št. it.
V Trsta, t soboto 97. febraverja 1886.
rmi
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako trti« in aabete o poludne. Cena za v«e leto je O pld.. za poln leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. SO kr. — Posamezne Številne te dobivajo pri oiravniltvu in v trafikah v Trsti po S kr., v flsrlol in v Ajdovščini »o
• kr. — forofintnt. rekiamanije m innnrate prejema Opravalitv«, vla Terrviti, »Neva tiskarna«.
Val dovut as pošiljajo Ursiaiitva »vla Tsrrsnts Nuova Tipografia;« v«akraarabltt
frankiran. Rokopisi cez posebne vrednosti se ne vračajo. — /ni«r*tt (razne vrste naznanila in poslanice) se za račun i) o po pogodbi — prav ceu6; pri kratkih oglasih z drobnimi S'kami se plačuje za vsako besedo 2 kr
Črna yojska, i.
Tu prevedemo v izvadkti nov zakon zadevajoč skupljenje Srne vojske v vseh avstrijskih deželah razven Tirolskega in Predarelskega.
Črne vojske se udeležiti so poklicani vsi državni podaniki, koji so zmožni orožje nositi, ki pa ne spadajo k c. kr. armadi, mornarici ali k re-servi ali c. kr. deželnej brambi, od zafietka leta, v kojem spolne svoje 19. leto, do konca leta v kojem so spol-nili 42. leto svoje dobe. Dolžne so udeležiti se čine vojske z možnostjo nošenja orožja, do spolnjenega 60 leta, vse osebe v pokoju, ki ne spadajo k službi v armadi (mornarici) in deželnej brambi, ako su ne vporabljajo v rečenih delih orožne moči. Dolžnost udeležiti se črne vo ske razteza se dalje na vsa druStva, ki imajo voja-Ski značaj, oziroma vojaSka znamenja nose. Žendarmerijstvu, financi ali državnemu gozdarstvu spadajoče osobje sme se, ako vojne okoliščine to zahtevajo, glede na službene ozire, k čr-nej vojski pribrojiti. Osebe, ki ne spadajo k stalnej vojski, k brambov-cem ali k dolžnosti črne vojske, ki se prostovoljno oglase, morejo se mej črno vojsko vfiteti po merilu svoje zmožnosti.
Črna vojska se bode delila v dva dela. K prvemu razredu spadajo vsi državni podložniki, koje dolžnost črne vojske veže od začetka leta, v katerem spolne 19. leto svoje dobe, do konca leta, v kojem so spolnili 37. leto svojega živlenja, ne izimši onih, koji so bili opirajoč se na § 17. ali S 40. orožnega zakonika začasno vojaščine oproSČeni, kakor tudi vsi oni, ki so bili po dovrSenej službenoj dobi od stalne vojske (mornarnioe in re-serve) in deželne brambe odpušcrfni. K drugemu razredu spadajo enake osobe od 1. januvarja onega leta, v katerem spolne 38. leto svoje starosti, do 31. decembra onega leta, v kojem spolne 42. leto svoje dobe.
Sklicanje črne vojske so zgodi na povelje cesarjevo v sporazumenju z ministri, vzlasti ministra za deželno obrambo samo tedaj in toliko, kolikor to zahteva potreba za deželno obrambo, vporabljuje se pa črna vojska po potrebi ter ima svojega vodjo po cesarju imenovanega in svojo tudi po cesarju določeno orgauiza^ijo; tudi razpuščenje črne vojske je cesarju pridržano.
Ne more se pa Črna vojska rabiti zunaj državnih mej, kar bi se lahko godilo le izjemno ter bi se moral v to poseben zakon narediti. Cesar sme zaukazati vporabljenje Črne v.)jske zunaj cesarskih inej le v skrajne) potrebi in pod odgovornostjo vlade same. V izvenrednili slučajih, ako ne bi zadostovala v času vojne za obdrž:»nje stalne vojske postavno določena dopo-ljnujoča rt^serva, kakor tudi zaeventuelno potrebno dopolujenje brambovskih čet,
lahko se pomanjkljaj dopolni po merilu in trajnosti neobhodne potrebe, z udeleženci črne vojske iz prvega nabora.
Vse osebe, ki se črne vojske udeleže, podvržene so od dneva njih sklicanja do razpusta nabora vsem kazenskim in disciplinarnim vojaškim predpisom. Ako se udeleženci črne vojske začasno razpuste, pretržojo se za dotični čas iste vojaške razmere.
V vsakej občini se nahajajo zapisniki, v kojih so zabilježene vse k črnej vojski spadajoče osobe.
To so glavni ukazi nove postave, ki stopi v veljavo, ako jo sprejme drž. zbor, o čemer skoro ni dvombe.
O poljskem prašanju.
(Dalje).
Za takozvanim poljskim praŠaDjem torej ne tiči menda nič druzega, nego to, da Bistnarck hoče pokazati, da je v Nem* škej on gospodar, ter da si ne pusti vplji-vati o 1 nikiike strani. Da je temu tako, kaže nam istinitost, da se Še sedaj ne ve, kaj je proganjanju Poljcev vzrok. Da poljsko praŠanje ni nujno niti nevarno, kažejo nam mirovne razmere, ki vladajo mej tremi velevlistmi, koje nekdanjo poljsko kraljestvo v posestvu imajo.
Poljakom so se spodtikale zasobne politične namere, namreč : namerjevanje osvoboditi avstrijsko-nemško-ruske oblasti ter ustanoviti poljsko kraljestvo, kakoršno je bilo 1. 1772.
Iz Varšave seje minoli le len javljajo, da je ondašnji službeni »Dnevnik Varšavski« priobčil članek proti Poljakom, iz čigar vsebine se pi vidi, da je naperjen tudi proti Avstriji. Nemški judovski časnik »Neue PresBe« si ni mogel kaj, da bi obsega omenjenega članka v svojih predelih ne prinesel, naj si bode kakorŠen bodi, radi Česa si j« dal iz Levova brzo-javiti vsebino, ki jo tu J i mi svoj m bralcem priobčujeino:
»Poljci so v pruskej zastopniškej zbornici izpovedali, da je njih nastojanje na to obrnetio, da sePoljska v meje 1. 1772 privede. No, to je napoved vojne ne le proti Prusiji, nego i proti Rusiji.
Kar se tiče Avstrije, započeli so tu uže ; Poljci svojo akcijo, in to v sporazumenju z vlado iu narodnostmi zadnjej udanimi. Ni treba, da Rusiju postopa po primeru Avstrije. Neinftki državni kancelar je svetu izjavil, da on pobere rokavico, kojoso mu Poljci nasproti vrgli ter da se hoče organi-zo vati na obrambo. To se godi v Rusiji uže od leta 1864, ali s to razliko, <ia se v Rusiji postopa nekoliko mirneje in z manjš m k-ikom, kajti v Rusiji ni burnih parlamentov. Poljak ne more ni razumeti, da ruska uprava v poljskih de lih zemlje ni niti najmanj dolžna vdrževati poljskih šol, poljskih običajev in navad, kratkomu poljske narodnosti.«
Jeli je vladni varšavski časnik tako pisal, uli j^ bila resnica po zlohnosti du* naj-tkega židovskega časopisa izkrivljena, teg» ne vemo, venda* pa mislimo, da je b lo zadnje.
Du Poljci niso naraerjavali niti ne na merjavajo vstaje, to je gotovo, kajti pri sedanjem razkosanju poljske dežele bi teži<o vspeli. Ako bi jim pa res kaj takega na misel prišlo, bila hi ta misel težno iz vršljjva ter iti trije velikan', Avstrija, Ru sija in N-jmška vsak upor uže v kalu zadušili.
K tem u bi niti ne trebalo, da so te tri države mej seboj eline. k ijli močne ro zadosti, da vsaka posebe vstajo, uko bi do te p-išlo, sama zaduši.
K 'j |e torej uzrok okrutnemu Izlini-nju Poljcev iz PoznanBkega iu v shod nje Pruslje, nego veliko sovraštvo nemške vlade do Slovanov — katero sovraštvo pokriva s tem, da izvršuje vse te krivice in
okrutosti pod pretvezo »narodnosti?« — Menda nikdo ni tako slep, da bi verjel, da so slovanski Poljci Nemcem nevarni, kajti n|ih položaj pod nemško vlido ni bil gotovo boljši, nego je položaj nas Slovencev v Avstriji, ampak slabejšl.
Da so fakcijozni Nemci Slovanstvu zagrizlo sovražni, to smo povedali uže zadnjikrat; to njih sovraštvo se vidi po v. aod v Avstriji, kler hočejo biti povsod na krmilu ter širili svojo kulturo. Njih smoter je priti kedaj pol nemško oblast in v tej svojej srditosti pobijajo vse, kar le po slovanskem diši.
Ako se nam, pod nalo ustavo, ki zagotavlja vsem avstrijskim narodom enakopravnost, tako godi, nič boljše se ni moglo goliti Poljcem pod prusko vlado, koj i jh je naposled meni nič tebi nič, hrez nijednega tehtnega vzroka iz dežele izpokala, poroparši jim posestva.
Tega poienjanja ne more nobeden opravičevat', ker brani ga in obraČuj kolikor hočeš, brez okrutnosti ni bil. Ako vse previdiš, ne morefi si kaj, da ne bi se ardil nad naglostjo, s kojo je bil ta ukaz izvršen! V malo dneb je moralo čez mejo na tisoče družin, zapustivŠi v neusmilje-nej dežrli ves svoj imetek; enako bi ne postopali z mirnimi prebivalci ni divjaški afrikiinski narodi, ne pa »kulturni« Nemci.
Sicer se pa ta barbarski Bismarckov ukaz vsem nepristranskim slediicem dnevnih dogodkov čuden sdi tudi iz druzegi razloga. Vsakdo je pričakoval, kakor smo uie omenili, da zasliŠavši to kočno novico, tuli druge evropske sosednje države. osohito pa Avstrija in Rusija, na noge stopijo ter se temu preganjanju, kolikor toliko uprd ali vsaj črno s črnim povrno; bilo je pričakovati hujš'h dogodkov, ki bi Nemčijo morda tako zapregli, da bi morala sama od svojega ukrepa odstopiti. Ako bi zadnje omenjeni državi res se uprli, nahajala bi se Nemška res v tesnem položaju, ker ne mogla bi se nasloniti na nobeno iziatnejŠo evropsko po-zemsko vlast. Lahko bi bilo torej to prenagljeno počenjanje Prusiji Škodilo — ali temu ni bilo tako, kar pa ne izključuje slučaja, da bi temu lahko tako bilo, ako uiso v Pelrogradu in v BaČu na to popolnoma pozabili.
Morda sam železni kancelar je kaj takega slutil, kar se da sklepati iz prijaz> nosti, kojo je iskal pri italijanskej in celd Spanskej vladi. Nič se mu torej trdna ne zdi tol'ko razupita zveza z Avstrijo, kajti drugače bi si prijateljstva drugod ne iskal.
Francoska, to mora vsak prlpoznati, ni mu kaj simpatična, kajti Francoz ne pozahi tako hitro, k j mu je bilo od Germana prebiti, nje se Bismark vedno boji in vzlasti njene združitve z Rusijo, kajti tedaj bi bila Nemška mej dvema ognjeuua in ne pomogla bi j-j iz zalrege še tolika prebrisanost Bismarkovu. In kaj, ako bi tej zvezi pritegnola še Avstrija!
(Dalje prib.)
Deželni zbori.
Kranjski.
(XIX. večerna seja, 22. januvarija.)
Deželni glavar grof Thurn ob *144. uro prične zborovanje in se vBled sklepa najprej vrši tijna seja, v kteri se obtav-nava prošnja deželnih uradnikov za zboljšanje plač. Tajna seja se sklene ol> */A uro, potem pa se prične javna seja, v kteri se najprej objavijo naslednji v tajni seji storjeni sklopi:
A.	»Prušnja dež4 ilh uradnikov In služabnikov za zboljšanje njihovega gmotnega stanja in prošnja Franca Trtnika, kontrolorja deželne blagajnice, se neusli-Ši te*.
B.	»1. Nastavi naj se tretji konceptni uradn k provi/.oriČio za leto 1886. z letno plačo 12U0 gld., da bodo deželni odboruiki oproščeni tekočih uradniških opravil.
2.	Deželnemu odboru se nalaga, da nemudoma raiftiše sluioo tretjega kon-ceptuega uradu ka.
3.	D-želnemu odboru se nalaga, da v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru nadrl sa reorganizovunje dež Inih
uradov, po kojem hI se doseglo zmanjšanje uradnih služb, drže se načel, da se uvede sploh priprostejše urudovanje, da se uradniško osobje popolnejše porabi za deželno slufbo iu da se plače uradniške zholjšajo, toda ne, da bi bilo to na kvar reševanju epravil, ki je primerno avtonomni upravi in vstanovnemu stališču deželnega odbora.
4. Deželnemu odboru se naroča, da sestavi načrt penzlj^kega zaklada za deželne uradnike in služabnike ter ga predloži deželnemu zboru v njegovem prihodnjem zasedanju, in da se pri sestavi načrta drži načela, da se bode penzijski zaklad, ki se ima ustanoviti, pravilno zalagal iz deželnega zaklada In z doneski uradnikov h služabnikov«.
Dr. Samec potem poroča o cesti od Žirov do Dolenjega Logatca ter v imenu gospodarskega odseka predlaga:
• Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Gesta od Dolenjega Logatca na Rovte se uvrsti med okrajne ceste.
2.	Deželnemu odboru Be naroča zadobiti temu sklepu najvišje potrjenje.
3.	Deželnemu odboru se naroča, da vpljiva na cestni odbor Logaški, da nemudoma začne popravo ceste Logatec na Rovte po isgotovljenib načrtih.
4.	V pospeševanje tega dela dovoli se cestnemu odboru Logaškemu deželna podpora v znesku 2000 gld., ki je bila že leta 1884 za grajenje te csste dovoljena.
5.	V zadevi grajenja cestne zveze med Rovtami in Žirom se nn.roča deželnemu odboru, da skuša doseči sporazu-menje zaradi sklada za napravo ceste Rovte-Žir po dolini Sori v tem slučaju, ako bode dognano, da ui upanja na Loško železnico«.
Ti predlogi se sprejmo brez ugovora. Prošnja občine Ježiće zarad vravnanja Save se s toplim priporočilom izroči deželni vladi.
Prošnja občin Brezje, Doberlevo,Cem-šenik in Jesenovca, da bi se cesta iz Tro-jana v Čemšenik oklicala za okrajno cesto, odbije se, prošnja občine Podreško, da bi se oprostila od kidanja snega na državni cesti, izroči se vladi v dobrohotno uva-ženje.
Glede ceste R;akek-Bloškapolici-Rib-nica in BloSkapolica-Dobropolje se vlada vnovič naprosi za primerno denarno podporo.
Prošnja, da bi se en del ceste med Vrbovcem In Podlipo vštel med okrajne ceste, ni se Še mogla rešiti, ker te ni predložil dotični načrt, oziralo se bo na-njo; kadar bode ta načit predložen.
Glede prošenj Kočevskega, Rbmškega in Laškega cestnega odbora, naj se pni odpišejo zneski 401 gld. 67 I pol kr., oziroma 272 gld. 98 i pol kr. in 315 gld. 60 kr.( ki jih dolžujejo deželnemu zakiadu, predlaga finančni odsek, naj se odbijejo.
Dr. Poklukar potem poroča o fckudi, ki jo je povodenj napravila v Kranjskogorskem okraji, ter v imenu finančnega odseka predlaga:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Deželnemu odboru se dovoljuje za 1. 1886 iz deželnega zaklada izredni kredit 18.000 gl i. (osemnajst tisoč goldinarjev) v pokritje izrednih potrehššm okraja Kra'njska gora. nastalih vsled povod nji minole jeseni, In to v namen, da se
a)	predplačiloma pokiije potrebščina za popravljanje okrajne ceste tega okraja v okrogli svoti 7500 gld.,
b)	izplača občini Dovje ostala polovica podpore 300 gld.,
c)	izplača podpora obč ni Jesenice 11?00 gl.
d)	izplača polovica stroškov za brambo vasi Kranjska gora pri zgradbi potoka Trebiža preračunanih stroškov — v svoti 8000 gld.
2.	Visoki vladi izreka se zahvala za to, ker je po nesreči, ki je minolo jesen zadela dežulo,. tako radovoijno prihitela na pomoč s svojum tehničnimi organi in z zagotovilom izdatne državne podpore. Visoka vlaida se ob enem naprosi, da v prihodnje nakloni deželi svojo krepko podporo pri brambi aoper silovite vode, pred v.sem prt »agradbi onih gorskih potokov, kateri so d<eželi uže prizadeli škodo, takoj pa tudi onih, po katerih preti lieieli enaka škoda.
3.	Via, vlada se dalje naprosi, da blagovoli ua državni melioracijski z<klad
E 'D I N O s r
prevzeti polovico onih stroškov, katere je gozdno-tehnični oddelek c. kr. poljedelskega ministerstva t obrambo vasi Kranjska gora za zgradbe potoka Pišenca proračuna! na
8900 gld.
4. Deželnemu odboru se nalaga, da po svojem vodo-tehničnem organu kolikor mogoče podpira prizadete okraje, občine, vasi in posestnike naše dežele pri napravi hramb zoper pretečo Škodo voda.
Ti predi« gi se spr<-jmo brez ugovora.
Dr. Poklukar dalje poroča o novej močvirskej postavi ter predlaga, naj se sklene uasledna postava :
Zakon
z dne .... veljaven za vojvodino Kranjsko, o nekterih prenaredbab postave za obdelovanje Ljubljanskega močvirja.
Po nasvetu deželnega zbora svoje vojvodine Kranjske ukazujem sledeč« spremembe §§ 2., 4., 5., 11. in 36. postave, zadevajoče oblelavanje Ljuhljanskege močvirja z dne 23. avgusta 1877.
Člen I.
Drugi odstavek S 2. postave zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu z dne 23. avgusta 1877 se v svoji sedanji besedi razveljavi in se ima v prihodnje glasiti :
Poprava v prilogi I. močvirske postave za obdelovanje močvirj a 7. izkazom parcel, ktere spadajo v močvirsko ozemlje, vršiti se mora po zaslišanji deželnega odbora, potem ukaza c. kr. deželnega oblastvu g prid riko m postave inštančne poti ter se po razglasu popravljenega izkaza parcel po c. kr. deželnem oblastvu razveljavi do« sedaj veljavni izkiz parcel.
Istotiko se prenaiedbe v izkazu priloge II. k postavi za nblelovanje močvirja z dne 23. avgusta I877 nevednih tistih kanalov in potokov na Ljubljanskem močvirji, ki se morajo imeti za glavne odvod-nike, smejo vršiti dogovorne z deželnim odborom zaukaznim petom.
Člen II.
§§ 4. in 5. postave zastran obdelova-nja Ljubljanskega mahu z dne 23. avgusta 1877 se v svoji sedanji besedi razveljavita ter se imata v prihodnje glasiti:
§ 4. Glavni odbor za obdelovanje močvirja se vselej postavi na šest let; popre teku teh šestih let se pa mora ponoviti.
Ta odbor je sestavij-n iz sedemnajst odbornikov, izmed kterih pošlje de-Jelni odbor tri, občinski svet Ljubljanskega mesta dva, dvanajst pa se jih izvoli izmed posestnikov močvirskega okraja (S 2.)
Koj po tej volitvi se mora voliti tudi devet namestnikov.
Bazven tega ima vsak posestnik vsaj 60 hektarov ^10420 d. a v. oral) močvirja BeJež in ulas ket ud v odboru.
§ 5. Volitev odbornikov in namestnikov se mora vršiti po sledečih devetih volilnih skupinah:
Pcsestniki močvirskega okraja volijo v katastralnih občinah :
1.	Trnovsko, GradiŠčino, Karlovško in Krakovsko predmestje v Ljubljani in pa Stepanja Vas dva odbornika in enega namestnika.
2.	Dobrova, Podsmereka in Sujca enega odbornika in enega namestnika.
3.	Vič, Dravlje, Glince in Zgorenja Šiška enega odbornika in enega namestnika.
4.	Brezovica in Log dva odbornika in enega namestnika.
5 Vrhnika (Nova in Stara), Blatna Brezovice, Velika Ligojna, Podlipa In Verd dva odbornika in enega namestnika.
6.	Borovnica, Pre^erje, Kamnik in Za-bočevo enega odbornika in enoga namestnika.
7.	Tomišelj, Loka in Jezero enega odbornika in enega namestnika.
8.	Studenec Jn Dobravca enega odbornika in enega namestnika.
9.	P java Gorici, Laniše, Orle, Vino in Žel unije c . ;ga odbornika in enega namestnik;«.
Člen III.
Tretji odstavek § 11. dopolni se s sle* dečo določbo:
Deželni odbor ima pravico, Člane močvirskega odbora, kleri ne pridejo k sejam ter se ne morejo opravičiti, zakaj niso prišli, ali kteri prezgodaj ostavijo seju ter s tem store skupščino nesklepčno, kaznovati na denarjih do 100 gld.
Člen IV.
g 36. se razveljavi ter se ima v prihodnje glasiti:
Letne obresti zaklada za osušenje močvirja 35. lit. a) sme porabiti močvirski odbor za poplačevanje stroškov za uradne in pisarniške potrebščine in vzdrževanja glavnih odvodmkov, ktere ima izkazati deželnemu odboru; o glavnici navedenega zaklada sme močvirski odbor razpolagati le po razmerji od c. kr: deželne vlade po dogovoru z del Inim odborom, aii ko bi se pr merilo, na pritožni poti o 1 c. kr. ministerstva kmetijstva pri-dcbijenegi dovoljenja.
Člen V.
Ta zakon stopi v veljavo z dnevom svojega razglašenja.
Člen VI.
Mojemu poljedelskemu ministru in ministru notranjih zadev naročena je tega zakona zvršitev.
Deželnemu odboru se naroča, izposlo-vati Najvišje potrjenje tega postavnega načrta.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	poslanskej zbornici je 33. t. m. grof Taaffe, prednose je začel dnevni red, izjavil to le: Ministerstvo se odločno zavaruje zoper neprikladne napade, ki so se prigodili v zadnjih sejah lil pričakuje, da posamezni poslanci, če menijo, da imajo Jokaze za očitanja ministerslvu, ali posameznim njegovim udom, naj porabijo dokaze tako. kakor to predpisuje zakon o odgovornosti ministerstva. V nasprotnem primerljaji pa je vlada opravičena zahtevati, da se njena Čast varuje in da se opravilni red tako rabi, da ministerstvo t posamezni njegovi udje ne bodo več izpostavljeni sumničenju in zasramovanju. Vlada to izjavlja tudi v interesu vspešnega delovanja parlamentarnih skupin. — Poslanec Scbonerer je hotel predložiti, nuj se ta izjava vzame v razpravo, ali ni se mu dala beseda. Potem se je pričela podrobna razprava o podržavljenju praško-duhčeve železnice in so se sprejeli vsi členi brez promembe. Poslanca Magg in Deiscbatta sta se spotikala ob Taaffejevej izjavi, a načelnik ju je na red opomnil. Proti koncu seje je poslanec Burgstaller predlagal, naj sa v Trstu ustanovi državna obrtna šola.
V	'proračunskem odseku je izjavil minister Pražak vsled neke interpelacije, da je vlada do skrajne meje ob|ektivna v disciplinarnih zadevah pravosodnih uradnikov. Nobenemu uradniku se ni očitalo, da je stopil v nemški Schulverein, gre le za to; da kak uradnik ni voditelj kakega krajnega odseka. Vlada namerjuva v tem zasedanji predložiti osnovo novega kazenskega zakonika. Odsek je sprejel resolucijo glede usliŠanja pravičnih pritoieb o konkurenci dela v kaznilnicah.
Proračunski odsek je 25. t. m. dokončal razpravo o trgovinskem proračunu: državne potrebščine, pošta, brzojav in poštne hranilnice. Poslanec Klaič je vprašal pri naslovu lukna in pomorsko zdravstvena služba, ali je lanska enketa prišla do važnih podatkov in ali se ustanove podpornice za onemogle mornarje. Trgovinski minister je odgovoril, da so razprave podale veliko dela in da jih bo pospeševal, zakonske osnove pa zdaj še ne more predložiti. Glede tržaške luke je bila enketa, katere dela se zdaj pretresa va|o. V Miljah se napravi za petrolje le ena luka, ako bi pa bila potrebna druga, napravi se tudi tam.
Proračunski odsek je 23. t. m. sprejel poglavja kolek io takse, kakor tudi finančna uprava. Zeitbammer in Menger sta praŠala, zakaj se ni še predložil zakon, po katerem bi davke pobirale občine. Vladni poslanec, dvorni svetovalec Huber je izjavil, da je ta zadeva silno težavna. Vlada se vedno s to stvarjo peči, ali ni mogla Se priti do natančnih sklepov.
Nagodba zOgersko se zelo vleče. Oger-ska in avstrijska vlada se nikakor ne mo-reti zediniti zastran carine na petrolje.
Obrtnilki odsek dižavnega zbora je25. t. m. v podrobnej razpravi sprejel 26 paragrafov zavarovanja pri nesrečah ; na predlog poslanca Bdiuskega je sprejel v zavarovanje tudi delavce in uradnike, ki imajo nad 800 gld. plače ter določil, da se pri plačah, ki znašajo nad 1200 gld. prebitek nema vračunavati, določil je nazadnje tudi službeno razmero zavarovalnih uradnikov. K posvetovanju paragrafa 27 sta se povabila trgovinski in finančni minister.
Na Dunaji je bila 25. t. m. enketa zastran ustanovitve splošnega trgovinskega muzeja. Odprl jo je njo pokrovitelj nadvojvoda Karol Ljudevit, ki je v nagovoru riaglašal potrebo tacega muzeja za avstrij-sko-ogersko trgovino in pričujoče vabil, naj podpirajo to domoljubno nalogo.
Vnanje dežele.
Crnogorski knez je 24. t. m. prišel na Heko, kder se je vkrcai na svoj parnik ter odpeljal v Kotor.
Černogorska vlada je nujno zahtevala, naj turška vlada pošlje svojega komisarja, da se v porazumu ž njim vredi Bojana. Vsled tega je bil poslan inženir Pancera v Grnogoro, da se dogovori s Črnogorskimi inženirji.
O tshodnjem praianji imamo te le važmše vesti:
Iz Belega grada se 23. t. m. poroča, da je Garašanin pooblastil Mijatoviča, naj izdela načrt, po katerem bi imela mirovna pogodba en sam člen, namreč ta, da vse ostane tako, kakor je bilo prad napovedbo vojne. — To je GaraČanin naznanil tudi velevlastim. — Iz Sredca pa se 24. t. m. poroča, iia j« GaraŠaninovo naročilo izhu-dilo nezadovoljnost, ker pred napovedbo vojne je bila mej Srbijo in Bolgarijo di-piomatična zveza pretrgana, meja zaprta in mobilizacija zaukazana. Zato se je bolgarskemu pooblaščencu zaukazalo, naj zahteva sklep stalnega miru, ponovitev diplomatične zveze in demobilizacijo. — Iz Aten se poroča 24. t. m.: Če tudi je Delyanins zagotovil, da se vlada drži narodne politike, vendar se tukaj govori, da ministerstvo odstopi i na njegovo mesto pri* dejo možje, ki niso na nobeno stran zavezani, tako bi se Sčasoma ves hrup polegel. — Iz Janine pa se poroča, da je močna turška vojska zasedla Janino in Prevezo ter zaprla vso grško mejo.
Iz Belega grada se 25. t. m. poroča : Turški zastopnik je danes predložil Ga-rašaninu kakor mirovno pogodbo en sam Člen, ki je srbskemu skoraj popolnoma enak. Tudi Madjid paša je Mijatoviču podal isti predlog, ki se glasi: Z dnevom podpisanja te pogodbe ima nastati mir in prijateljske razmere mej Srbijo in Bolga rijo.
Ruski poslanec Nelido» je od turške vlade zopet zahteval vojno odškodnino, katero je Turčija dolžna ruskim podanikom. Vsled tega je turška vlada ukazala, naj se žito, hranjeno v žitnicah, proda in skupilo pošlje upnikom.
DOPISI.
\ Gropadi 22. februvarja. — Skoraj leto je minolo, od kar nismo pisali in go* vorili o f.tbriki in cikoriji v Gropadi. Zdaj pa primem zopet za rujavo pero, da povem, kam je cikorjaška fabrika v Gropadi pi išla in kako je vsa propala.
Naš cikorjaŠ je pol leta dobro cikorijo kuhal, potem mu je 25. februvarja 1. 1885. fabrika pogorela in nato mu ni bilo mogoče več fibrike popraviti. Zarad tega ga je tudi dosti delavcev zapustilo in znaj 22. t. m. se je poročil prvi njegov maŠinist od fabrike in je bil tudi gospod cikorjaš povabljen na gostijo, na zadnja pa se je še prodal veliki koiel od fabrike, ker ga je veliko delavcev zapu-tilo. 23. t. m. je prišlo nekaj delavcev iz Trebič in tudi nekaj starih iz Gropade in so ga dopoludne naložili na voz iu popoldne so ga peljali v Trebč*.
V TrebČah ga je kupil nek posestnik, kateri, kakor nam se zdi, ne hode imel kotla za kuhanje cikorije, kakor pravijo, bode kuhal mmeštro za nek hotel na Vrhu, naš cikorjaŠ, kakor se vidi, držal se bode s\oje cikorjaške družbe, ker je ta gospod tudi za delanje cikorije prav dobro podučen, le to si mislimo, da se fabrika ne popravi več, ker so ga skoraj vsi delavci zapustili in ker je tu ii večji kotel za kuhanje cikorije prodal. Kaj več bodemo povedali ob svojem času.	Gropajec!
Seooieče, 23. sve ana. — (iz?, dop.) — Danes zjutraj se je ločil oq nas včl*-ljubljeni g. učitelj Armin Gradišnik in šel v Hrastnik na Stajarsko, kder bode nadalje deloval kot učitelj — pri nas je služboval g. Gradišnik nad 7 let, bil je izvrsten učitelj, čist značaj in blag človek S tem 1 lastnostm se je pridobil src svojin učencev in odraslih ljudi v tolik-j ineri, da moramo reči: G. Gradišnik je bil mš ljubljenec. Obilu^ solze njegovih učencev, da, — solze v očeh možakov vsa-cega stanu so pričale pri slovesu zadosti, kako smo ga ljubili.
In zato, hubljeni gospod učitelj [ naj ponese le ta list za Vami izraze našega spoštovanja, n.tŠe ljubezni in hvaležnosti do Vasi Nepozahljivi ste nami Ločeni po kraji, ostanemo združeni po srci! Osoda hodi Vam vedno mila!
Spominjajte se nas, mi Vas hočemo ohraniti v najboljšem spominu!
Naša Štirirazredria šola dobiva udarec za udarcem — skoraj vedno je potreba nadomestovati katerega učitelja in naravno je, da šola vsled tega mnogo, mnogo trpi — sedaj do dve učiteljski moči na tej po-dučujete. — Kakor v drugih Šolskih pred-
meth. tako neugodno je bilo tuli stanjr naša šole glede poduka v krščanskem nauku. Gospodje katehetjeso se vrstili tako hitro drug za drugim, da smo imeli priliko poznati v enem letu tri gospode.
K časti sedaj delujočemu gospodu kaplanu Anton Berce-tu pa moramo tu zabilježiti, da smo dobili v njem tako lju-beznjivega, tako gorečega kateheta, koji si je velespoštovanje naših občanov in fa-ranov uže pričetkom svojega nastopa pridobil — in vsadil v srca šolskej mladini s prijaznim ravnanjem najboljši — neiz-hrisljivi vt-sek, — zatorej si ne moremo druzega želeti, nego : Bog ga natn ohrani mnogo leti
Višje Šol3ke oblastnije pa prosimo, naj pošiljajo našej šoli delavne moči. da se nekoliko zacelijo rane, njej prizadete.
IZ Podgrada, 24.febr. — Vaš dopisnik iz Starade me prosi, da bi se Vam zanvalil, ker ste sprejeli njegov priprost dopis, ki pa je popolnem istinit. »Popravek« v 15. št. »Edinosti« mu ugaja, ker g. nadinžener ne popravlja, nego potrjuje, da ni bilo treba, da so prišli vsi delalci čakati na plačo, ampak da je bilo zadostr da so poslali žnpane. To je tudi dopisnik povdarjal. Radoveden je toraj zdaj, ko je krivica priznana, kako se poravna.
K temu pristavljam od svoje strani nekatere opazke.
Misli-li g. nadinžiner, da se zagovar~ janjem ublaži ono neznosno predrznost oglednikovo? Bi li ne bilo bolje, da bi ga poučil, kaj mu ^eli njegova služba in kako vedenje je spodobno zanj tudi izven službe. Sicer bodemo mi lili, da je temu ogledniku vse dovoljeno. G. nadinžener 8pominal se bode morebiti neke ustmene pritožbe zarad nedostojnega vedenja ogled-nikovega. Takrat je zagotovil ukor zmjr Spominnl se bodo tudi še duhovite iznajdbe za «peglanj « snega. Takrat se je ti zadeva »popeglala (!). Spominal se bo ie f.ibrikacije cestnega prahu. Takrat (hvalil seje oglednik sam) izrekla mu j« priznanje celo neka visoka oseba v Trstu. Od kod dobiva priznanja za to, da Slovence nadleguje se svojimi cikorijaškiml ekspek-toracijami? Od nekod mora, ker drugače ne bi bil tako predrzen v svojem nizkem dostojanstvu.
In Še nekaj. Advokat imeti mora svoje šole, prestati stroge izpite, imeti večletno vajo — potem sme pravde prevzemati. Zakotni pisač ima se kaznovati.—
Zdravnik mora po dolgoletnih študijah tudi dokazati, da je zmožen. MazaČi se obsodijo in zapro. — Enake določbe veljajo zdaj uže za vsak stan. Tudi tehnik mora delati stroge izpite, da doseže inže-nersko diplomo. Je li tu dovoljeno zakotno delovanje osobito c. k. slugi, ki nikdar še prekoračil ni znanega matematičnega oslovskega mostu? (Primerjaj dotični razglas v dež. zakonu za Primorsko, 1861 št. 13.) Vsaj se še najpriprosteji obrtniki preganjajo, ako neinajo spričevala sposobnosti. Prav zdaj imajo n. pr. naše kovače v pesteh zarad tega. Mislim, da je baš goso. nadinžener pokican braniti svojo stroko pred takim profanlranjem. Kdo bi zameril ogledniku, ako bi za njegovej »učenosti« primerni zaslužek izdeloval načrte za selske bajte, ali kaj sličnega. Veseli bi bili celo, da imamo tacega »strokovnjaka a, kajti prošnji za dovolenje zidanja priložili treba načrt. Ali d.t prevzame in dobro osoli dela, za katera nema tehn. sposobnosti, tega ne moremo odobravati. Ako bi bil naš seljak tudi bogatin, ne bi tako ravnanje prav bilo. A revež je, velik revež ! In, strmite I — celo načrt za cerkev predrzne se prevzeti in za to 75 gl. zahtevati I Ne čudim se, da mu župan izroči tako delo, ker so mi razmere znane. A <ia višje oblasti kaj tacega trpe, to je nerazumljivo. »Kopitar sodi naj kopita, kopicar meri naj kopice«.
Ako te opazke ne bi pomagale, treba bo Še jasneje govoriti in tudi preiskovati, po katerej poti si imajo obč ne preskibeti tehnična dela. Želim pa, da bi tu li ta dopis dobil »popravek«.
Iz dorjauskeffa 21. februvarja. (O naiih materah in dekletih). Draga E li-nost, prosim te, dovoli mi, da nekoliko progovorim o naših kmetskih materah in dekletih. Nekatere matere tožijo, da ta in ta črni njihove hčere. Jaz tega ne tajim, a vi matere ste same tega najbolj krive. Dokler 8te vi svoje hčere brzdale niste nič .slabega slišale, a zdaj pa, ko ste jim brzdo pustile, vozi jih ta brzda po noči na pliskovBko gmajno, da se s fanti pogovarjajo, v nedeljah in praznikih pa vsa kraška plesišča preskačejo in tam na plesišči puščajo brzdo svojim plesalcem, da jih vodijo, kamor hočejo.
Vi matere, kaj mislite, kdo vozi na brzdi vaše hčere pri plesu, poprašajte vest in če imate zdravo pamet, ona vam pove: na plesi je vseh sedem naglavnih g.ehov doma, in č« ne veste, kaj je ple*, poprašajte svetega Ambroža. Zvečer uŽe ponoči se privlačujejo vaša dekleta domov, kaj vam prinašajo? Polno glavo hudobije in polna usta zbadljivega jezika. Ples in pl'Bkovska gmajna sta kriva, da marsikateremu kraškemu dekletu postane krilo spredaj prekratko. Vi iel sem na dan pitna
E D I N O ST
ožeta in mater, ki sta pri plesu gledala 8vojj štiri hčere ki so na plesišči skakale. Oče in mati, prašam vaji, je li prav tako?
Matere, na kratko privežite svo|e hčere, pa ne pušč ijte jih v nevarne procesije, potem se vam ne ho treba jokati, da imajo vaše hčere prekratko krilo.
Ve, dekleta, pi bodite pametneje, ne mislite, da ste dosti učene, da vam načeli pamet rase in si zaradi tega na čeli z flir.rjami pamet prestrlgujete. Sram je človeka, ko vidi kmetovska dekleta s pre-striženimi lasmi na čeli iu z španjoletom v ustih. Ne budujte se, da vas ljudje Črnijo, pustite ljudi pri miru in krivite svoje plesalce in piškave snubače.
Domače in razne vesti.
Preslolnlk llndoir z visoko svojo soprogo se odpelje 5. marci|a z Dunaja v Trst, kder se vkrca na parnik ■ Phantasie« in odpelje v Lakromo, kder OBtane pet do šest te lnov potem pa se vrne v Laksenburg.
* t Fra Ivan Deftpot. Dalmacja zgubila je prošli teden jednega najčesti-tijih svojih sinov in rodoljubov, pesnika i spisatelja O. Ivana Despot i, redovnega svečenika, v najlepše) starosti 33. let. Žalostna majka Slava I
Cfna vojska. Ministerstvo je predložilo d žavnemu zboru postavo v Črnej vojski, vsl«d katere mora vsak državljan, ki je zmožen mož orožje nositi od 19. do 42 leta postati član črne vojske, ki ima nameri ie državo v notranjem branili, a ne prestopiti državne meje, ako to ne potrdi državni zbor s posebno postavo. — S to postavo se Avstriji popolnoma izenači z nrugirni strogo vojaškimi državami, katere imajo v primeri veliko večo bram bovško moč, nego naša država, katera je mej temi najzadnja, kakor l;aže ta 1- Statistika :
Črne vojske Aktivnih Bram-vojakov bovcev. Nemčija ima 5.705 01)0 2.140.000 565.U00 Rusija » 7,168.000 2.187.000 737.000 Italija „ 1.336 600 807 912 29H.233 Francija „ 718.118 1.971.900 9a5 600 Srbija „ 96 000 llO.OUO 74.6OO Rumunska . 150.U00 246.722 136.000 Avstrija Ogrska 146,034 881.786 396.898
Ako se skupna hrambe m moč posa-meznin držav primerja s prebivalstvom razvidi se, da ima:
, Prebivalcev Skupno	Odstotek
vojakov	na prebivalstvo.
Nemčija 47.240.000 5.705.000	12®/o
Rusija 102.000.000 10.492.000	10°/»
Italija 29 010 650 2.473.775	8'1,7,
Francija 37.672.048 3.635 0t8	9ll,a/0
Srbija 1.845 613 280 000	15'L
Rumunska 5.376,000 532.722	10°L
Avstro-Oger. 37.465.430 1 424.718	4%
Iz tega je razvidno, da ima Avstro-Ogersku najmanjši procent brambovske moči, ker ji še manjka ustanova Č' ne vojske, kakoršno imajo druge vojaške vlasti.
Z novo postavo pa pri iobi Avstrija gotovo še nad 1 milijon brambovcev, kar jej je bilo z obzirom na razmere v drugih državah silno potrebno.
O lični zbor Skede rajskega gospodarskega društva ne bode v ne ielio, aiupik kesneje. Kedaj ? se posebno naznani.
Razpis Konkurza. Od ženit-
vanskin podpor Cesarice Elizabete ustanovljenih od guspoda barona Ambrozija Ralli leta 1876. je na razpolaganje en dar v znesku štirih sto in šesdeset (460) goldinarjev, kteri se irna podeliti od tuka|š nega c. k. namestnlStva dvema ubogima Ženinoma katoliške vere iz delavskega ali kmečkega stanu, ki prebivata v Trstu ali v okolici, ter mislita stopiti v zakonski Btau v teku tega leta.
Omenjeni dar Be bode podelil 24. aprila 1886. na kteri dan ravno pade obhaianje poroke Presvitle Cesarice; dotični znesek se pa izplača še I* potem, ko sta bila ženina v cerkvi poročena.
Tisti, kteri mislijo prositi za ta dar, naj položju dotično pismeno prošnjo pri c. k. namestnišivu do 1. apiiU t. 1., ter
naj dokaŽ jo v njej:
1.ua	sta oba ženina kato'Ške vere, da novic ni še dopolnil pet in tridesetega leta, novica pa ne Se tridesetega leta starosti, ter da sta oba trdnega zdravlja;
2.	da prebivata v Trstu ali v okolici vsaj e n o c«- lo leto;
3.	da j« njuno življenje brez madeža, da si sta pridobila ali da samo oskrbujeta eno kmetijo, ali pa da se pečata s kakim drugim delom, ktero jim nese toliko zaslužka, da ž njim lahko vzdržujeta <*ni) družino;
4.	zadnjič se morata ona zavezati, da stopila v zakonski stan še v tekočem letu. OJ c. k namestnlStva v Trstu dnč 17. februarja 1886.
Razpisane službe. Služba policijskega opravnlk i II. razreda je spraz-njena v Pulji. Letna plača znaša 360 gl. in službena doklada 90 gl. Prošnje se imajo do 9. marcija vložiti pri c. k. policijskem vodstvu v Trstu. — Pri c. k. Okrnjnem sodišču v Cervinjanu, ali kde
drugej na Primorskem, spraznjena je služba okrajnega sodnika; prošnja se imajo vložiti do 14. marcija.— V Šk fljah je razpisan 1 služba cestarja z mesečno plačo 14 gl.in pravico povišanja na 16, 18 in 20 gl I. Dokazati so ima znanje nemškega in Italija' skega jezika 1 nekoliko ročnosti v pisanji in hranji. Prošnje se imajo vložiti do 30 marcija pri deželnem namestništvu. — Za Boleč je razpisana služba občinskega zdravnik", Letna pi iča znaša 780 gl. Za hoje k bolnikom v Bolcu in zunaj nj^-ga bo dobival predpisane pristojbine. Trošk* za cepljenje koz nosi deželni zalog. Za ogled mesa in mrličev se bode posebe odškoioval. Za zdravljenje vojakov v boljškej trdnjavi bo dobival odškodnino, zarad katere se ima pogoditi s c. k. vojaškim okrajnim poveljnikom v Trbižu. ProŠije se imajo vložiti do 16. marc ja pri občinskem uredu v Bolcu.
Opozarjamo si. občuiRtvo na naznanilo o plenu ženskega oddelka del. podp. društva. Kakor se sliš1, hode večina družabnic na ples prišla v raznih narodnih nošah. Ako kak neu l Že i v ieiežiti se tega plesi na pustno nedeljo, si mora preskrbeti vabilo po kakem udu društva, ker hrez posebnega vabila ne bode smel nihče na veselico.
Tržaške novosti:
Tržaiki namestnik je včeraj zvečerod-š*-1 na Dunaj, guvori se, da v jako važ nih zadevah.
Opernt pevec, gosp. Gjuro Nedelkovjč, rodom.t Č rnogorec, bivši hanoveratipki dvorni baritonist, ki je te dni v občno pohvalo pel v Ljubljano, prišel j- denes v Trst in namerava napraviti par koncertov v čitalnici ali gledišču, kakor bo Šlo. Prvi koncert bode v sredo zvečer ob 8 uri v čitalnici. Sodeloval bode čitalniški kvarte*.
Znorela je te dni 21 letna Reza L čen in v norosti tekli k sosedovim, tam pa se zaprla v sobo, kder sta spala 2 mala otroka.— Skrbni starši po vrata vlomili, ali norica, to vioši, je malo dtte v roko vgriznola, potem pa stekla na ulic.
Kaj vse čudnega še bo v kratkem vr-š lo v Trstu? Jutre bodo Tržačani lesice lovili mej Prošekom in Križem; žal bi nam bilo, ko bi mesto lesice vlovili ka-ceg.t kukca. — 28. marcija hotno imeli razstavo letečine, piic, kokoši itd.
Znana italijanska kneginja Pign:itelli bode v kratkem tukaj javno nastopila v restauraciji »pri ogeiskej kroni« in bode pela opolzle.
Pijan iztolček. Nek Luka P. izBoiSta je včeraj po korsu tako neumiŠljeno gonil svojega konja, da je konj padel ter se močno pobil.Stražniki 80 konja in voz odstranili, voznika pa odpeljali na prosto stanovanje v ulici Tigor, da se strežne. Druzega izvoščrki bo pa našli pijanega v nekej g-api na kopersk*o cesti.
Slabo znamenje. — Te dni je povozila ekvipaža še nepotrjenega Župana Bazzo-nija 56letno delalko Katro Pivo, kero so močno poškodovano domu nesli.
Izpred sodnlje. Obsojen je bil te dni Andrej Sekubč iz Pasjevasi, fakin, na 18 mescev ječe. Na dan izvolitve Kri-Žančeve je ta mož preveč agitiral in se napil. Ker je isti večer preveč razsajil v skedenjskej kavarni, ga j« pol. inšpektor ĆenČur hotel iztirati iz kavama, ali mož seje postavil p robu in se je stražam branil se stolom. Bo pamtil zadnjo volitev v Skednju.
Ropar llarilo Zapornik, bogat posestnik in mlinar iz Slovenskega šta-jerja, ki je v svojej domovini neko družino v noči oropal, bil je nekaj časa v Trstu, mislil je moma pobegnoti čez motje; ali premislil se je in 01 potoval rajše nazaj v Celje, kder se je nam izročil sodnji.
dorlške novosti. Umrl je v Št. Petru poieg Grorice učitelj Vinko Černic, vrl rodoljub iti uradnik učiteljskega lima »Šola«, ki je nekaj časa izhajal v Gorici. Umrl |e v Prvačini na svojem posestvu Josip Katnik, znani bivši gostilničar »Pri Lizi« v Gorici, vrli rodoljub in posebni prijatelj slovenskih dijakov. — Dr. Koller notar v Ajdovščini se preseli v Poreč, Izpraznjeno je torej mesto notarja v Aj-dovčMni. Gospodje notarji 1 tudi v Trstu ste prazui 2 mest i
Pobiranje doneskov za »Narodni l»oui« V Ljubljani Zadnjič smo dejali, ia bo pulovioa prve stotine razprodanih knjižic kmalu dosežena. Danes se ž njo že lahko izkažemo. V novejšem času je n irastlo Število razprodanih knjižic za 3.
Pred vsem nam je z radostjo in zahvalo omeniti simpatičnih popivov iz so sednje Koroške — iz nemškega Beljaka. BeljaSki Slovenci so nam poslali 48. iaz-prodano knjižico pod 6t. 374 (poverjenik Fr. O.) m dodejali to-ie prijazno voščilo, oziroma genlo:
Kamen za kamnom eden za drugim nosimo, Da «e prot nebu dvigne mogočna palača, Dober vspeh Vam, vrli Slovenci, želimo, Da se znebimo enkrat imena »goslača«.
Pač zare« goslači smo Slovenci in z obiinni pričami se naše sicer krasne po krajine ne morejo ponašati. Tacih palač pa fie celo nemamo dosti, ki bi bile lastnina vseiia Slovenstva, kakoršna ima postati naš »Nirodni Dom« v Ljubljani.
49. in 50. knjižno (poverjenika g g. d-.
V. G. in G. M.) dobili smo pod M. 405. in 417. iz Ljubljane,
Došlo nam je tudi nekaj perijodičnih mesečnih svot, nabranih večinoma na de-setkrajcarske knjižice, od katerih je on;i, v znesku 12 funntov, ki sta jo nabrala g. J. H. in V. K. v Trstu na knjižico pod št. XXVIII. najznatnejša.
Gospodom nabiralcem prav iskreno zahvalo, prvi tisočak bo takoj gotov.
Zahvala.
Vsem sorodnikom in prijateljem, ki so moj*ga rajncega mož t Ivana Vuga spremili k večnemu počitku, najsrčnejazahvala.
Posebno se zahvalim gospicam in gospodom delalekega podpornega društva za darovane \ence, kakor tudi pevskemu zboru tega društva za primilo petje.
V Trstu 25. februarja 1886
Žalujoča udova : Hoza Vu;;a.
Kolera v Italiji se Še vedno zdaj tu zdaj tam sporadično prikazuje. V Veroni je neki nekoliko ljudi napala, v vasi Avesa blizu Verone je te dni neka perica umrla za boleznijo, ki je imela brezdvomba zna« menia kolere.
Ribarstvo na avstrijskem primorji v letu 1884-85- Po ure lskiti izkazih od 23. aprila 1884. do 22. aprila 1885. se je ujelo mi na mestu porabilo rib: V luknem in zdravstvenem knpitanatu vjelo : na mestu porabilo :
k'lpr. vrednost gl. kilgr. Trst 2.646 738 613.104 1.905.(iG6 R.vlnj 399.251 138.916 247.255 Pulj 832 721 321.;i97 710.^3 J LoŠm mali 234 494 58 020 186.7:18 Zader 1902.793 487.180 1 312365 Spiit 1.573.204 471.338 701.521 Dubrovnik 567764 128.244 249 274 Meljnie 122.490 40.434 111.590.
Ujelo se je tedaj rad 8 mil jonov k lgr. rib v vrednosti 2'l4 m lijona in na meslo se jih povžilo 5'lt milijona.
^M
Delalsko podporno drušlvo pod pokroviteljstvom Njegov. Vis. cesarj. Rudolfa.
(Ženski oddelek).
Podpisani odbor uljudno vabi na
Veselico s p l e s o m
katera bode v nedeljo 7. marca 1S8(J. v dvorani »Slovanske čitalnice« fMonte Verde). Čisil priho i je namenjen denarnici ženskega oddelka.
Začetek točno ob 8 uri zvečer, Ustopnina ie 50 novcev za osebo.
Trst, 25. februvarji 1886.
Odbor ženskega oddelka.
Opazka. Vstop je dovoljen le družabnikom, družabnicam iu povabljenim. Obiskovalci so naproŠeni, da pridejo v prazničnoj, ako le mogoče, črnej obleki. — Gospem in gospicum je dovoljeuo priti tudi v raznih narodnih nošah.
Program veselice:
Dar. Jenko: «Naprej«, vojaški orkester.
A. Fiirster : »Sokolska«, poje društveni zbor.
S. Ore gor Hii: «Velikonočnn», deklumuje gospa Polič-Muha.
V. IAstnski: «Morna:Bka», poje mali zbor
I. F. Umlavf; »Koncertna fantazija« za citre, svira g. Franjo Hoatnik.
ij. GregoriiS : »Dražba«, deklamuje gospica M. Verdeljska.
7. Purgarell: »Nazaj v planinski raj«, samospev, poje gospica A. Pianova.
7. pl. Zajc\ »Živila Hrvatska« poje društveni ebor.
Po izvršenem programu se začne ples
Plesal se bode tudi kotiljon z mnogimi čisto novimi in j:iko zanimivimi figurami.
Pri plesu godi vojaški orkester peš polka car Aleksande' 111.
Tržno poročilo.
Kava — cene nespremenjene. Prodalo se je te dni 2000 vieč R10 po f. 45 <lo 56. 500 vre? Santos po f. 47.50 do 57, 250 vreč S. Domingo po f. 50 do 52. 200 vreč Java Mal. po f. 60 Oylou plant. stane f. 86 d o 122.
Sladkor — nekoliko boljša kupčjt. Prodalo se je 4000 vreč ehdkorja v kosil: po for. 20 50 do 24.
Sadje — dobra trgovina. Pomeranč^ limoni • for. 2—550, mandlji for. 82—8S rožiči for. 650—8, fikje v vencih for. 13, opaSa for. 24—27, cvebe for. 22- 24, Eh-me for. 28-36, sultanina lor. 29—38.
Olje — cene prav šibke. Namizno fr. 54 uo 74. leiiilno f 36 do 44, bombažno od f. 24 do 32.
Petrolje — stalno na fr. 10.
Domači pridelki — fižol še precej obnj tan in plačujejo ludećeea uie po fr. 9 75 do 10. maslo fr. 86 do 95.
Žito — cene so zadnji čas poskoč le, pVnica ruska se denes plačuje uže č-z f.10.
Les — malo kupčije po slabih cenah.
Seno — še ved'»o <iobro obrajtano ii se plačuje po f. 1 60 do 2.10.
Pok I a no. *)
V	nedeljo 21. t m. je bil občni zbor »Tržaškega podpornega in bralnega društva«. K^r me je podpredsednik Grebene javno napadal, da sem jaz slepar in ila s m jaz društvu nekaj deiiara Zapravil in zapi I, naj bode sledeče v pojasnilo. Za veselico G pr. 111. sem vzel 20 ustopnic, od teh sem j h 13 prodal in 7 sem jih na veselični več. r izročil g tajniku Čokelju v pričo g, blagajnika Ćudvota in knjigovodja Gulina. Za prodanih 13 ustopnic sem uročil denar blagajniku v pričo g. Mramorja in g. Dolinarja nedeljo po veselici. To sem pripravlja Urebencu s pričimi ali prisego^ dokazali in vsem drugim, ki so krivo poučeni 111 ki slabo o meni mislijo. Podpredsednik Grebene nuj pa meni dokaže mojo krivdo s pričami ali prisego, potem sem mu pripravljen pi <čati
Dokler podpredsednik (irebenc v tem listu javr.o ne prekliče, kurm«* je dolžil, ga smatram z i človeka, kateremu ni :a to, da govori resnico.'
Trst. Sij. februvarja 18~G.
Dolenc Ivan
bivši ud „Tržaš. podpor, in bralnega društva".
V	poslanici 13. februvarja št. 13 Edinosti sta se dva gospoda oglasila, da ju dopisnik v št. II imenuje upornika iu da ni resnice govoril, da ju iz sovraštva obrtkuje. Dopisnik Se SfiiC'! ni objavil, kar bi bil lahko, pripravljen pa je stvar do pičice dokazati.
Gospoda, ki sta Ed.nost čitala, bila h' morala naočnike na nos nataknoti. da bi bil natanČni je pročitala in ne trdiia, kar še pisano bilo ni.
Tudi očitata, da smo beračili, in da ne Vesta, kani smo dtnar dali : res smo napravili prošnjo do Njih. veličanstva, ali je pa to beračenje ? Računi troškov iu dohodkov so bili javno razglašeni in v starešinstvenej seji dno 18 julija 187ii v nazočnosti g. okrajnega komisarja in deželnega računarja iz Gorice postavno rešeni, ob enem za premankljaj prev-dar-tk napravljen, ki s • 7. dovoljenjem visokega finančnega vodstva v tem letu po izravnih davkih tzterja, kur bi se bilo v istem času i-tirjalo, da se Novovasci niso temu Uprli.
Da so vrvi od zvoimv bile odnešeue, tudi to je resnica, ker s ? je gospod podžupan sam pritožil.
Da tožba proti čestitemu gosp. vikarju ni rešena, to tudi ni res. ŠkolijBtvo je tožbo poslalo županstvu s pristavkom, naj tožnikom naznani, da prekličejo nesramno tožbo, sioer bi škofijstvo bilo prisiljeno, pooblastiti č. g. vikarja, da tirja preiskavo.
Vi dva g »poda tožita, da vaju je dopisnik Imenoval upornika iu obrekoval iz sovraštva. Ali se več ne spomiuate, kaj se je pred nekoliko leti godilo, ko so morali cele noči žen-darmariske stražo Čuvati, ker so nekateri posestniku MaruŠiču drevesa na meter visoko posekali, kolesa voza v globoke breznu metali in drugo kmetiško orodje ; organista pa napadli, ko je svojo plačo pobiral, iz vreč mu pšenico izsuli in odnesli? Vama ni Več znano, kaj je potem sodnija storila?
Vaše nasprotovanje dela županstvu velike zapr k- m tudi duhovščini, cerkveni organist se je službi odpovedal, 20 let j.5 tukaj orglal, bil je domačin, dobro izurjen, pevce j« dobro izučil, a zarad vas je službo pustil in zdaj nI več orglarja, ni jjetja insploh je ljudstvo razburjeno, '>a se je najhujšega bati. Z ipanstvo so prizadeva, ono sklicuje seje, da s d zmešnjave poravnajo in mir naseli mej občinarji.
Več občinirjev.
Borsno poročilo.
Borsa jako spremenljiva in neodločna; pri vsem triu se kurzi državnih papirjev vedno više pomikajo.
Dunaj«!*« Borsa
dne 26. februvarja Enotni drž. dolg v bankovcih 86 gld 15 k .
Enotni drž. dolg v srebru 86 »	20
Zlata renta . . . . . . 114 •	—
5*/, avst.	.... 102 .	—
Jelnice narodne banke. . 874 •	—
Kreditne de'^^e .... 298 .	75
..ondon 10 lir sterlin , . 126 .	05
Napoleon....... — »	—
G. kr. cekini......10 •	01'1J
Kr. državnih mark ... 5 •	94
*) Za takov.) šlanke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon v^ieva.
Ured.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO iu POSVEMA ozdraviti
po
JERUZALEMSKEM. B A L Z A M D
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandeijes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake ieke
V«čina raznih k ipljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič drii2t*pa, nego škodljiva zmes
Edini JeruzaleniMk.) balzam si je zagotovil VBled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčaln«! m >či pravioo prednosti na i vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče priišatij« po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kinešku robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje n-gu upodnega upliva na prebavljenje ni čiičenje, je zanesljivo sr.-dstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvtdenci priporočujejo proti nejeŠČnosti. zabasanju. smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljmiju, zlatenci in vaakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novc.ev.	30—12
GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
Skladlića v Trstu v lekarni G. B Roris, lin Reki v lekarni al Redentore, G. Omeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-7.01 i. v Tnminu v lekarni E Palisca. _
K D I N O S T
Negubite vremena
Od svjetskih konjakih gunjevah, koje sam ja na dražbi 'za polovicu vriednosti kupio, i kojih se razprodalo u sve krajeva svieta, daj-m dok jih Imade na skladištu za samo for. 15O
Konjske gunjeve
sa raznimi bojadi-sanimi rubovi, debele kano daska, duge 190 cm., široke 130 cm. upravo nerazkidive : I. vrst po for. 175 najbolja I. vrst fr. 195 no komadu 500 D u c.
žutodlakavih gunjevah za kOčjje
sa raznobojnih crtah i robovah, vrlo velike i fihe for. 3 komad. Osnbtto vriedne za vlastniks kočijah. Imadem takodjer
400 kom. svilenih pokrivačah za kravet
iz najfinije Buretsvile u najkrasnijih bojah, crvene, modre, fute, zelene, smedje, za najveće krevete komad for. 3*50, a jedan par for. 6 50.
RazaŠilje se uz gotov novac ili c. k. poŠt. povzetje.
U mojem uredu imadem na Btotine zahvalnicah i naiučbab od najuvažfnljih osebah, a nekoje od tih jesam jur objelodanio, druge koje ću prigodom objelodaniti može cvatko kod mene razviditi.
Sva ito nekonvenira uzme sa natrag baz prigovora.
Opomena. Opominjem Bvakoga, dn se čuvaju onih gunjovah odanih tvrdkah, koje se boje svoj naslov u oglasih objelodaniti. Tko želi dakle imati dobru i solidnu rohu, neka se obrati na tvrdku ode. kr. trgovačkog suda protokoliranu
J. H. Rabinoviez
Wien Hintere Zollamtstrasse Nr. 9.
NB. One gunjeve, koje nudjaju drugi po for. 1*50, for. 1-60 prodajem ja po for. 1 20 po komadu.	2==1
Assicurazioni generali
X Trsili
(društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanju, posebno pa: na zava-rovasje proti poiaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga iu zavaro-vanje na Živenje. Društvena glavnica In reserva
dneI 31. decembra J884 f. 31.490.S75 83 Premiju zn poterjati v naslednjih letih	f 21,006 641-33 Glavnica za lavarovanje žive-
nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457 98 Plačana povračila;
a)	v letu 1S84	f. 8,037.596 13
b)	od začetka društva do 31. decembra 1884.	f. 178,423.338-51
Letni računi, Izkaz dosedaj plačanih od-
škodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in splch vsa natanjr
v uradu društva: Tergesteo, scal.i III. v prvem
splch vsa natanjčneia pojasnila se dobe v
*	.- T
nadstropji
16- 36
Pncrluvitni nauhl ln mo,llv®'
rUgldVlUll ki jih inora znatj kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, In sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva
po 4 nove.
mm®mmii\
pesebnoHi
c. k. prlv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S- Lazzaro I B
Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se slatini koiaj-naai in tfipIsMBMl na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Junlperu« o« muni« in diS čih željitč napravljeni liker je prijetnega okusa.
Juko pospešuje prebav-Ijcnje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb tanec.
Prodajo na debelo vpre skrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trsta.
Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijah.
Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katere j je vtisnenu firma, potem po zamahi i grbom in po malem ovitku z autografovano firmo Romano Vlahov.	32-48-15

Hiša na prodaj
V Itocolu na dobrem kraju, vredna in cenjena nad 1200 gld. pa bi se predala 'koro za polovico za ad družinskih razmer.	4—3 Več pove naše (Jpravništvo.
m
(fiui	zdravju.
ilij,avgu Ivanu H<
ovi sladi	. ,	________
» vsa omikana Evropa temu Veselo pritrdila, IM sedaj tudi Amerika, pripoznalne* izjave vseh zdravnikov ia notranje boli zni, s čemur (riLt
Naznanila ozdravljenih v mesecih junij, folij, avgust 1835. v korist druzimenako bolnim, [p Tibj	Velika senzacija kojo so vzbudili." Ivana Hoifa sladno pivo iz sladnega izvlečka, Lil
Ljil Ivana Hoffa slaona Čokolada, Ivan Hofjbvi sladni bonboni za i rsa, koji vsi so isto-[ril.j časno bili izumljeni, napravila je, da j
je združeno tudi pridoblienje mnoštevilnih odlikovalnih svetinj iti slednjič radostno |Ufij j|j=j pritrdil i vladajočih csob, knezov in kneginj. s čemur so združujejo mno-oštevilnl isjj diplomi za dvornega založnika in priznalna odlikovanja za zasluge. Število teh odli- |[fi| !|J=J kovanj je s daj 63 ki je, ako tudi su je nahajalo neko gibanje za sanitetno stroko, r=J sf* nedosegljivo bilo. Nuj začnimo z izjavami in zahvalnimi pismani častitega občinstvo, [fe kojih se v arkivih izdelalcev čez sto tisoč hr-utii	J^l
Ikfil	Glavna tovarna za Avstrijsko-ogerske dežele pri gospodu
i IVANU HOFF-U, i
fkj dvornemu založniku več evropskih vladarjev, c. kr. svetniku, lastniku c. kr. zlateg- Js[| mj križa za »usluge z krono, vitezu višjih pruskih in nemških redov, izumitelju in izde- jjra rjijj lalcu Ivan Hoffovega sladnega izvlečka, dvornemu zaloearju večjih vladarjev evrop rdi ^JT] skih, Beč, tovarna: Grabenhof, Braunestrasse It. 2. tovarniška zaloga In pisa-na: 8ra- [fe p-l	ben Braunerstrasae it. 8.	j-H
M	Tolna 17. junija 1885. [B
rti)	Sladni izdelki, ki ste mi jih 26. maia poslali, delovali so izvrstno. Kašelj, ki lin
^JJjj meje celo loto nadlegoval si m. je zmanjšal in tudi apetit se mi povruol. Prosim lij [ry Vas, da mi pošljete še 33 sklenic zdruvilnega piva iz sladnega izvlečku. Spoštljivo-udaiii [lini ijjrri	Or. Hugo Rust, vojaški zdravnik 7 husurskega regimenta, Tolnn, Ogerska. raj
fpjjj	Pred vsem Izreaam Vam tisočiro zahvalo zi vrlo dobro Vaše z.iravilno pivo iz njjf
sladnega izvlečka, ki mojej hč-ri iaborno pomaga, zelo jači, in daie apetit in spanje, raj ij^l Izrekam Vam Še jedenkrat gorko zahvalo v imenu moje hčere za V»Še izvrstno uplji- -^ vajoče sredstvo; hvaležna Louiae v. Merzlyak rojena bar. y. Caballinl Ehenberg. 7T.J Novi pri R ki 5. jul. 1885	c. ur. sv. tnika vdova.
|Ljj|	Vaše l-liigorodje! Dozvoljujem si Vas prositi Še za <ioposljunje Vaših izbornih
rajj sladnih izvlečkov za mojo bolno ženo, za is o ceno kakor zadnjikrat, kajti po uži.
tju UJ sklenic zdrav.I nega piv * iz sladnega izvlečka seje in »jej seprogi -/dravje mnogo =4j zboljŠHlo. kad hi s« Vani osobno zahvalil ter gorko bi želel spoznali n.jdobrodfl - JJ=i nnjš.-ga vseh ljudi, ki ji tolikim ubogim bilnikom pomagal iti jUt potolažil, uč nivšipj! =jll uprav čudotvore z svojimi izdelki. Bog Vas obvaruj še mnogo let i v dobrovoljno lisi pjJ tolažbo vseh bolnih.	ILlTIl
kCm Gran, 9. julija 1^85.	Erneit Ruscher, fddvebelj 5 Comp. fpBi
rLj	Vaši sladni izdelki koje sem v nekej prsni bolezni rabil, pomagali so ml zelo, liTj!
Ujfj] ker po njih zadobil sem popolno zdravje; molim Vas, da mi šaljete še za 5 for. Ivan |~|jJ> Hotfovih piva iz sladnega izvlečka.	[IfSl
Vel -Mihalyfalva, 2d julija 1885.	Polyak Ferenecz.
■ L	Odkar rabim sladno pivo zboljŠalo se mi je z Iravje in zadobil sem apetit; zato iyšj
[j^i Vas prosim za doposljanje se 11 sk enic jjlva iz sladne^i izvlečka.	mj
J" Arpad-Nagy Salonta. 6, avgusta lH8u.	Bedthy lanos.
Za mani nego 2 for. se ne pišlje nićesa.	1
Vse prodajalniee so za prodHjo na drobno pooblaščene z litografovanim barvastim Jjji
m
S .5	B o C
,V	•> o a.
3	E *e -
rS ®	0.3-2
JS «;
IS*
Jj
Kn to
>n
Trgovina A. Nlajer-ja
Pivom v stalaaio ali
naprava na paro LJ (JDLJANA.
Cesarsko, Exportno n Bock-pivo
v zabojih z 25 in 50 stekl. 19—52 žele se zalogarji v vetjih krajeh.
!S2S25ZiZ52!
Ču jtc in čudite se! 12.SOO kosov
OGRINAL ZA DAME,
poJolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah mja-vlh, sivih, črnih rudečih, aedrib, belih, škotskih in lirikih itd, proda se po
goldinar 1 goldinar
komad proti poštnemu povzeiju, da ae izpraznijo proatorl 3—4 Ezporbaut „Ztir Aiiitrla", Wlen, Oberdobling, Mariengasai 31
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dohrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih ln na vranic t, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	53—44
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na »vetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karrnci Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovit, G. R. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči ln vrednosti.
oj	Q-
CO
a>	-
co	o
>	U
.	U
* —	k—i
■O	Ph
CJ>
■i-aj*«
1 slftpsl
o"2 2 o s »
■p S r-SCr& C a S 2
g ž1«^ S4 o.—, N o
s n. »z"0
S^s^N.S »osi llli^ I .s, £ _rB " lllB
la Uf 1
> * b "2
* t; -5 a --
--- - -o S «
•3 = Si i 2-l 3 |
t* to a
S S s > s
rt I- z, » ,fS Cu w o ^ M 00
«1 « «>s
3o 8 "S 5. A
•5 js	<5 <» 2
I D	g SH
a	i3 N . u a
•t* « u
ao
fi
co t. "o a 00
£3 — t?
c f i
2 CU S —
trn .m rti«,
h j s: cu
Josp tGabr. Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na sahtevanje potrjujem, da nem Vaš cvet za želodec, kolega deli so ml dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili	24-50
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil ritei pl. StSchl, o. k. vladni avatovslM ln delalno-sanitnet poročevalec. Podpisani potrjuje, da iraa želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Plccoli-ja hitre in prečndne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za Jedno steklenico 2elodefine esence, . kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. I A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Prlmorako.
Antlrrhtvmon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čutnic, bolečinam v krili in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastill* lantoniflike; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 ko5Č. 5 gld. 2000 6 gld. Salloilna paatjle proti prehlajenja najboljši
plukato
3—
S||| /.ah>K<s Trst: Glavna zaloga Franc S. Prinz, ulica Aquedotto, potem: J, Iti iljlfj Serravalio, C. Zanetti, lekarne in Ivan C.llia mirodilnic.a Ponta rosso, G. B. Angeli m mirod. Piazza delle legna. Zagreb: Lekarna k »Salvatoru«, Nadbiskupska lekarna iti llii fiTVj Milosrdnih bratov. Bočen: I. Bergneistar, Moser, Illing lekar, Kotor: M. Stefinovič, tfifl l^ll lek. Reka: Nik. Pavačič. Fr. Zeche., m'rod.; G. Prodam Farrnacia di Corte, Farma- IfTii' [lljj cia Arciducale, Fannacia alla Šalute. Gorici: G. Ghriatotolettl. Inomost: lekarna k |llji; tirolskemu orlu. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lasuik. Meran: Fikcnscher |rn Haller, \V. v. Pernwerth lek. P ulj: G. H. VVussermino lekarna. Duhovnik: Anton Drobac. Roveredo: R Thaler lek. Rira: Oanella lek Šibenik: P. Bero, H. pl. Mištura (™!j lekarna. Split: Tocigl, de Grazio, Alpinovič mirodilnica. Trient: Cugiul, Larcher, Jt; Fricl, Sauloni lek. Zadar: Chr. Mazzocco.

Zmaga obrtnije!
Vsled sprejetja popolne zaloge ene najboljših tovarn, ki je konci preteklega leta prenehala, sem v stanu prodavati naslednjo robo tako v cen6, da se še nikoli kaj ena-k. ga ni »'išalo. Jaz dam za sramežljivo ceno, Jd skoraj niti za delo ni zadostna, namreč sumo za
W 2 f or*. 25 lcx*.
j''d no neobično gorko, dobro narejeno gost» in lepo
OBLEKO ZA GOSPODE
(t ikozvano tigrovo suknjo), n. obhodno potrebno vsakemu možkeinu, ubozemu in bogatemu, kajti podaje se vsakemu stanu Ta dobra trpežna obleka se dobiva pri nas v vsaki velikosti, za vsak stas, tur zadostuje povedati dolgost kori.ka in širokost života da se vdobi dobra suknja. Kdor se hoče tedaj ohraniti zdravega ter lju< i svojo denur^tveno tnošnjico ter hoče imati dobro in gorko obleko, naj si jo pred mogoče naroči kajti zaloga bode kmalu pokupljena.
Samo for. 3'50
Narejena obleka za gospe
Na tisoče tiajnov*jš(h in najlepših obrnicev koji »den druzega v lepoti ptesegajo, lepe fantaaije in cvetice, na-bockanl ali nukockani, tr-eži.i močni kalmuk in modni barhanti, v najlepših niijniodernejših barvan, sivi, modri, tmkasti, v razno-ličnili temnih nuancah, narejeni so po zimskih krojih, in stane — jedna enaka oni kojo predstavlja podoba,
dobro narejena lepo okrašena gorka, moderna., lepa ziniMka obleka /.a tfonpo
dokler j" Se kaj zaloge ►tane I« for. 8*30, ali pa enako opravljena samo iz flnejže robe narejena for. 4'50. T» noša obataje iz široke haljine in ten.u prileiaj' Če, lepo urezane stasne jauke.
Razpošilja z poštnim povietjem Feketova zaloga robe
v notranjih deželah narejeno Beč, H n iMbm*rstms«e Nr. 18 ^6 Svarim pred enakimi posameznimi ponudbami. 5—0 .J^TS^^il^J __BM-UJ1LL1H
pripomoček proti davici (difteritis), plučniin,
E ranim In vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prani alrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani si rop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zaslišanju, kašlju, hripavostl, dušljivemu kašlju itd. OdruiSeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navadena, Kakar via druga idravlla m zatiraj frlina daha v lekarni
G. Piccoli-ja
«p r i angel u»
v Ljubljani
na Dunajskej cesti, kder ae naročila tako po poitl proti povzetji Izvršujejo.
UŽe več 87 let obstoječa
c. ti dri
tvornica za žebrake in koce
poprej
Lichtenaucrja udove in sinov
razpošilja po svojih dunajski zalogi
konjskih žebrak
100 ctm. dolgih, 130 ctm. Mii*okili, ne po Končljive kakovosti, temne barve, se živejšimi krajci po Kifli. I'OO 80 zavijanjem vred. Dalje prodajemo, doaler še z.Joge
belo barvane konjske žebrake
2 metra dolge "in 1 1 pol metra široke z šterogubnimi pfavo rudečimi ali temno rudnimi krajci nepokončljiv« baže po fflil. 2 50 v. ža% likom »timI
Kdor jih vzame 10, dobi jedan komad po vrh ali mu pa etna za 10 nosto zniža.
Samo radi velikanskega izdelovanja in prodaje samo v stanu konjske žrebaku tako nenavadne velikosti in taho izborne kakovost . Tako nenavadno ceno prodajati. Stotine hvalnih pisem stoji vsakemu na ogled Razpošiljajo se z povzetjem. Blago, ki nI po godu se brtz ugovora nazaj sprejema — Nuj se dobro pazi na naslov :	3—1
Pfirdp Decken Fabriks Haupt-Nieder ag
WIKN, Rothenthurinstrasse 14.
Novi inštrument staron niški Ariston za otrok«
preseza vse enake instrumente po eleganci, lepemu glasu in trojnosti. Za komad z G sekiricami IG gld , lfdor hoče več sekire, pluča zu vsako (JO novcev.
Hazun tega priporočam svoje r^TS harmonike ID-in druge muzikalne inatiumente.
Ceniki brezplačno iu franko. J N.Trimmel,Wlen,Kai8flr8tras8e74
LUBIiiiU nriifii7^ .H,|j|N(>-(.
/fi »«ij i:, oui/ovorri) uradni.: VIKTOH DOLKNC
N«'V , iHKariiM V. JMJLENC v umi