/ Štev. 3. Leto LXIV. M Ljubljani, 17. januarja 1924, Poštnina plačana v gotovini Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse po-šil)atve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. Glasilo Udruienla Jugosi. Uiitellstva - Poverienišfvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Naša in tuša šolska politika. Postopanje jugoslovanskega, italijanskega, avstrijskega in madžarskega ministra prosvete proti narodnim manjšinam. Ministrstvo prosvete v Italiji: Za 523.000 Jugoslovanov v šolskem letu 1923/24. Prepovedane vse jugoslovenske šole. »La Gazzetta Ufficiale« št. 250 od 24. oktobra 1923 objavlja kraljevski dekret od 1. oktobra 1923, št. 2185, katerega čl. 17. se glasi: »Začetkom šolskega leta 1923./24. se bo pouk v vseh prvih razredih drugorod-nih ljudskih šol vršil v italijanskem jeziku. V šolskem letu 1924/25. se bo vršil pouk tudi v drugih razredih omenjenih šol v italijanskem jeziku. V naslednjih šolskih letih se preide zaporedoma tudi na nadaljne razrede vse dotlej, dokler se ne bo v vseh razredih ljudskih, kakor tudi meščanskih, poučevalo v italijanskem jeziku.« Ministrstvo prosvete v Avstriji: Za 117.500 Slovencev v šolskem letu 1928/24. imelo šol: Pod pritiskom »Zveze narodov« je Avstrija dovolila 3 slovenske razrede, ki so pa vsi le na papirju. 1 razred v Velikovcu (manjšinski) — 1 razred v št. Jakobu v Rožu (manjšinski). — Enorazrednica v Selah. Slovenskih učiteljev oblast noče namestiti. Ministrstvo prosvete na Madžarskem: Za 6087 Slovencev v šolskem letu 1923/24. slovenskih šol: Nič! Iz Čehoslovaške republike. —čhs. t Adolf Šustr, učitelj in pisatelj. V Pragi — Koširich (Vaclavska č. 311) je umrl dne 7. januarja t. 1. ob 20. uri zvečer učitelj in pisatelj Adolf Šustr. Pokojni Šustr je gojil vedno velike simpatije do slovenskega učiteljstva in je pri-hitel v prejšnjih časih z našimi severnimi brati Skalickyem. Skalom in Heinyem pogosto v našo sredo. Imel je zelo mnogo prijateljev med našim starejšim uči-teljstvom. Pravilno označuje osmrtnica njegovo delovno smer: Vse življenje je posvetil blaginji svoje rodbine, v prospeh naroda in v dobrobit učiteljskega stanu. Dočakal je radost, da je bil narod osvo-boden Habsburgovoev ali ni dočakal osvobojenja vsega naroda in ljudstva od gršega neprijatelja, od Rima. — Blagemu pokojniku in vzglednemu tovarišu bodi ohranjen časten spomin, preostalim pa naše sožalje! Splošne vesti. Čudna praksa z anonimnimi dopisi. Skoro na vsaki pokrajinski skupščini se je napravil sklep, da naj se višji šolski svet opozori, naj na anonimne časopisne napade v personalnih in šolskih zadevali ne reagira z disciplinarnimi preiskavami. Če nima ovaduh toliko poguma, da bi se podpisal ali osebno pritožil, naj tudi višji šolski svet ne ustreza s svojo pretirano potrpežljivostjo takim ljudem. Svojčas smo imeli pokrajinskega namestnika, ki je strigel časopisne napade in z njimi vihtel Damoklejev meč nad uradništvom. Danes nima več častnega spomina med Ministrstvo prosvete v Jugoslaviji: Za 4490 dalmatinskih Italijanov v šolskem letu 1923/24. odprlo novih italijanskih šol: V Splitu — 3 razr., 3 učit., za 108 otrok. - V Korčuli — 2 razr., 2 učit., za 42 otrok. — V Šibeniku — 5 razr., 4 učit., za 32 otrok. — V Hvaru — 2 razr., 2 učit., za neznatno število otrok. V Starem Gradu se je radi pomanjkanja otrok morala šola zapreti na predlog Italijanov samih. Italija vsiljuje italijanske šole naši državi. »Gazzetta Ufficiale« z 12. novembra 1923 je objavila kr. odlok-zakon od 10. septembra 1923, št. 2308, s katerim se dovoljuje vsota v znesku 500.000 Lir za nakup poslopja v Splitu za italijansko šolo. Finančni minister je odredil s posebnim odlokom vpis omenjene vsote med izredne izdatke ministrstva zunanjih zadev za proračunsko leto 1923.'24. Ta odlok-zakon je predložen parlamentu, da ga izpreineni v zakon. Ministrstvo prosvete v Jugoslaviji: Za 40.000 Nemcev v Sloveniji v šolskem letu 1923/24. v Sloveniji vzdrževalo: 1 popolnoma nemško meščansko šolo s štirimi razredi, 21 popolnoma nemških osnovnih šol z 43 razredi, 1 slovensko-nemško meščansko šolo, 21 slovensko-nemških osnovnih šol, 1 slovensko-nem-ško srednjo šolo. Vlada daje poleg tega Nemcem koncesije za kulturno-bojna nacionalna protislovanska društva. Ministrstvo prosvete v Jugoslaviji: Za 14.000 Madžarov v Sloveniji v šolskem letu 1923/24. v Sloveniji vzdrževalo: 14 madžarskih šol z 31 razredi. uradništvom. Ljudje božji, potem se tudi ne čudimo, če je toliko disciplinarnih slučajev ravno pri učiteljstvu. Okrajni glavarji in tudi nadzorniki bi lahko mnogo zmanjšali to število. Pomisliti pa je tudi treba, da po novih disciplinarnih predpisih disciplinarno postopanje ni več špas in je združeno s stroški in poti. — Zadnji tak slučaj se tiče meščanskih šol in ga tudi ne moremo odobravati. Uredba o draginjskih dokladah. Kakor poroča »Politika« se je ustavilo delo na uredbi, dokler ne bo viden efekt redukcije in uvrstitve po novem zakonu. Razvrščanje bo končano 1. februarja t. 1. Draginjske doklade hoče vlada znatno znižati. To bo najbolj zadelo poročene uradnike, posebno one z manjšo plačo, ker se vsem ukinejo družinske doklade. Kakor upa vlada, bo uredba o draginjskih dokladah gotova najdalje do konca februarja, tako da bo zakon o čin. uveljavljen definitivno do 1. aprila. Od tedaj bi prejeli uradniki plače po novem zakonu. — Kakor vidimo, nas hoče vlada postaviti iz dežja pod kap! Hrvatski listi o Učiteljskem koledarju.. »Vjesnik Županije Virovitičke« prinaša v 1. številki letošnjega leta sledeči članek o Učiteljskem koledarju: »Učiteljski kalendar Udruže-n j a .1 u g o s 1 a v e n s k i h Učitelja za god. 1924. Pred nama je djelo srpskih. hrvatskih i slovenačkih učitelja u obliku osmine na 224 str. sa mnogo slika (cijena 15 Dinara) u redakciji M. M. Stanojeviča, urednika »ywreji>a« (Beograd), Iv. Dimnika, urednika »Učiteljskog Tovariša« (Ljubljana) i J. Škaviča. ured- nika »Napretka« (Zagreb). Sa velikom ljubavlju, a sa još više truda, ovaj zajed-nički istup simpatična jc pojava, a čine ga još simpatičnijim likovi na naslovnom listu i to: Strossmayera, Sv. Save, Tru-bara. Obradoviča, Gunduliča, Karadžiča, Vodnika i Bleiweisa. U tom pravcu kreče se i sadržaj zbornika, kojemu je kalenda-rium samo nuzgredni dio. Spomenemo li imena suradnika: Joviča, Bakiča, Čoro-viča, Radosavljeviča, Mladenoviča, Vav-re, Markoviča, Mandiča, Rajičiča. Had-žiča, Černeja, Močnika, Protiča, Gangla, Gavriloviča, Kranjčeviča, Novaka, Jak-šiča. Veselinoviča i Udickoga, pa biografije naših pedagoga i prosvjetnih radnika: Bakiča, Basaričeka, Slomšeka. Natoševi-ča, Stojanoviča, Schreinera, Miodragovi-ča. Filipoviča, Adžiča, Trstenjaka, Radosavljeviča, Bežeka, Protiča, Turiča, Močnika. Rajičiča, Joviča, Gangla, Diniča, Nerata. Modeca, Blagojeviča, Neškoviča, Praprotnika. Čajkovca, Putnikoviča, Je-lenca, Karabegoviča i Bogunoviča. onda je jasno i za laika, da su urednici časno izvršili ovaj svoj prvi istup, pa sad je na učiteljstvu i prijateljima škole, da uspije još materijalne strane. Kako je knjiži dodano obilje praktičnoga materijala, eto za naše učiteljstvo lijepe i zabave i pouke, a bit če za mnogoga i poticaja, pa da i sam doprinese što za naredno godište. Uvaži li se, da su svi naši ljudi od pera, djela i vidjela raštrkani, onda ide svaka čast učiteljstvu u U. J. U.. što je prvo zajednički oprobalo uspjehom svoju du-ševnu snagu djelom, kojc podnaša i naj-oštriju kritiku. Primijetiti nam je samo jedno, da je šteta, što nije uzet čisto bijeli glatki (satinirani) papir, pa bi knjiga bila i opremom ljepša. Na hrptu izcstavljen je napis knjige, a to smeta, kad se knjiga slaže u knjižnici. Sadanji format treba da ostane, a kako brača Slovenci imadu vla-stitu svoju učiteljsku tiskarn v Ljubljani i poznati su kao valjani majstori u opre-manju elegantnih i umjetničkih izdanja, treba da se naredno godište tamo od-štampa več i zato, što če pare ostati u učiteljskom džepu. Još samo nešto: Pro-svjetne radnike-učitelje iz pokrajine treba u prvom redu privuči, a ne da ostanu po strani i vječni suradnici raznih lokalnih tjednika, samo zato. što njihova brača v Beogradu, Ljubljani i Zagrebu čitavu stvar drže u svojim rukama. Tirne ne mislimo. da prigovorimo, što su ovaj put glavni suradnici iz spomenuta tri naša grada, več što kod nas obično biva, da se naprosto na prosvjetne radnike izvan centra zaboravlja. Treba znati, da baš ovi nemaju i ne mogu hirati, gdje če su-radivati, pa je to glavni ra?log, da mnogi talenti naprosto propadaju ili naprosto za-kržljave. A čim više suradnika, tim če Kalendar biti zanimljiviji, a bogme i tra-ženiji. Kako če se Kalendar godimice upotpunjivati, valja več sada pomišljati i na Učiteljski Zbornik (Almanah), gdje če biti zastupani učitelji-beletriste i poučni pisci, kojima je to glavna struka. a bave se pedagoškom knjigom nuzgredice. Tako če učiteljstvo imati dvije knjige: Učiteljski Kalendar i Učiteljski Zbornik (Almanah). koje bi mogle sabrati sve, što je vrijedno, da se prikupi i okupi oko riječi: Učitelj, Škola i Prosvjeta. DRUŠTVENE TAJNIKE OZb ROMA BLAGAJNIKE prosimo, naj nam NE VRAČAJO Žgečeve brošure. Sporočili Vam bomo tekom meseca fe* bruarja, kaj bomo ukrenili glede preostalih izvodov. Zagrebška občina za svoje šolstvo. Zagrebška mestna občina je temeljem proračuna zasnovala obsežno skrb za revno šolsko mladino. Proračun za tekoče leto izkazuje v to svrho naslednje postavke: Za prehrano revnih šolskih otrok 65.000 Din, za razne dobrodelne dečje zavode in pa ustanove 56.500 Din, za zdravljenje revnih otrok 60.000 Din, za oskrbo sirot 15.000 Din. za otroški ambulatorij 300.000 Din, za počitniško kolonijo 380.000 Din, za vzgojevalni zavod v Klinča selih 385.000 Din, za otroško okrevališče istotam 325.000 Din, za kruh revnim šolskim otrokom 70.000 Din. za obleko, čevlje in druge potrebe revne šolske dece 660.000 Din. — Dalje je mestna občina na lastne stroške ustanovila kino za šolsko mladino. Nastavila je večje število šolskih zdravnikov Specialistov. Za šole je naročila celo vrsto slik iz hrvatske zgodovine. Hrvatski listi o Ganglovem jubileju. »Vjesnik županije Virovitičke« (23. in 24. štev.), ki ga urejuje g. R. F. Magjer, prinaša o Ganglovi 50-letnici sledeč članek (s sliko): »Vodja slovenačko-ga učiteljstva Engelbert Gangl u Ljubljani proslavio je 12. XI. 1923. pedesetogodišnjicu svojega života, pa je tom prigodom izišao njemu u počast najbolji naš list te vrsti »Učiteljski Tovariš« (urednik: Ivan Dimnik) na 12 stranica, prikazavši iscrpivo svečarev tad, a isto tako i dnevnik »Jutro« (broj 265. od 11. XI. 1923). beogradska »Hapoena IIpocBeTa« (broj 81. od 11. XI. 1923.) i drugi listovi. Ono, što je za Hrvate bio Filipovič, Sirovica, Milakovič i Basari-ček, a danas je za braču Srbe: Milutln Stankovič, to je za sve nas E. Gangl. On je istodobno i organizator i Soko i pjes-nik i urednik. Njegov je rad opsežan, pa če se o njemu pisati sa raznog gledišta, a bilanca svega bit če: jedna snažna i rodoljubna narav, koja je čitav svoj život djelovala iz naroda za narod sa mnogo samoprijegora i sa još više svježine mla-denačkih idejala. Uvaži li se, da je kao bivši narodni poslanik djelovao i na po-prištu političkoga rada, onda je predbjež-no jasna slika čovjeka. kojom se ponose svi južni Slaveni. »Učiteljski Tovariš«, »Gabrščekove knjižnice za mladinu«. Zvonček«, izvorni radovi: »Iz luči in teme«, »Moje obzorje«, »Materine sanje«, »Dva svetova«, »Dedščina«, »Trpini«. »Dolina solz«, »Katka Poljakova«, »Sin«, »Sad greha«, »Sfinga«, »Veseli ljudi«, pozorišne recenzije u »Slovenskom Narodu«, osnutak Učiteljske Stedionice, Tiskarne. Konvikta itd., njegova su djela. Čovjek od vajkada naprednih načela ponos je Udruženja Jugoslovenskih Učitela i riječju i djelom, dragi naš brat i iskreni drug, kojemu neka je svaka čast kod sve brače Srba, Hrvata i Slovenaca u našoj državi i slaveriskoga svijeta izvan nje!« — NABIRALCE NAROČNIKOV »ZVONČKA« vljudno prosimo, naj hU tijo z nabiranjem naročnikov, ker bo izšla prva številka v zadnjem tednu tega meseca. Prvo številko bomo poslali vsem lanskim naročnikom, ki je izrecno niso odpovedali. Skrbite, tovarišice in tovariši, da ne izgubimo prav nobenega lanskih naročnikov, pač pa da jih vsak na svojem kraju vsaj še toliko prido> bimo. Hitite s prijavami! UPRAVA LISTOV UJU. — Zakaj se ne skliče višjega šolskega sveta na posvetovanje. Zakon o sestavi višjega šolskega sveta je še vedno v veljavi. a vendar je zavladalo neko .mrtvilo. Četudi bi personalije po novem uradniškem zakonu odpadle, je še mnogo šolsko upravnih vprašanj pri katerih bi izvoljeni zastopniki učiteljstva imeli staviti svoje pripombe, kot izraz in mišljenje učiteljstva. V interesu demokratične uprave je, da se sklicuje plenum višjega šolskega sveta na posvetovanja o šolsko in prosvetno upravnih vprašanjih. Ukinitev plenuma višjega šolskega sveta bi bil izraz nagnenja k absolutizmu, kar bi bilo protivno zdravemu načelu demokracije. — Apel na učiteljsko požrtvovalnost. (Dopis.) Uradne učit. konference za šol. leto 1923-24 se imajo na osn. šolah, v kolikor dovoljujejo materijalna sredstva in požrtvovalnost učiteljstva, vršiti po odredbi viš. šol. sveta koncem šolskega leta in sicer tekom meseca junija t. 1. Na dnevni red se naj dado v prvi vrsti razprave o telovadbi, gojitvi državnega čuta, o ljubezni do ožje in širše domovine in podobna predavanja. Predavatelja določijo šole za vsak okraj same. Okrajne konference moramo smatrati za važne, ker nam pokažejo sliko razvoja in napredka šolstva v posameznih letih in ga s tem pospešu- Bilanca: Gospodu ministru vnanjih poslov: Gospodu ministru prosvete: Za Jugoslovene v Italiji. Avstriji in Za Italijane. Nemce in Madžare v na Madžarskem — skrajno pasivna. Jugoslaviji — visoko aktivna. jejo, kar je zelo važno za notranjo ureditev naše nacionalne države. Javno moramo obžalovati, da vlada noče uvideti tega in ne da sredstev za te konference ter vali breme teh konferenc na že itak slabo plačano učiteljstvo. — Konference se nam zde pa še iz drugega ozira važne. Na njih ima učiteljstvo pravico izraziti svoje mnenje in staviti predloge v zadevi ureditve šolstva in pouka. To je demokratična poteza šolske uprave. Dasi pri nas že okrajna učiteljska društva izražajo na zborovanjih mišljenje učiteljstva o ukrepih šolske uprave, se nam zdi vendar važno, da dobe te izjave in predlogi uradni značaj. Želeti bi bilo le, da bi se šolska oblast tudi ozirala na te »želje« učiteljstva, posebno kar se tiče meščanskega šolstva, drugače bo tudi požrtvovalnost učiteljstva usahnila, kakršni pojavi se že pokazujejo, ker padajo prijave kandidatov za meščanskošolski izpit. Učiteljstvo naj se pa za »požrtvovalnost« posluži svoje pravice. — Sklep I. šolskega semestra 1923-24. Višji šolski svet je odredil, da se prvo polletje letošnjega šolskega leta konča na vseh šolah v Sloveniji v četrtek, 31. januarja t. I. Pouk ima ta dan trajati do 12. opoldne, na kar se razdele šolska izpričevala in naznanila. 11. semester se prične v ponedeljek, 4. februarja, z rednim poukom ob 8. uri zjutraj. — Odlikovani sinovi naših tovarišev. Nj. Vel. kralj je naklonil najvrednejšim učencem srednjih šol božično darilo v znesku 500 Din. Darilo je dobil med drugimi tudi dijak VII. razr. realne gimnazije v Celju Božidar Černej, sin okrajnega šolskega nadzornika tov. Lj. Černeja in dijak V. razr. realne gimnazije v Ptuju Peter Kavčič, sin nadučitelja tov. Kavčiča iz Stanošina. Očetoma in sinovoma odlikovancema čestitamo! Obrambni vestnik. —ob Čudimo se naivnosti »Slovenče-vega« dopisnika, ki v 6. številki t. 1. pričakuje odgovora in našega zagovora glede notice o zastavah. Če delajo klerikalcem raztrgane in izprane zastave, pa najsi bo slovenska, ki so jo klerikalci one-častili s svojim separatističnim izrabljanjem proti državni zastavi, ali državna — čast in ponos, niso zastave v taki obliki v čast narodu in ne državi pred tujcem in vnanjim svetom. Zagovora pred »Slo-venčevim« dopisnikom pa ne bo od naše strani, ker nam je v zadoščenje priznanje iz naših vrst od vseh onih, ki so čitali našo notico in »Slovencev« lopovsko zavit pamflet. Škoda energije, prostora in časa! —ob Učitelja je žalila. Tako poroča: Dne 23. oktobra 1923 je podučeval učitelj Božidar Totnažič ljudske šole v Šmartnem na Pohorju, okraj Slovenska Bistrica učence svojega razreda v naravi. Ker hči posestnice Marije Arbeiter v Kal-šah ni bila pazljiva, jo je učitelj zaprl po končanem poduku. Ko je otroku postalo slabo, ga je takoj izpustil. Drugi dan mu je mati učenke po svoji drugi hčerki poslala odprto pismo s sledečo žaljivo vsebino: »...kadar boste svoje otroke imeli, te jih pa zapirajte... v Vrbekov kogcl jih pa tudi ni treba goniti. Zakaj ste tako vsi nori, učite jih rajši v šoli.« Arbeiter prizna. da je pisala pismo, pravi pa. da je hotela samo ščititi svojega otroka, neve-doč, da žali s tem učitelja. — Arbeiter je bila obsojena radi pregreška po § 104. srb. k. z. na 200 Din denarne kazni. Učiteljski pravnik. —§ Kolekovanje osnovnošolskih izpričeval je obvezno za šolska naznanila, odpustnice in odhodnice; kolek 5 Din. Isto velja za nadaljevalne šole. Takse so oproščeni starši, ki ne plačujejo več nego 10 Din in vdove z več nego tremi nedo-letnimi otroki, ki ne plačujejo več nego 20 Din direktnega davka. — Na takem šolskem naznanilu mora biti napisano, n. pr. »Oproščen takse v smislu člena 5., točke 6. zakona o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923. — Nasvetujem, da si dobe občine iz davkarij izkaze ter jih v uradni vlogi odstopijo šolskim vodstvom. Takih strank je itak malo, ki ne plačujejo več nego 10 Din neposrednega davka. Ako bi pa zahtevali od vseh strank občinska potrdila, bo preveč razburjenja, na občinah pa tudi preveč dela. — Te takse so v veljavi že od 15. novembra 1923, a nismo dobili do danes od šolskih oblasti nobenih navodil. —§ O božičnih počitnicah je bil ponekod 2. januar prost, drugod zopet šola. Pogovoriti se nismo mogli, ker smo do zadnjega dne čakali odločbe. — Kako se naj proslavi rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, smo čitali šele v političnih listih. Učiteljstvo ne dobi nikoli pravočasno obvestila. To šoli ni v čast, ne v korist. —§ Vojaška obveza in postranska opravila. Vojaška obveza po novem vojnem zakonu traja (čl. 9.): od 21.—40 leta pri operativni vojski, od 40.—50 leta pri rezervi. — Med postranska opravila računa šolska oblast samo ona s honorarji. To na razna tozadevna vprašanja. Književnost in nmetnost. Nove knfige in druge publikacije. - kpl A. Linhart: Županova Micka. Broš. velja s poštnino vred 21 Din. Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54. —kpl Jurčič Josip, Spisi. X. zvezek. Uredil dr. Ivan Orafenauer. Slovenski svetec in učitelj, Veronika Deseniška. 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 20 Din, vez. 30 Din. —kpl V. M. Garšin: Nedežda Nikolajevna. Poslovenil U. Žun. Splošna knjižnica št. 13. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš 10 Din, vez. 15 Din. -kpl Edmond in Jules de Ooucourt: Renee Mauperîn. Prevel P. V. B. Splošna knjižnica št. 15. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 15 Din, vez. 21 Din. Ocene. —k A. Linhart: »Županova Micka« in »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Oder 6. zvezek. V Ljubljani 1923. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 140. Nova izdaja. Šesti zvezek »Oder«, ki ga zalaga Tiskovna zadruga v Ljubljani, prinaša v novi izdaji prvi slovenski komediji, ki jih ie duhoviti prOsvetljenec Linhart po nemškem ozir. francoskem izvirniku spretno priredil za naše tedanje razmere. Z njima je položil temelj naši drain. književnosti. Krepko risani značaji, živahen dialog, neprisiljena situacijska komika dajejo komedijama trajno vrednost; posebno je dvodejanka »Zupanova Micka« po svoji preprosti sceneriji in malem številu oseb kakor nalašč ustvarjena za naše manjše odre. Ako nova izdaja ni hotela zabrisati časovnega in prosvetnega kolorita dobe, v kateri sta igri nastali, se je morala kolikor mogoče tesno nasloniti na Linhartovo prireditev; zato bo dobrodošla tudi našim srednješolcem pri pouku slovstvene zgodovine. Izdajateljeve »pripombe« na koncu knjige poudarjajo pomen obeh komedij in nas seznanjajo z usodo njihovih dosedanjih izdaj. —k Grafenaiierjeva izdaja Jurčičevih zbranih spisov se bliža svojemu koncu. Ta dva zvezka in imeli bomo pred sabo vse zbrane Jurčičeve spise, zakaj sedanji X. zvezek je zopet korak bliže izpopolnitvi te vrzeli, ki vlada na naši slovenski mizi. Dr. Prijateljeva klasična izdaja le počasi napreduje, izdaja Narodne tiskarne je ž a davno razprodana, zato moramo biti Grafenauer-jevega Jurčiča tembolj veseli. V »Slovenski svetec in učitelj« nas popelje Jurčič nazaj v staroslo-vensko zgodovino, v čase sv. Cirila in Metoda. Ista iskrena domovinska ljubezen, ki je vodila Jurčičevo pero v Tugomeru, veie tudi tu iz vsake strani te knjige. Slovenstvo in slovanstvo sta gonilni sili Jurčičevega delovanja. Prvotno je mislil pisatelj iz snovi napraviti trodelen roman, nekako trilogijo iz slovenske pradavnine, pa je omagai nad delom, bolezen ga je tlačila k tlom. »Slovenski svetec in učitelj« je ostal torzo. Ko prebiramo to delo, nam je žal, da kruta usoda ni dala dokončati dela. ker Grimislava in Strahomer-Gorazd vzbujata v nas želio, da bi zasledovali še v drugem in tretjem delu njihovo interesantno risane značaje. Jurčičev slog je priznano mojstersko delo in cela kompozicija je odsev Jurčičeve osebnosti. Ves veliki krog Jurčičevih častilcev in naše preprosto ljudstvo bo zopet imelo knjigo, ki jo bo bralo z vsem srcem in veliko ljubeznijo. Veronika Deseniška obravnava v dramatski obliki kos iz zgodovine Celjskih grofov. Ta snov je potisnila že prvi slovenski pisateljici Josipini Turnograiski pero v roko in prav sedai ie obdelava Oton Zupančič tudi v dramntski obliki. Tri dni pred smrt-io je dokončal Jurčič svojo Veroniko, lahko rečemo, da je bil rokopis ob niegovem mrtvaškem odru še moker. Oplliti tega dela ni mogel. Preie ga ie zasenčil smrtni angel. Zato pa ne bomo gledali s preveč kritičnim očesom na pomanjkljivo karakterlzaciio oseb in na pomanjkanje pile, temveč z vso pleteto bomo brali to zadnje dovršeno delo Jurčičeve muze in sklonili glave pred veli-častvom smrti. Iz Veronike Deseniškc seje slovenski duh, kos slovenske grude se drži tega dela in zato bomo z veseliem segal! po X. zvezku Jurčičevih spisov, da se iz njega raoiiemo velike Hubezni pisatelja do vsega, kar ie slovanskega in slovenskega. —k V. M. Garšin. Nadežda Nlkolaievna zavzema gotovo častno mesto med prevodi, ki smo iih zadnie čase brali v slovenskem jeziku. Jasno risani, simpatični značall. napeto dejanie in lahek, toda izbrušen slog so njegove vrline. Ker je V. M. Garšin med Slovenci razmeroma še -malo znan. je temu primrnieie, da ie Splošna kniižnica uvrstila v svoi krog tudi eno niegovih del. Prevod je opreml'en z lepim uvodom, ki vsai nekoliko pokaže Garšinovo živlieme in nudi tako bralcu kliuč do umetnosti tega velikega in nesrečnega Rusa. Oprema ie lepa. Tudi cena ie zelo nizka. Zato prlčakivemo, da bo kniiga našla pot v vse naše iavne in zasebne kirižnice. Saj njim ie v prvi vrsti namen'ena. —k »Liubl'anski Zvon« v novem letu. »Liub-lianski Zvon« stopa v svoie 44. leto. Delo, ki ga >e izvršil v tej dobi, ie ogromno, naloge, ki ga ča-kaio v bodočnosti, še neprimerno težje, važneiše In polne odgovornosti. Zato niegovo poslanstvo še davno ni zaključeno: dolžnost vsakega kulturnega Slovenca pa ie, da s svojimi močmi, materialnimi in duševnimi, podpre to našo edino svobo-doumno Hterarno-umptniško reviio. Novi letnik bo o tvoril Oton Zupančič s prologom »Veroniki De-seniški« — »Plsšč«. ki mu bodo sledili še drugi odlomki niegove velike tracediie. Nagrado, ki rc bila lani in l^tos razpisana v T.iublianskem Zvonu, ie razsodišče priznalo .Tušu Kozake za niegov romati »Sen*«>eter«. Razen tegn vodilnega romana bo Zvon ob'avil še celo serlorativno in plačuje za vsakega svojega člana 10 Din letne članarine. Lep znesek se je nabral kot temeljni kamen UD v spomin lani umrlega tovariša ravnatelja Mihaela Nerata, ki si je pridobil kot vsestransko delaven šolnik in dolgoletni urednik »Poi>otnika« neprecenjivih zaslug za razvoj slovenskega šolstva m naše organizacije. Društvo podpirajo tudi nekateri domači zavodi, pred vsem pa »Učiteljska tiskarna« iz svojega čistega dobička, kar tem bolj opravičuje izvaja-uie sresla »Svoii k svoiim« v naših vrstah. Društvo ima tudi nravico založništva, a se v tem kratkem času še ni moglo udej-stvovati na tem polju. Pri mestni občini mariborski si je društvo že zasiguralo zelo primerno stav-bišče, kjer namerava postaviti svoj dom, kakor hitro bodo to dopuščala sredstva in razmere. Za sedaj pa le zbira v to potrebni kapital in posreduje pri iskanju primernih stanovanj za dijake in dijakinje iz učiteljskih rodbin. g Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. Učiteljski zbor I. m. deške osnovne šole v Ljubljani Din 552. Darovali so: Jakob Dimnik Din 100, Viktorija Bratina obveznico 7°/c drž. posojila za Din 100, Ivan Malnarič obveznico 7' > drž. posojila za Din 100; Friderik Repovž Din 62; Pavel Plesničar Din 25; Ferdo Juvanec Din 20; po 10 Din so darovali: Rado Grum, Albina Kocijančič, Ivan Kocijančič, Ignacij Labernik, Matija Lavren-čič. Djuro Lesica, Alojzij Marok, Oton Oman, Mila Rapetova, Juraj Režck in Vendelin Sadar; po 5 Din so darovali: Emil Adamič, Josip Ambrožič, Ivan Bele, Nilco Fabijanič, Fran Gale, Alojzij Škri-njar in Pavel Zaje. — Učiteljski zbor v Šmarju na Dolenjskem Din 140. Skupaj Din 692; zadnjič izkazanih Din 5195 = Din 5887. Hvala! Jakob Dimnik, blagajnik. g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina: Deška osn. šola 11. v Mariboru 40 Din. Učitelji-vpokojnci (!) v Mariboru (Brence, Farčnik, Farkaš, Ferš, Heric, Kopič, Pavlšek, Podobnik, Poljanec, Iti-bler. Žemljic. Zinauer) 120 Din. Za Ganglov kamen so darovali: Učiteljstvo v Rušah (Lasbactier, Stani, Ambruš, Logar, Seško) 50 Din; Hujdre Marjeta, učit. Dolina (Prekm.) 5 Din: Učiteljstvo osn. šole v Pertoči (Prekm.) 30 Din; Učiteljstvo osn. šole v Spodnji Polskavi 30 Din: Mast-nak Anica, učit. Turnišče (Prekm.) 1 obveznico T, drž. posojila a 100 Din (III. 1923). Skupaj z zadnjič izkazanimi 4412 Din 4627 Din. Srčna hvala! LISTNICA UREDNIŠTVA. —Iti Poglavje o volonterkah načnemo s prihodnjim tednom. Za današnjo številko prejeli prepozno. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. štev. mu. RAZPIS NADUČITELJSKIH SLUŽB. Z dovoljenjem višjega šolskega sveta se razpisujeta v tukajšnjem šolskem okraju v stalno namestitev: 1. Nadučiteljska služba na dvoraz-redni osnovni šoli v Št. Iljti pri Velenju. ' 2. Nadučiteljska služba na štiriraz-redni osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. Pravilno opremljene prošnje je vlagati predpisanim potom pri označenih krajnih šolskih svetih do dne 6. februarja 1924. Okrajni šolski svet šoštanjski, dne 8. januarja 1924. Predsednik: Dr. Inavic 1. r. Štev. 27/2. RAZPIS KATEHETSKIH SLUŽB V STALNO NAMESTITEV. Z ozirom na razpis katehetskih služb v Murski Soboti in Dol. Lendavi v Uradnem listu štev. 114 z dne 22. dec. 1923 se vsled odloka viš. šolskega sveta z dne 4. jan. 1924, štev. 138 podaljša rok za vlaganje prošenj po predpisanem načinu do 31. julija 124. V tem času se bo nudila tudi prekmurskim katehetom priložnost, da položijo potrebni usposobljenostni izpit za poučevanje veronauka na osnovnih in na meščanskih šolah ter se potegujejo za razpisana katehetska mesta v svrho stalne namestitve. Vse ostale določbe prvega razpisa ostanejo v veljavi. Okrajno glavarstvo, šolski odelek v Murski Soboti, dne 5. jan. 1924. Okrajni glavar: Lipovšek s. r. TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO. Dne 3. februarja 1924 začnejo na državno koncesijoniranem zasebnem uči-Iišču Legat v Mariboru zopet novi tečaji za strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaji trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v specialni trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, ali pa v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. ¡11. D. JURČIČEVA ULICA 4. MARIBOR, JURČIČEVA ULICA 4. priporoča sledeče v njeni založbi izišle šolske knjige in zemljevid: M. PIRC: Zemljepis sloven« skega ozemlja, za učence 4. razreda osnovnih šol, s 25 podobami. Cena vezani knjigi 10 Din. M.PIRC: Zgodovina starega veka za višje razrede srednjih šol, druga popravljena izdaja. Cena vezani knjigi 35 Din. PRAVKAR IZŠLO! Ročni zemljevid sloven. OZe-mlja v merilu 1:600.000, izvršen v lastnem- liiografičnem zavodu v osmih barvah, kot plastičen zemljevid za šol. uporabo. Priredil ravn. moškega učiteljišča v Mariboru M. Pire, risal učitelj SI. Dimnik. Cena izvodu 10 Din. Pri večjih naročilih dobe šolsk vodstva običajen popust v prid ubožnih učencev. Priloga Učit Tov. Štev. 3. V Ljubljani, 17. januarja 1924. Stran 3. 2 vstopom v nacionalno državo Je postala naša organizacija noslteljica važne kulturne in prosvetne naloge; čimjačje in člmširše bo njeno kulturno in prosvetno delovanje tembolj bo služila narodu in državi. Kulturno in prosvetrvo delo naj ne bo le sredstvo drugim ciljem temveč naj služi samo svojemu vzvišenemu idealu. PROSVETA Glasnik Poverjeništva UJU v Ljubljani o kulturnem in prosvetnem gibanju učiteljstva. Kdor plove brez smotra in jasne smeri v svetovni reki, je izgubljen, ta služI le drugim; zato se moramo vprašati: ali imamo pravi smoter, pravi ideal, brez pravega ideala in jasne smeri ni mogoč napredek. Kake kulturne in prosvetne ideale imamo izven šole? Usmer-jajmo tudi v tem pravcu svojo poti IVAN DIMNIK: Sinteza delovanja „šolskih Včasih je dobro, da pogledamo na svoji poti tudi malo nazaj, da zberemo drobce raztresenega stanovskega dela izven šole, da pretehtamo ii: precenimo to delo in si po teh rezultatih usmerjamo pot naprej. V javnosti smo že cesto čuli očitke: da učiteljstvo vendar premalo deluje tudi izven šole! In zakaj? Zato ker nismo imeli nikjer zbranih podatkov in ne pregledne statistčne slfke s katero bi vsaj delno lahko pokazali celotno izvenšolsko dek) učiteljstva. Privatnim potom je to tudi težko napraviti! Treba za to vztrajnih statističnih delavcev in treba vsaj nekaj pomoči od šolske uprave in malo uradne poinoči tudi, da bi to lahko čimprej storili. Naš princip je, da naj se vsaj za en decenij koncentrira tudi učiteljsko izvenučno prosvetno delo v šolskem poslopju, da uveljavimo .šolo kot splošen prosvetni faktor in si vzgojimo novo generacijo zrelo za širše kulturno-prosvetne cilje naroda ter da vsaj malo splavamo iz predvojnih tozadevnih razmer in utrdimo pozicijo šole v narodu tudi kot širšega prosvetnega faktorja, ne pa zgol kot učilnico šolske mladine. V mislih iinamo sistematično in dobro organizirane javne ljudske knjižnice, šolarske knjižnice, predavanja,- sklop-tične prireditve, gospodarske in gospodinjske tečaje, prireditve na šolskih odrih izključno v šolskem poslopju. Vse to naj bi bilo namenjeno šolski in šoliodrasli mladini kakor tudi ljudstvu sploh; k upravi naj bi se pritegnila, kjer treba, v prvi vrsti šoliodrasla mladina, a vse naj bi bilo taktično v rokah učiteljskih zborov in pod iniciativo učiteljstva. Na tem temelju bi bilo mogoče udejstvovati se na izvenučnem prosvetnem delu vsakemu tovarišu in vsaki tovarišici brez vsakega predsodka. Za danes se hočemo dotakniti samo enega poglavja na tem polju, t. j. delovanja šolskih odrov. l)o pravega razmaha so prišli pri nas šolski odri šele z letom 1922. in od tedaj naprej jih lahko prištejemo k širšemu in sistematičnemu izven-učnemu prosvetnemu delu našega stanu. Zal današnja slika še ne bo popolna, ker se i nekateri tovariši niso potrudili, da bi poročali o svojih prireditvah, zato naj se oni, ki bodo pogrešali česa v poročilu, sami potrkajo na prsi. Prireditve v prvem letu. Vkljub temu, da je bilo leto 1922. takorekoč pričetno delo sistematičnega delovanja šolskih odrov in da nismo prejemali niti vseh poročil o prireditvah, imamo zaznamovati lep uspeh za prvo leto. Javljenih nam je bilo 157 prireditev na šolskih odrih, kar nam popolnoma zadošča za prvo leto in je lep uspeh posebno če upoštevamo, da se je to število znatno dvignilo v letu 1923., kar bomo videli iz slike, ki jo prinesemo še pozneje v »Uč. Tov.« Zanimivo je, da so gotovi meseci in dnevi, ki se ponavljajo vsako leto, v katerih se vrši istočasno po več prireditev na šolskih odrih. Tako imamo zaznamovati v letu 1922. v januarju 12 prireditev, od katerih jih največ pade na Tri kralje; v februarju jih je bilo 17, od teh največ na Svečnico; v marcu jih je bilo 15: v aprilu 13; v maju 17; v juniju 40. od teh 28 na Vidov dan in sklep leta; v juliju 7, samo v mari- I borski oblasti, kjer je bil tedaj še pouk; avgust In september sta mrtva sezija; v oktobru 2; v novembru 1; v decembru 33, od teh 9 na dan Uje-dinjenja, 8 na rojstni dan kralja, 7 za Miklavža in 7 za božičnico. Ti dnevi so nam dobra direktiva za katere prilike nam je treba primernih Igric, de-klamovank in napevov, ki naj bi izšli v knjižnici »Šolski oder«. Zdi se nam primerno, da ob tej priliki apeliramo na vse delavoljne tovariše in to-varišice na polju izpopolnitve šolskega odra, da I pošljejo primernih igric, deklamovank in napevov za te prilike aH pa sodelujejo vsaj z nasvetom izbire primerne in dobre snovi, ki naj se zbere in izda. da ne bo potreba iskati vse okrog, za kar tudi niso vsakomur knjige na razpolago. Organizacija šolskih odrov. Organizacija šolskih odrov se je že v prvem letu prav lepo razvila. Uprizoritve so se vršile v 88 različnih krajih, kjer imajo ponekje že stalne zložljive šolske odre v šolskih prostorih, drugje so se vršile predstave na provizoričnih odrih ali pa izven šole. Kraji, Iz katerih smo prejemali poročila q prireditvah so razvidni iz opombe1 spo- ' I. Kraji delovanja šolskega odra: 1 Vur-berg pri Ptuju, 2. Litija, 3. Št. Jurij ob Juž. žel., 4. Pristova pri Šmarju. 5. Sv. Trojica. 6. Podlonik odrov" v Sloveniji v L1922 daj. Dasi je gornje število od 800 šol manjše od osmine, vendar je to lep začetni uspeh. Upoštevati pa moramo, da so se v nekaterih krajih vršile tudi prireditve na večih, različnih šolah, tako n. pr. v Ljubljani, v Mariboru, Murski Soboti in tudi drugje. Že v letu 1923. se je organizacija odrov močno dvignila in razširila, kar bomo videli iz statistike, ki jo priobčimo ob priliki. Skrbeti bo treba za to, da dobimo tudi tehniških navodil in pripomočkov za odre, čemur naj bi služil en zvezek knjižnice »Šolski oder«. Predvsem bi se moral dobiti dober in čimpraktičnejši in trajnejši načrt zložljivega šolskega odra, katerega skica naj bi se objavila. Enako tudi skice in načrti za razne vrste kulis ter druga tehniška navodila v opisu in skicah. To bi olajšalo marsikomu delo, ki se ga straši lotiti in začeti. V tem oziru bi se bilo naslanjati na izkušnje v praksi in navodila čim-širšega kroga sodelujočih tovarišev in tovarišic. Igrice in prizerčki. Čez šolske odre je šlo v letu 1922. vsega 184 Igric In prlzorčkov. Od teh je bilo 70 igric eno- in večdejank. od katerih se je največkrat uprizorila »Kaznovani šaljivec« iz »Otroškega odra« in »Lažniva Milena«. Podroben pregled, katere igre so se uprizorile in kolikrat, nam kaže opomba2 spodaj. Vobče je opaziti, da je učitelj- v Selški dol., 7. Svibno pri Radečah, 8. Babno polje, 9. Ponikva, 10. Ljubno v Sav. dol., 11. Št. IIj pri Velenju, 12. Mokronog, 13. Stična na Dol., 14. Žlče pri Konjicah, 15. Špitalič, 16. Zibika, 17. Tržišče, 18. Sv. Lovrenc v Slov. gor., 19. Sv. Miklavž pri Ormožu, 20. Šmartno pod Šmarno goro, 21. Šoštanj, 22. Vel. Lašče, 23. Dol. Bistrica v Prek-murju, 24. Velesovo, 25. Nova cerkev, 26. Sv. Marjeta ob Pesnici, 27. Turnišče v Prekmurju, 28. Predvor, 29. Selnica ob Dravi, 30. Tezno, 31. Trebnje, 32. Dragatuš, 33. Ribnica na Dol., 34. Šmarje pod Ljubljano, 35. Kapela pri Brežicah, 36. Melin-ci v Prekmurju, 37. Višnja gora, 38. Vojnik, 39. Rogaška Slatina, 40. Hrastnik, 41. Črnomelj, 42. Barje — Ljubljana, 43. Sv. Duh na Ostrem vrhu, 44. Kovor pri Tržiču, 45. Murska Sobota, 46. Slo-venjgradec, 47. Sv. Pavel pri Preboldu, 48. Studenci pri Mariboru, 49. Jesenice, 50. Toplice pri Zagorju, 51. Vransko, 52. Št. Janž na Dol., 53. Preserje pri Ljubljani, 54. Dobrna pri Celju, 55. Bukovščica, 56. Maribor, 57. Pobrežje pri Mariboru, 58. Dol. Lendava, 59. Rovte pri Logatcu, 60. Ljubljana, 61. Loka pri Zid. m., 62. Dob pri Domžalah, 63. Ljutomer, 64. Leskovec pri Krškem, 65. Rib-no pri Bledu, 66. Muta, 67. Kobilje v Prekmurju, 68. Cerknica, 69. Hrastnik, 70. Moravče, 71. Bo-štani ob Savi, 72. Št. Peter pri Novem m., 73. Ho-tiza v Prekmurju, 74. Kostrivnica pri Rog. Slat., 75. Polskava zg„ 76. Gor. Logatec, 77. Polskava sp„ 78. Šmartno na Pohorju, 79. Sv. Duh na Ostrem vrhu, 80. Tržič, 81. Hajdina pri Ptuju, 82. Št. Vid pri Grobelnem, 83. Sv. Trojica v Slov. gor., 84. Borovnica, 85. Griže v Savin. dol., 86. Rogatec, 87. Krško, 88. Brezovica. - Uprizorjene igre: 1. Lepa naša domovina; 2. Pogumni Tonček, pravljica v 5 dej. s petjem (8 X, zelo dobra ocena); 3. Božiček, otr. Igra; 4. Kaznovani šaljivec, 1. dej. iz »Otr. odra« (12 X); 5. Šivilja Klara, 3. dej. s petjem vil in palčkov (8 X); 6. Razvalina življenja; 7. Sneguljčica, igra v 5. dej. (11 X); 8. Lažniva Milena, 2 dej., (9 X); 9. Tončkine sanje; 10. Domovina; 11. Na preji, s petjem; 12. Predice, dramat. pesem s plesom v nar. nošah (2 X); 13. Mladi vojaki, dramatizirano: 14. Kralj Matjaž, spis Marica. Pesem o kralju Matjažu zložil R. Krainaršič, za vile balet Iv. Lindič; 15. Hanice pot v nebesa; 16. Darežljivi otroci, 1 dej. (5 X); 17. Dve teti, 2 dej.; 18. Pri gospodi, šaloigra (2 X); 19. Jeza nad petelinom, za dekleta; 20. Trije tički, za fante; 21. Kakršen gospod tak sluga, šaloigra; 22. Janko in Metka (2 X); 23. Škratelj (4X); 24. Lastni želji prosta pot ali kovač hoče biti, kmečka 3 dej.; 25. Kosi: Slava rokodelstvu, spevoigra; 26. Kosi: Hojka — božično drevo, nastop; 27. Na izletu, igra s petjem (2 X); 28. Cista vest, igra s petjem (8 X): 29. Palčki, dram. baika s petjem v 3 dei. (2 X); 30. Kralj Matiaž, dram. priz. (Vel. Lašče) (2X); 31. Teta iz Amerike, 2. dej (7 X); 32. Zapravljivec: 33. Za domovino (Zvonček 1921) (3 X); 34. Zaviti darovi; 35. Mir liudem na zemlji; 36. Ribičič: Kraljestvo palčkov (4X); 37. Lepota slepi, iz Otr. od.: 38. Jagode. 1 dei. (3 X); 39. Vedeževalka: 40. Iz raznih stanov, šaljiva igra: 41. Seme iz Ribnice Urban; 42. Prstan, 2 dej. (2 X); 43. Potovanje v deveto deželo, 3 dej.; 44. Lojzka, 4 dej.; 45. Narodne noše; 46. Otroška liubezen. 3 dej.; 47. Ce srca govore; 48. Finžgar: Ptičji kralj. 2 dej.; 49. Deklica s tamburico, 3 dei.: 50. Razbiti vrč; 51. Utva - Adamič: Osvobojenje, spevoigra, še nenatisnieila; 52. Letni časi, spevoigra; 53. Grošlje-va: Kraliici Mariji; 54. J. Pec: Potovanje po domovini, spevoigra; 55. Kroiaček - jnnaček (2 X); 56. Materin blagoslov, 3 dej. s petjem; 57. Zape-brvec; 5R. Rratska liubezen; 59. Na razpotiu; 60. Rokodelci; 61. Poštenost se je Izkazala; 62. Mlinar in niegova hči; 63. Sirota, 3 dei.; 64. Božični sen nedolžnega otroka, 1 dei.: 65. Človeški poklic Iz Otr. odr.: 66. Uiedlnienje. igrokaz (2 X); 67. Dr. Lah: Miklavžev večer: 68. Kosi: Štlrie letni časi. spevoigra v 5 dei.; 69. Gospari: Matjaževi hajduki. program. 1 dej (neosvob. brati): 70. Finžgar: T7 Novega Roda. stvG uprizarjalo že natisnjene igre, ki so mu bile na razpolago potom »Otroškega odra« iz založbe »Učiteljske tiskarne«, potem »Zvončka« in igre, ki so Izšle v privatnih založbah. Rokopisne igre so se malo ponavljale, kar je obsebi umevno, ker niso bile vsem na razpolago in ni bilo centrale, ki bi jih zbirala, pomnoževala v rokopisu in izposo-jevala. In četudi bi že eksistirala, bi morala ta centrala prej te rokopisne igre dobro oceniti, ker za nekatere rokopisne igre bi bilo iz umetniškega, estetskega in dramatskega ozira bolje, da se niso nikdar uprizorile. Boljši dober prevod, kakor slab original! Vsekakor nam pa dejstvo, da je učiteljstvo posegalo po izdanih igrah kaže, da je čim bolj pospešiti in pomnožiti knjižnico »Šolski oder«, da bo čimveč Izbire in to v smislu programatlč-nega predgovora, ki je napisan na čelu 1. zvezka »Šolskega odra«. Rokopisne igre bi bilo seveda potreba najpreje oceniti, če odgovarjajo občim načelom. Tako odobrene naj bi se šele rokopisno razmnožile in proti odškodnini stroškov za po-množltcv Izposojevale prvi čas v rokopisu za uprizoritev. O uspehu novih iger na odru bi morali dobiti dobra poročila. Dobiti bi bilo treba vestne in objektivne poročevalce, ki bi poročali o efektu in tehniški izvedbi igre na manjših odrih ter o nedostatkih. Šele tako odobrene nove rokopisne Igre naj bi šle v tisk in naj bi izšle v knjižnici »Šolski oder«. Seveda je s tem računati na nestrpnost avtorjev, ki upravičeno težko čakajo na svoj zasluženi honorar, in ki s svojimi urgen-cami zahtevajo, da bi se za odgovarjanje poverilo skoro posebnega tajnika. To so težave prvega začetka! Gospodarska podlaga prosvetne organizacije. Sedaj pa še par besedi o tantiemah. Centrala, ki ima organizirati in regulirati prosvetno delo je »narodno-prosvetni odsek« Pov. UJU. Največja hiba tega odseka je morda ta, da mu v organizačnem proračunu ni predvidenih nobenih sredstev, na podlagi katerih bi lahko uspešno deloval. V to svrho pa novi poslovnik za odseke predvideva poseben »narodno - prosvetni sklad«, v katerega naj bi se stekali posebni prihodi, ki bi se uporabljali izključno v ta namen. Potrebe take centrale ne more nihče tajiti; da pa ta centrala brez sredstev ne more izhajati, je jasno. Niti knjižnica »Šolski oder« ne bi mogla pričeti izhajati, da ni priskočla Pov. UJU na pomoč Učiteljska tiskarna, ki je prevzela založništvo iu s tem dala na razpolago potreben kapital in prevzela riziko, ki ga organizacija ne zmore. Tudi vprašanja honorarja avtorjem organizacija sama ne bi mogla rešiti, ker ni v organizačnem proračunu predvidenih nobenih kreditov. Pač pa si je Pov. UJU pridržalo izdajateljstvo knjižnice, da s tem čuva sklep pokrajinske skupščine v Ptuju in da varuje interes dobre izbire in organizacije založbe v knjižnici »Šolski oder« t. j. iger, ki naj izidejo v zbirki ter da s tem ohrani svojim članom pravico soodločevanja z ozirom na smer te knjižnice. Gotovo lahko organizacija boljše organizira izdajo kakor gospodarsko podjetje, posebno če ona prevzame tudi odgovornost za izdajo pred čimširšim krogom. S prenosom založništva »Šolskega odra« na tiskarno se pa organizacija še ni razbremenila za nadaljna sredstva, ki so ji potrebna za prosvetni pokret. Ce hočemo dobro organizirati gori omenjeno centralo, bo treba še mnogo žrtev in tudi sredstev. Odprto je še vprašanje za sredstva, ki bi bila potrebna za poinnoževanje in organizovanje razpečavania rokopisnih iger; za dobre recen-zorje, ki bi izvršili prvi pregled doposlanih novih iger; za urednika, ki bi organiziral vso Izdajo; za prepisovanje in pomnoževanje napevov in glasbe; za poštne stroške za rokopise in drugo ter seje narodno-prosvetnega odseka. Kredit za to predvideva v novem poslovniku »narodno-prosvetni sklad« z izrednimi prihodi. Avtorji odstopijo za to pravice uprizarjanja Pov. UJU, da se tantieme stekajo v korist »narodno-prosvetnega sklada« in se bo s pomočjo istega gradila naša izvenučna prosvetna organizacija. Organizacija se je pa pogodila tudi z Učiteljsko tiskarno, da ji v korist »narodno prosvetnega sklada« odstopi procentualni znesek pribitka od razprodanih izvodov knjižnice »Šolski oder«. Zato zahteva organizacija, da si vsak uprizoritelj iger iz zbirke »Šolski oder« izposluje pravico uprizoritve pri Pov. UJU, ki Isto dovoljuje pod pogojem, da se za prvo uprizoritev, a konto čistega dobička uprizoritve, naroči pri Učiteljski knjigarni toliko izvodov knjižic kolikor je vlog in še dve (za režiserja in šepetalca), za ponovitev ali če se že knjižice ima. pa 5% od čistega do- bička od uprizoritve, v korist »narodno-prosvetnega sklada«, katera vsota se ima poslati na naslov Pov. UJU v Ljubljani, i označbo »za prosvetni sklad« — kot tantjeme. Da bo knjižnica »Šolski oder« lahko izdala čimprej in čimveč zvezkov, se morajo založeni zvezki v čimvečji množini prej razprodati, predno se založe nova dela in je od tega odvisno čim-češče izhajanje novih zvezkov. Cena zvezkom je tako nizka in bagatelna in raditega oprema čim-enostavnejša, ker se je s tem hotela omogočiti temlažja nabava knjižic. Rokopisno razmnoževanje vlog je zabranjeno. Prizorčki, dvo in večgovori lu spevi. Posebno hvaležni za razvedrilo in za razno-barvnost sporeda so prizorčki, dvo in večgovori. dvo in večspevi, dobri šaljivi prizorčki Itd. Takih je bilo javljenih v poročilih 24, ki so navedeni v opombi3. Tudi za to stran odra bo morala skrbeti knjižnica »Šolski oder«. Dasi so nam javljeni naslovi teh prizorčkov, bi tovariši in tovarišlce zelo olajšali delo izdajateljstvu ako bi Pov. UJU do-poslali tudi celotno besedilo in morebiti posebne nasvete za uprizoritev. Te bi potem Pov. UJU (nar.-prosvetni odsek) uredilo in izdalo. Treba bo misliti tudi na novo uglasbitev in izdajo prizorčkov za razne prilike s spremljevanjem raznih instrumentov in na zbirko že uglasbenih. Pesmi — deklamovanke. Isto je tudi glede pesmi — deklamovank. ki se stavijo na spored prireditev. Teh je bilo javljenih 53. A kakor mnogo manjših prizorčkov ni bilo omenjenih v poročilih, tako vsi poročevalci tudi niso naštevali vseh pesmi, ki so se deklamo-vale. Vsekakor bo treba zbrati tudi vsaj en zvezek dobrih deklamovank in bi pri tem tovarišice in tovariši lahko mnogo pomagali in sodelovali pri izbiri da bi Pov. UJU (nar.-prosv. odseku) poslali rokopise pesmi (četudi prepise dobrih in primernih pesmi), ki bi jh potem odsek uredil in izdal. Deklamovanke, ki so prešle naše šolske odre, so razvidne iz opombe*. Glede deklamovank posebno opozarjamo na izvrstno strokovnjaško razpravo gledališkega ravnatelja Skrbinška v 40, 43—45 štev. »Učit. Tovariša« v listku 1. 1922. pod naslovom »Citanje in deklamacije v šoli«, ki je tudi zelo primerna z ozirom na deklamovanke na šolskih odrih. Pevske točke. Posebno živahnost sporeda pri prireditvah tvorijo pevske točke. Zelo pestro sliko pesmi, ki so se odpele na naših odrih nam kaže seznam, ki 3 Prizorčki in tnali nastopi: 1. Ciciban posluša očetovo uro (2 X); 2. Mali Jugosloven (4 X); 3. Moja piška; 4. Ciciban in čebela (3 X); 5. Zupančič: Razgovor (5 X, je potreben komentar; 6. Pripovedka o nosku (4 X); 7. V šoli pred poukom; 8. Martin Kopač pride v vas (2 X); 9. Mala učiteljica pri palčkih poljančkih: 10. Narodna noša, dvogovor (2 X); 11. Korist domačih živali; 12. Jugana, vila najmlajša, odlomek iz dram. vizije; 13. Zupančič: Žabe; 14. Ciciban je zaspan; 15. Oj punčka ta: 16. Domovina, s petjem in telovadbo; 17. Slepec, petje in telovadba; 18. Razni stanovi, prizor; 19. Adamič: Dudeldajčki, žen. dvospev; 20. Zupančič: Sirota, razgovor s petjem; 21. Ciciban; 22. Medved: Vino ali voda?; 23. Mladi dedek, dvogovor; 24. Oba junaka, dvogovor. * Pesmi deklamovanke: 1. Odpri srce, odpri roke; 2. Kralju Petru — Osvoboditelju; 3. Soči; 4. Vapaj —; 5. Begunec; 6. Kmetski hiši; 7. Pozabljenim: 8. Malaj in Malan; 9. Pozdrav; 10. T. Gaspari: Naša pesem; 11. Kraljevič Marko; 12. Gangl: Kaj me briga; 13. Tam v deveto goro; 14. Mati; 15. Godec; 16. Cegnar: Granlčar; 17. Još jedna želja; 18. Slovenska zemlja; 19. Anka Ciganka; 20. Jaz bodem kmet; 21, Žalostni mišek; 22. Domovini; 23. Utva: Koliko je zvezdic; 24. Kette: Tončkove sanje; 25. Zupančič: Divji mož: 26. Zupančič: Hudič in kvartopirci; 27. Življenje in praznik; 28. Tinček pobalinček: 29. Raca in račka; 30. Jerajeva: Tri punčke; 31. štukelj: Vidov dan; 32. Veseli pastir; 33. Bratje v kolo stopimo; 34. Molitev; 35. Leban: Jugoslovenki; 36. Gregorčič: Znamenje; 37. Zaostali ptič; 38. Povest o škratu; 39. Otrokovo domoljubje; 40. Černej: Bogdanček Jugoslavček; 41. Na izletu; 42. Gregorčič: Siromak; 43. Življenje ni praznik; 44. Aškerc: Svetinja: 45. Majster: Na straži: 46. S. Jenko: Molitev; 47. Stritar: Mojemu narodu: 48. Jugoslavija; 49. Gruden: Tržaškim bratom; 50. Jov. Jovanovlč: Uči djeda svog unuka; 51. Abstinenca: 52. Božična: 53. Sraka, šaljiva pesem. ga navajamo spodaj pod točko5. Dasi niti polovica poročevalcev ni naštevala v svojih poročilih vseh pevskih točk navedemo lahko 72 pesmi, ki so se odpele na odrih v I. 1922. in to eno do če-tveroglasno, s spremljevanjem harmonija, glaso-virja, v nekaterih krajih celo orkestra, nastopali so solisti in pevski zbori šolarjev. Tudi v tem ozi-ru bo treba misliti na posebno zbirko, ki bi bila namenjena šolskemu odru in bi bilo v njej izbire za vse prilike, kjer razpolagajo z malimi sredstvi, da goje samo petje brez spremljevanja do kraja, kjer razpolagajo z orkestrom. Tudi takih spevoiger, ki bi se dale prilagoditi vsem prilikam bi potrebovali v večji izbiri. Izredne točke sporedov. Kot posebnosti, ki so se stavile na spored raznih prireditev moramo še omenjati: O Božiču se je prižgalo hkrati s prireditvijo božično drevesce. — Posebno priljubljene so bile ob prireditvah žive slike. V tem ozlru bi bilo potreba tudi primernih navodil in opisov alegoričnih slik za razne prilike. Dobro bi bilo ako bi prinašal tudi fotografične posnetke takih slik »Zvonček« in bi se tako olajšalo delo. Opazili smo, da se je posebno troje živih slik priljubilo našim odrom, t. j.: Slovcnec-Srb-Hrvat, molitev za slovanski rod, in morje plaka, katerih nekatere so se združile s petjem. — Med odmorom so ponekje peli pevski zbori šollodrasle mladine ali odraslih, igral je učiteljski (šolski) salonski orkester itd. — Nekje so stavili na dnevni red vmes tudi telovadne nastope prostih vaj, ponekje s palicami, ponekje združene s petjem. — V nekaterih krajih so združili prireditve z razstavo risb in ročnih del, ponekje so jih združili s tombolo, ki je nesla mnogo dobička. — Priljubljeni so bili razni nagovori: govor voditelja; nagovori učencev ali učenk n. pr. o neodrešeni domovini, Srb in dom, prolog »Naš največji dan« itd., itd.; celo kratka predavanja: o telesni vzgoji, šola in dom itd. so se vmes prirejala. — Običajni so bili tudi Miklavževi večeri z nastopom Miklavža s spremstvom, za katero priliko imamo v zbirki že zbrane posebne igre od priznanega kulturnega in prosvetnega delavca in katerih glasbene točke prinaša zadnji Zvonček, uglasbene od našega skladatelja tov. F. Juvanca. — Ponekje so se posluževali za spremljevanje tudi clter, gosli in kitare. — Posebno važnost se je poudarjalo pri igrah, njih pomen za obmejne kraje. Namen prireditev. Poleg moralnega so imele prireditve tudi materialen namen in čisti dobiček je bil pri večini prireditev humanitaren in dobrodelen. Od 71 slučajev, kjer je namen v poročilih omenjen se je porabil čisti dobiček: v 22 slučajih za knjige in potrebščine revnim šolarjem, v 11 slučajih za šolarsko knjižnico, v drugih slučajih pa za revno rusko deco, za božlčnico, za šolski oder, Jugoslov. Matico, Ciril Metod. Družbo, Kolo Jug. Sester, Oosposvetski Zvon, obleko otr., Učiteljski kon-vlkt, šolarsko kuhinjo, javno šolsko ljudsko knjižnico, za kulise pri šol. odru, učila, novo šolsko zastavo, orodje šolske delavnice in Dečji Dom kraljice Marije. Cisti dobiček. Čistega dobička je bilo pri 30 prireditvah, v kolikor slučajih ga omenjajo poročila, 65.327 kron. Najmanjša vsota znaša 100 kron in največja 10.000 kron. Učitelji — prosv. delavci. Morda ni oportuno če smo pod točko6 v 5 Pevske točke: 1. Poglejte, čudo se godi; 2. Božična; 3. Slovenec sem; 4. Lepa naša domovina; 5. Kak prijetno je na večer; 6. Na Gorenjskem je fletno; 7. Čej so tiste stezice; 8. V hribih se dela dan, 3 gi.; 9. Sarafan; 10. Bledi me- sec; 11. Vasovalec; 12. Slovenka sem; 13. Ali ni žemljica krasna; 14. Prišla je miška; 15. Oj le šumi gozd zeleni; 16. Iz bratskog zagrljaja; 17. Sinček piše; 18. Zima; 19. Na ledu; 20. Predice; 21. Gor čez jezero, s harmonijem; 22. Planinarica, 4-glasno s harmonijem; 23. Kuharica; 24. Mladi vojaki; 25. Bože pravde; 26. Ovam ovamo (Zvonček); 27. Slavija se širi; 28. Kdor ima srce; 29. Naša stara pravda; 30. Naprej; 31. Triglav; 32. Venček narodnih pesmi; 33. Sokolska koračnica; 34. Izidor; 35. Bog je vstvaril zemljo: 36. Adamič: Dudeldajčki: 37. Trobentica; 38. Volga: 39. Uspavanka; 40. Samo tako; 41. Sem šel po dolinici, 4-gl., Foerster; 42. Hribar: Božji volek, 4 gl.; 43. Ciganska sirota, solo petje; 44. Biljana, makedonska narodna; 45. Višnjičica; 46. Volarič: Slovenskim mladenkam; 47. Adamič: Vesela pesem: 48. Adamič: V goro; 49. Mak; 50. Rado Ide Srbin u vojnike: 51. Tko je srce u te dirne; 52. Kje dom je moj (Schaup); 53. Na tujih tleh; 54. Dober večer: 55. Na goro; 56. Telovadska: 57. Tiček: 58. Račice; 59. Petelin in putke: 60. V šolo; 61. Kje so tiste tlčke moje; 62. Krasen pogled, zbor na ta nežen svet; 63. Ah zvonijo; 64. Beseda sladka domovina (Fleisch): 65. O moj preljubi dragi dom; 66. Slovenski svet ti si krasan; 67. Slovenec tvola zemlja je zdrava; 68. Bodi zdrava, domovina; 69. Kondov: Stari, guslar, z orkestrom: 70. Kosi: Molitev za Slovenski rod: 71. Jugoslovenska mati; 72. Otrokovo domoljubje; 73. Prišla je miška. 8 Učitelji — prosvet. delavci: Mušičeva, Go-ričanova. Etna Vobič, Ciril Voblč, Ivo Pečnik, Ana Grudnikova, Ahačičeva. Vanlč, Gorišek, M. Bezlaieva, Kržič, Blazlnšek, Pinterič, Vidic, Zupa-nek. Kosančeva, Burdiian. Judničeva, Trina'stič, J. Mihelčič, Likar, M. Bezlaj, M. Perošek, Kugli-čeva, Glinšek, Glinškova, Sekirnik. Predan, Lun-drova, Keršetova. Stubelj, Ličar, Prelogova, Ču-ček. Vrečkova, šerbec, Dularieva, Roš. Pečar, Rajner, Wittenbachova, Prestarieva, Groharieva, VI. Roiec. Schein, Košenini, Klanišek, Runovec, Stefančič, Šestan. Somrakova, Rupnik, Petrovec, Herbst, Hiti. Zacherl, Žagarjeva, Pleveljeva, opombi navedli one tovariše in tovarlšice, ki so si stekli v prvem letu mnogo zaslug na polju delovanja šolskih odrov. Očitalo se nam je, da je v poročilu šolskih odrov preveč samohvale iti da se prižiga preveč kadila osebnemu kultu, vendar bi se upali trditi, da to za prvo leto ne velja. Poročila o prireditvah Ob tej priliki še par pripomb glede poročil o prireditvah šolskih odrov. Temeljni princip vseh poročil naj bi bil ta, da morajo biti poročila člm-krajša in s čimtočnejšiml podatki. Poročila v Učiteljskem Tovarišu naj služijo v prvi vrsti statistični in informativni svrhi učiteljstva v pomoč za enake prireditve. Kakor smo iz pred-stoječe razprave videli bi bili najvažnejši podatki sledeči: Kraj uprizoritve, ali na lastnem odm v šoli ali izven nje in kje, dan uprizoritve, avtor In naslov uprizorjenih iger, prizorov itd., pevske točke, pesmi — deklamovanke in avtor, ki f>o se prednašale, vsota čistega dobička in namen v katerega se je uporabila, druge posebnosti glede spremljevanja itd., morda o prlkladnosti iger par besedi. — Važno bi bilo tudi poročanje med dopisi v druge liste, ki so lokalno med ljudstvom razširjeni. Tu bi se moralo angažirati dopisnika izven učiteljskih vrst. Ti dopisi bi se morali tudi ozirati na omenjanje obiska, ker se s tem da vspodbudo drugim ljudem, omenjati bi bilo nastope otrok, ki so imeli glavne vloge in ki so se posebno odlikovali, ter darovalce prostovoljnih prispevkov, ki si jih je treba pri blagajni z ozi-rom na preplačlla sproti notirati. — Tretja važna poročila bi se nam zdela o prireditvah poročila s strani otrok samih v mladinski list »Zvonček«. To bi bil najboljši kriterij za založene igre in uprizoritve z ozirom na otroško dušo in psiho. Bila bi to tudi dobra vspodbttda za ostale učence. »Zvonček naj bi prinašal tudi slike slikovitih prizorov in živih slik. Izvedba poročanja s strani otrok ne bi bila težka, če bi učlteljstvo dalo o uprizoritvi pisati prosti spis in bi se poslal listu, oni opis, ki ga večina otrok pripozna za najboljšega. Urednik »Zvončka« se je že Izrekel, da bi bil dragevolie pripravljen prevzeti v list take dopise. Pomen prireditev. Nihče ne more tajiti, da so prireditve na šolskih odrih velikega vzgojnega pomena in da bi se dala ta vzgojna vrednost še močno dvigniti. Literarno, umetniško, kulturno, estetsko, moralno, v vseh ozirlh je to ¡zborno vzgojno sredstvo ne-le za otroke, temveč ravno potom otrok in besede ki pride iz otroških ust, srca in duše tudi za odrasle. Tendenca iger in posameznih točk jim daje moralno vrednost, posamezni prizori in celota estetsko, deklamacije literarno, petje in glasba umetniško in čustveno. Statistika za leto 192.?. Vse to nam je pokazala predstoječa razprava o delovanju odrov v letu 1922, še v večji meri pa upam da se bo videlo to ko zberem statistične podatke o delovanju v letu 1923 in ko sestavini tozadevno poročilo, ki nam bo pokazalo lep napredek v vseh točkah takoj v naslednjem letu. Maše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Dne 1. decembra so prvič nastopili naši malčki na Kalu. Proizvajala se je alegorična igra »Naša domovina«. Zlasti ganljiv je bil prizor koroških Slovencev in Slovenk, kakor tudi po Italijanu zasužnjenih bratov in sester. Marsikomu je zalesketala solza v očesu. Še dolgo bo ostal med ljudstvom spomin na ta dan. —po Cirkovce. Na praznik ujedinje-nja je šolska mladina s sodelovanjem domačih odraslih igralcev uprizorila na šolskem odru »Oporoko kralja Matjaža«. Veličastne votline, kralj Matjaž in Alen-čica (v kostumih mariborskega dramatičnega društva), kraljeva oporoka, mladim junakom, prisega pred spomenikom Petra I. Osvoboditelja, navdušen nastop posameznih mladih igralcev, vse je učinkovalo s čudovito milino, ljubeznijo in vero v lastno moč. Dne 8. decembra smo igro ponovili. —po Šola v Laporju je priredila dne 23. decembra 1923. »Božičnico« s petjem, deklamovanjem, enodejanko »Čista vest«, živo sliko s petjem »Sarafan« ter skromnim obdarovanjem šolske dece. — Šolsko vodstvo. —po Šola v Srednji Bistrici v Prek-murjst je proslavila 5. obletnico ujedinje-nja na dan 1. decembra v šolski sobi pred bogato okrašeno kraljevsko sliko s petjem, deklamacijo, igrokazom in slavnostnim govorom. Proslave se je udeležila i šolska mladina iz Dolnje Bistrice. Na- Cvirn, Vrezec, Kogelnik, \Vomer, Runovčeva, Malovrh, Groznik, Hofbauer, Tončeva, Gradišarjeva, Celnarjeva, Kovačič, Sabati. Fabič, Koprive, B. Tomažič, Vrane, Druzovič, Bertoncelj, Kernc, Pečjak, Pogine, Blzjakova, Pogačnik, Zagažen, Španger, Petričeva, Šentjurc, Vrečkova, Mande-ljeva, Zemljanova, V. Deržaj, Dularjeva, Vaupo-ta, Kratkovič, Gaspari, Košenlnijeva, Tratar, Potočnik A. vzoči so bili tudi starši, kojim se je vsa prireditev izredno dopadla. —po Št. Jurij ob južni žel. Učenci deške in dekliške šole v Št. Juriju so uprir zorili povodom rojstnega dne Njega Veličanstva dne 17. decembra v šolski telovadnici ljubko otroško igro »V deveti deželi« in prizor »Ob zibelki našega prestolonaslednika«. Med odmorom je igral domači učiteljski orkester več komadov ter so zapeli učenci za to slavje primerne pesmice. Na splošno željo se je predstava ponovila v nedeljo 23. decembra za odrasle. Moralni in gmotni uspeh te prireditve je prav lep. —po Zalog pri Ljubljani. V nedeljo, 2. decembra t. 1. se je vršila pod vodstvom učiteljice g. O. Drašček šolska predstava »Miklavžev večer in Tončkove sanje (»Zvonček« iz leta 1916.). Mladi igralci so izvrstno rešili svoje vloge. Pred igro so deklamovali učenci in učenke živo in temperamentno iz vseh razredov in celo mali 3V&letni Stojko je pogumno povedal »Deček in vrabec«. Med odmori in ob pričetku so zapeli pod vodstvom učitelja M. Kregelja učenci dvo-glasno več pesmi. Šolsko sobo je napolnilo nad 100 gledalcev, katerim je bila prire" ditev zelo všeč. V gmotnem oziru je dala prireditev toliko, da je nato v sredo po-poludne »Miklavž« obdaroval v šoli nad 100 otrok s štručkami, svinčniki in sadjem. Šolske ljudske knjižnice. —pk NA HUMU PRI ORMOŽU snuje javno šolsko ljudsko knjižnico DAVORIN TRSTENJAKOVO nad> učitelj Anton Porekar. Knjižnica naj ohrani lokalen spomin na slavnega pet dagoga, ki je na tej šoli sprejemal prve nauke. Tovariši Hrvati mu naklonijo spominsko ploščo z relijefom. Da pa ne zaostanemo za njimi mi tovariši Slo; venci, kajti pedagog Trstenjak je naš rojak, se obrača snovatelj, ki daruje sam večje število knjig, do celokupnega slo> venskega učiteljstva, da daruje po svoji moči primerne knjige ter tako tudi od naše strani počasti in utrdi njega vreden spomin. Knjige naj se dopošiljajo šob skemu vodstvu na Humu pri Ormožu. Tovariši, spomnite se kmalu našega velU kega pedagoga, da bomo lahko ob odkritju spominske plošče že knjižnico otvorili. Imena darovalče\• priobčimo v Učit. Tovarišu. —pk Ustanavljanje knjižnic in Čitalnic s strani ministrstva prosvete. Ministrstvo prosvete je otvorilo narodne javne knjižnice in čitalnice v selili: Draguši, Jovanju, N. Acibegovcu, Mihajlovcu. Trubarovu, Zupči in Novem Selu. Gospodarski tečaji. —pg Kmetijsko nadaljevalni pouk. Obrtno-nadaljevalne šole so deloma zopet oživljene, kmetijsko - nadaljevalne pa še spijo. Mogoče zato, ker so preveč teoretične. Zato bi bilo priporočati sledeče: Kdor ima voljo, naj začne s kratkimi tečaji. kjer se vrše najaktualnejša kmetijska predavanja. Ravno tako se lahko vršijo tečaji za dekleta, kjer se predava o gospodinjskih predmetih in poleg tega naj se vršijo tudi praktične vaje v kuharstvu. Pri kuharstvu naj bi bil princip, kako iz samih kmetiških pridelkov napraviti okusno in tečno hrano. Takih tečajev je bilo več in se še vrše. Uspehi so naravnost odlični. Oba tečaja, moški in ženski, naj bosta prikrojena krajevnim razmeram primerno, in to glede na gospodarske razmere in pa na čas, s katerim razpolagajo fantje in dekleta. V kolikor mi je sedaj znano, so za zimske tečaje najprimernejše izrabljali večerni čas od 6.—8. in pa nedelje popoludne. Ob delavnikih so navadno šolske sobe še toliko tople, da se lahko zdrži v njih. za nedeljo se pa drva tudi že dobe. Za tistih par litrov petroleja naberejo udeleženci sami med seboj, ali pa ga plačajo naklonjeni krajni šolski sveti ali pa občine. K predavanjem se lahko pritegnejo kmetijski strokovnjaki, za kar se službeno obrnemo na oddelek za kmetijstvo v Ljubljani. Kaj pa z nagrado? No, tudi za to je skrbljeno. Oddelek za kmetijstvo prav rad pomaga. Dobro bi bilo, da pridejo taki tečaji v razgovor pri okrajnih učiteljskih društvih. Načrte za take tečaje pa objavimo prihodnjič. B. R. Naša kulturna organizacija. Predavanja in poročila pri društvih. —s Savinjsko učiteljsko društvo, 3. oktobra 1923 na Oomiljskem. Od — članov. navzočih 27. O pokrajinski skupščini in kongresu UJU, poročal predsednik. —s Ljubljansko učit. dr„ 8. 12. 1923 v realki. Od — članov, navzočih —. O kulturnem proučevanju našega naroda, predaval univ. prof. dr. R a d o j -č i č. —s Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico, 5. decembra 1923 v Mariboru. Od — članov, navzočih —? O materinski ljubezni pri Cankarju. predaval prof. dr. Lj. Pivko. Šolska ljudska predavanja. —šm Knjige Slovenske Šolske Matice so izšle in se prično razpošiljati v najkrajšem času, in sicer: 1. Pedagoški zbornik za leto 1923., 2. Vales: Učna snov iz mineralogije in geologije in 3. Pivko-Schaup: Telovadba II. stroke, II. snopič. Stroški so pa zaradi obsega narasli, da se mora naročnino zvišati na 30 Din, o čemur bodemo poročali prihodnjič. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Vsem učiteljem P. F. S.! Mnogi tajniki še niso poslali števila ferijalcevKlk) itd. Te ponovno prosim, da store svojo fer. dolžnost. — Ne pozabite pri zborovanjih na F. S. in »Fer. sklad! — F. M. Iz učiteljskih književnih založb. Nove knjige in druge publikacije. —kpl Dr. Veber: Etika. Učit. tisk. Cena 120 Din. —kpl Dr. Bezjak - PHbil: Pedagogika. Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju. Vezano 56 Din. Učit. tiskarna. —kpl Iv. Belle: Sadjarstvo. Učit. tisk. Vezano: 85 Din. —kpl lika Waschtetova: Mejaši. Učit. Usk. Vez. 25 Din. —kpl Šolski oder. 1. zvezek. Korban: Povodni mož. F. L.: Božične pravljice. Cena 5 Din. Na-pevi posebej 2 Din. Učit. tisk. —kpl Narodne pravljice iz Prekinurja. Založništvo: Učiteljski Dom v Mariboru. Trdo vez. 15 Din, mehko vez. 10 Din. —kpl Zvonček, ilustrovani list za mladino. Izhaja mesečno. Celoletna naročnina ,30 Din. Učit. tiskarna. Pregled. k V založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani je v zadnjem času izšlo znatno število prav lepih del katerih avtorji pripadajo učiteljskemu stanu. V tem oziru moramo reči, da založništvo podpira v prvi vrsti kulturne in literarne delavce učit. stanu. Da se omejujejo njene izdaje v prvi vrsti na dela ki zadevajo šolstvo, prosveto in mladinsko literaturo, je skoro obsebi umevno. Rekord je dosegla Učiteljska tiskarna v svojem založništvu z izdajo »Etike«, dela univerzitetnega profesorja dr. Vebra, ki ni samo največje delo, ki je izšlo v lastni založbi temveč je tudi prvovrstno znanstveno delo. Drugo, enako važno delo je »Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o ukoslovju«, ki nam predstavlja dobro sistematično učno in potrebno knjigo za učiteljišča in učiteljstvo sploh. Avtorja pripadata oba učiteljskemu stanu ter sta ji priznana pedagoga dr. J. Bezjak in K. Pfibil. S »Sadjarstvom«, delom ravnatelja kmetijske šole v Št. Jurjit ob juž. žel. Iv. Bclleta je dala Učiteljska tiskarna učitelistvu nujno potrebno in dobro pripomočno knjigo za pouk in navodilo ljudstvu v sadjarstvu, s katerim se v obili meri bavi učiteljstvo na deželi. Biser za našo mladinsko literaturo so »Mejaši«, delo strokovne učiteljice g. like Waštetove. ki ie izšlo kot božično darilce mladini za leto 1923. Knjiga je velikega vzgojnega pomena za mladino, ker ji je snov zajeta iz junaštev naših -pradedov v naši zgodovini. Važno delo za povzdigo prosvete čim-širših mas našega naroda je storila Učiteljska tiskarna s tem, da je prevzela založništvo novo ustanovljene knjižnice »Šolski oder.« O pomenu istega je dovolj govorjeno na uvodnem mestu. Dosedaj je izšel 1. zvezek v katerem je originalno delo nadučitelia Jos. Korbana: »Povodni mož«, in prevod od nadučitelia F. L.: »Božična pravljica«, v vezani besedi. V tisku je pa že drugi zvezek, ki bo prinrsel pravljično pripovedko s plesom in petjem v 3 dejanjih »Čudežne gosli«, originalno delo učitelja Ernesta Tirana. — Navedli smo samo nekaj kulturnih in literarnih del naše domače založbe, v bodoče hočemo nadaljevati z razpravo in seznamom naših stanovskih kulturnih in literarnih delavccv ter del, ki so izšla in izidejo v založbi Učit. tiskarne in so duhovno delo našega stanu. —k V založbi Učiteljskega doma v Maribor« so izšle »Narodne pravljice iz Prekmurja«, delo nadučitelja »Kompolskega« in učitelja Kontlerja. Čisti dobiček je namenjen za zidanje Učiteljskega doma v Mariboru. . —k Naši mladinski listi. Z mladinskimi listi vzgojimo in privadimo že mladino na zasledovanje in čitanje listov v poznejši dobi ter tudi na čitanje knjig. Pred vojno smo imeli v domači založbi svoj list za šoliodraslo mladino »Našo bodočnost« in tudi družinski list za starše »Domače ognjišče«. Danes imamo v domači založbi list za sokolski naraščaj »Sokolič«, ki je namenjen telesni vzgoji mladine in s tem naroda in leposlovni mladinski list »Zvonček«, ki ga ureja naš ugledni tov. višji šolski nadzornik E. Gangl. »Zvonček« se bo v letošnjem letu prenovil, dobil bo novo obleko in zasigurane so mu lepe ilustracije, pa tudi vsebinsko se bo lahko povzpel na višek, ker mu je Učiteljska tiskarna dala možnost, da bodo odslej avtorji lahko primerno honorirani. Tako se bo lahko bolj izbiralo. Ker polagamo z »Zvončkom« prvi temelj našemu poznejšemu kulturnemu in prosvetnemu delu glejmo, da ga dobe v roke in ga bodo čltall tudi oni otroci v šoli, ki ga dosedaj niso čltali. a C3 r-® S -J 1 o > -s -M > § I J4 I 09 S i bfl 7 ^ a M S Gfi S ® " rt« « »o ^ -s ^^ co N s o s •P" > m o tU 03 O m © a «3 S O 3 g ™ = C " Cd "a t- o S J -C > c cC C 03 !Z> - co X 12 C iN 3 i-TJ N 3 J2 O 'M o: ca cc S s--C CQ • i—. >o C ac i- K, a K Z > Cd Z CO ■M OS 3 'S* 3 2 >« > 3 O "33 S 3 CL N E S © i» C J»! ►M 00 3 C Ž 3 eo « N U O C 53 3 > > —j jO 03 4) "3 >© >© 33 eo C C O O >3 >3 o o ki O o a, Cu i* >© .3 3 es s £ © ž 3 3 >© es S C _3 'c 53 > 5 «-s S 5 5 a» a c "g -S 33 « O > as > v S; ® ® ® ® T! O 03 S » >© -o >3 5 C3 53 C > © o .-s S c -c © C S '5 > o i4 > c 41 >!>) c 3 ' -S s g co -C 1 >3 N O N 3 > — X 3 = O O te > O g 5; •*-■ C. IT. O > CC 'o CC z OS C CC 93 • — ij > v N O ni N g S O a c ® >® S c. .2 v« M C > .— ___> ;S © © o -c — h N 3 o o (X X > t* V > — cd is! k. cc O, XI c« 35 - 3 C >N ® ? i- o. T; so — N 03 lil _ iM •G -JT. 2 3 "" cc tH ' = o E .O t» > C ® J2 ° 15 33 , — k. O S "g C ^ 3 < S O 'Sc S -a ffl ID C 53 > U3 o & S o c >s T3 03 N es bo «3 cc O > on O > 03 >c 33 C O CS O 03 CO cc X "S >w 03 S O k O cu .3 05 15 > ■a S « > 1= .. 13 ^ is 3 3 es _ bc g es F X3 O S 13 — —- (C es 3 CS > 03 >C3 15 >3 cc C 33 D. 3 S3 CS O >co u CS 3 fc, J3 03 CJ X! O S 03 3 •S 03 Eh >< t X .. CU o is! 08 O 03 ."S ^ »o " 3 -3 03 03 CC s 33 S s- O £ "5 03 S 3 ~ -3 • ^ es 3T 3 03 .-3 C »O 03 *-» " O 03 12 03 03 s W O C N < 'o' < -g .. ec ^ k3 'c 13 ¡i? >0 cs Z > o '5 >N 3 ki •3 CS N IO 55 o > o F g > 03 (H o 3 es tc "5. t; 03 OS P s 3 O CS N 3 >00 S > CVI o> c« £ E 03 13 03 -o o cS 05 > 03 3 3 3 J, ^ 13 TJ J es CC > 03 O o N 03 > N 03 3 >N 3 >1 T3 33 N * 3 33 =S bc 3 t--3 33 N t- «5 ■M ^H 03 cS > 3 •3 i2 O CS :3? bc tSl 03 > g 2 1 2 3 3 a, > es c "bo o C ® s >01 > 5 s g - E 03 — —• 01 o —- > o « > o s: aj "3 >U 3 es z z >N > 3 *J i >N "S -2 N "3 _ 03 lO h co a. ž ^ &.S. CS 01 >s OS H 3 CO ^ > 03 >N 03 3= O >N © -c a t> 03 (M ■3 S O ^ X3 o 03 >N 13 -3 OS 03 CD 13 00 cc 00 — co ¿i ® 03 £ > 03 o >03 © ¿t 3 03 >N 03 ■Z > s -3 > es O N -o tO 3 OS N 33 s.-i 3 -O N .£. 33 ^ © 0 > CL O ■C a. O TO C 3 3 > >N od -2 *© © > ■3 O cc > os !- a 00 -rt « N 1. > 0 0 a. «i 43 3 •—s >N « 3 ki a. T? # M CO N os CD ID 3 k. X CC M s os © u 03 3 •3 03 E © S © 03 3 © 0 3 ii O iC >N 0) © © 3 ne -3 a> os CD > 0 iC (4 3 C es h J2 OS 08 "O N 03 OD O > o 3 08 3 3 a es 3 >03 03 ki a > o c. 08 >cc CO 3 N 3 S O ¿0 os (M oa co C 3 -3 a> > a c. 3 ¿i 01 > ;S 3 'S 'S ed ^ co o (M _o IS a> 3 M JS 'c '3 OS k SI —I CJ •33= ki o 03 > 3 es Q g _ 5 O 03 O O es t-i bc 3 •Si N 03 3 >1 M iS a. Nig > e « T3 .r- -is! C "H es 03 b > 3 3 es E e ki a. 03 C ca O C. n: :g=.S T3 J2 c » 3 eS S CS E 03 'S? 3 08 T3 3 O 4-1 es bc 03 3 03 E o ki a. 58 -a E <£> o > .is o n a, o -o o "5" « ■s >S 5 03 CC 03 ■ff S 03 's g >0 eS a N 3 5 2 ^ S •> iS 3 •Z? OS 3 t~ Si « § 0! 2 O .3 ^ S "3 ca o 3 10 (M 03 i«! C 01 TZ 03 3 SI » S © N 3 -N M C > u © > O r-* O, .3 CS S N O S > « cS CD £ «3 CU (N 5 > • ^ © O >N > © • "3 iet £ ■¿r. 'E „ es O 03 a. 33 © S. e >cc II =8 10 bc © 2 ^ •S o es > N © _3 'E 33 ki J3 3 H CC N CC S s >0 83 h co (M os C ^ a 03 o as O a «8 > 0Q t« O N T3 CS a o o Dh CO cs 'C 03 3 ki J3 © >© >N O * k 3 X •S E 3 < 3 j a. > 03 O 'S > ■ ~ 'E d 3 > >© 3 . .. O •—i © 'S >5 3 3 C > 3 ki 3 3 is! ii m OB O 3 >03 08 v,: ki 3 > i*. 33 M © «3 3 OS N Jsi 00 3 3 2 CS 3_ S- O 'I S 'Z? -'N _3 eS ■r -s ® ® r. k! 83 3 k< — «•S - 3 J3 > 3 « C3 ki C. 3 © '3 « © 3 -3 co 3 O © co O > co ki O N ■o es S5 ^ 3 3 O •*-> o E S 153 - 3 « £ a o ~ s 13 IS >C3 2 3 3 ^ O N -C © CS .■3 B 3 00 . ki © es o « 3 es 0 S rv. es ^ 3 •• ki >U 03 a s- 2 &H >03 3 'hr bc 01 O ki 33 © >co O ^ © o- •E5 .SP o ■S s 2 2 no © © 01 M KO es bc a co ki O cs M -O "3 08 3 iS S 3 TTr > 3 © O 3 J3 Ig 3 a 2 M 3 >3 •c-C co 3 3 03 5 5 3 S S © © - g 08 . CS r- 55 ~ S..® 03 b£ jO CL E 03 bc :E? ■m . o. ® co o Si « Q- OS 33 — h 3 iS © > 08 ki XI E © C © ■3 i * 5 "E > 5 = o 0 cc -M X! OS 33 bi 3 01 > ¿t Z- 00 01 « >© .ti « >0 C s R s s 1 | o. 'o K CO © O ~ 3- Mt CO -I M .2 05 S o S js 3 O R 3 £ > E o © O. >03 3 33 i< 03 ^ N E O 3 > "S 03 o; 3 S k a S S .03 O ® S O O __N o © > bc 3 ki ca O © © • cc es ki >03 Oi o "C © -a 3- C « £ Q Z £ 08 E o C C a .. • os co i-3 (M -O OS © ■r- ki a 3 o 33 O N 3 > O O a. ki o X! N 's o co N © 3 es > O k. bc • •-i co 3 "S £ t- b '5 X as »»-¡t X! 3 J* > o CS C 03 e o T3 e o Z 3 > B k O 05 a 3 —< a 3 > o Ol Ji 2 § n u. K C h XI E < n c o > ki o N "3 CS a OS cc = 3 « C O t- 03 « i« co © es "3 ra ca Z C (S C bc 03 3 ki es t» I> O 3 iS m co os ip O C ¿0 os 00 m OS H ^ irs «C -O O -s aj U « cc >0 > V -a N 03 03 o > CS >01 33 3 N i* © >© 15 o TO •J= 03 O © >© 3 C 3 bc T3 © ki CL OS bc © !3 Ž > fc 3 O-£ . CL ^ • (M r- t-i ar. 000 o o a a > . ® 3 >N -o © E ® O -c 3 S 03 > ki © N _ © o a © -3 © 3 S OJ 00 t> l> 00 <8 3 CO 00 os IC C4 CO T3 O SD 33 k| 3 3 i* © 3 3 CC O =0 -o" d © © © 3 ►N 3 k •c 33 N 03 S © >N _o •5 © u a K 3 3 ki O X! N >« Ji O o CL C 3 ■3 3 >0 3 3 08 O X 3 ■3 © >ci S T3 eo k ¿t K > 03 > © >© JS a. N O "3 O Xi © 03 > © >N © "C 03 © ki X O C 0! V cc BC « C ca s 03 -3 3 03 > O > 03 >© 33 z I ® 03 'S i£ CC z —. o* < O > co tm O "O 53 a o > •M iS 13 >» ca s >-o» o > 16 o > cc ki C N T3 03 . 3 O ž .E co O ? "3 co § ® C >C1 r- 03 .E 3 o > •4-» c3 cc c CD 'ž C 03 r-" > -P co 05 2 3 E •o? 05 33 3 > > "3 "3 O O O. CL © © 03 X R es O o > > T3 0/ bi) o» b Qh «O co (M OS E 03 V 03 ■3 CO o •3 M (M OS rs o ta 3 >« 3 S) 3 © a 03 3 3 © E o b CL O rezerva a 00 CN CN -t Din i 7760 8778 za dobre namene določeno i — ! 1 ; a 5 S S ■¡t- 0 ca 03 ca ca g 1 0. SPsS .2 "o >0 a 3 CN — IO C- 00 0 tt 01 a 01 00 CO f^ B > O co 'S 0Q a B 5 202483 229228 0 e. a AOJJTUZJOp C-l « 0 f- A8f[9)BS -BJA l[IA0U 00 01 vplačanih deležev CU 0 0 1010 Din 1287 312 Aojjinznjp -BZ l|IA0U CN IO t CN 0}8J OnAOJSOJ 1922 1923 r trt©CDOO~JasCT4»COtOrt» 3 C X 2- W* Sr = 3. it? TJ 9T O 3 — — aS ■O =2.»- § 3 g 3 g- 3 Isr- cs a 3 a N 99 1 ST J 85 j— — ® 5: 3 02 — C -o 9 "C n O 3 ® co — o? o ¡o O tO CT 4>- : -» as D O M» 4 H—« 3 B to tO •O 4»- 4»- os OS CO to OS CT -J 9c 00 00 CT -J to -j to 00 g-B 3 o c g. O-g O-g. g a, a> xts 2-» as as >-» ti». •-» o co o to co o to co to o CT O CT CT g ® -S*» c ® rt- ir <5 2 sS 330 g —are; ^ 3 ® ® 2 § 50 N< ^ C". B _ ® 1? g"< S ® S. ,o aT d *3- s- o to P TO to to co 84* to to to to ct CT 4*. <1 Ifk - ■ 4» 4»« ct ^toaiooii-'^ WMN O) O C It» O (D C? O ce< "O CL O S" a» co 4- tO 1 • co I co 81 to I Tf 1 (B a 3 ® g 5" ■o O (6 S3 ES >t S n -i o 3 ® N a 99 t\£ "0 o rs O O s S5 »< sr r* <5 ■i J» »< S S CD sr » 3 N S5 S «< sr £ N » 5T (-f O 5D rc ic > £ N z B f f S 1? ¿r ■■ Ni B 3 (X a < o < o a c. o =T eo = I » ® S. E » T Z a B. O "H. 5' «B ® N ■4 TJ O oc » a 2 za S» S » B S s ■ » OB •o t ¿L ® 5 ¿L o •B O X Z. o N B S 3 K- S K O B oo ® S 9 O C. JS! © < a S se I S ^s ftj t? O t» £»>■ 3 3 3 d 3 ® ^ OS W w S S 01 N S •o o CD .0 3 o s 3 ® ® a. ® 3 tt" ?r 00 to 3 ® 0B 3 ® ?5< 3 tt O 3 a 3 3 3 o ® "S 35 li» W M ^ ^ tO -» B ® CO 3; co ^ cr m 5 C O ^ Ju OS tO ^ n* co če 00 01 p to 3 K to 333 H O» ® 3 a * 2 •-t CD OS 00 tO X O v! M «J 'O »J »3333-3 3 to o* ® 1 CD 5 < "1 SB 6 < X SB 3T O O N< B ^ O 3: < 83 Q. xj a O N< T3 3. 2. 3 o o < 3 to 85 o tO < " 3 E ? § o. H o o TO ** o »2. < so ® CL O^ N< 3 o < to o to 4>-00 co 00 co K O 3 ■B O X O -J B' to r ar ^ 5. O x Q. Q. 2- S3 TO 0 .3 x ® O < ® 3 ® s o 3 3. 2. N rt » 2 B- ■• S r ^ 3' xr os a. 85 3 < X S3 X- ® TO 85 o a* ® X r* B SB 3 o 5 "a" ® CJ1 X o s ? 88 • TJ O O a- ss •1 ® T3 2- X ® n g-«r — » O •b a. 5- "o 99 o = ? O I* - E ® 5? t a 3 r* 3 s to B x ►■1 = F 2 SE D g 1 e- S o r» 1 2 " ^ < g B X Z Se a. N 0 1 OD < e — o > 3 o- i z O H B Si « S* fx g p X S S S O TI SB ex B 3 TO, S" < 3 ■B O 3 o N< 3 3 TO 3 ® ►i TJ 3. o" TO se ■3 ►J ® ® a. B 3 se x< B B -! S. • ?r < 3 I S = 1" ^ t» 88 S. a. »r 3 • ® e ? D a 3 3 b MM ® ®< s- S < ® •■ > 9° c < 3 M 3 S. r 2 3 5 5 S ex 3 IS s1- m 3 x x ' z B * 8* S | X i-S Z B B« ® < •o > 3 o Q 3 g sr» V? g, o ® N tfi 3 S" -S g CD se X Z S B b- g; C B 3 3 = ® 7T g 2' 85 B^ B 50 3 11 ® Er ^ < tO ® r 4» co 10 1 o g; ?5< ffi a. ® co a ® o ® 3 B* CD tO 00 to 4* CD t—» tO d Ol C" «5 "B -<.T3 O ° tj 3. sr 3. 3 g TJ »=3. x' . c fS N ® I < 3 0-.S5 K" T; _ ¡a o — "B B ■r • x ® g, S" N'SH. O ■ 3 CP? o ® B" . •• "S ® X K ZD 3 ® ® 2 a-3 < o N< 3 ® C 3 S- <' g O TO O ® B" 3 OB 3 2 3 CO -J <1 00 ot os 00 00 o r f š 3 2 3 to t-* I—» tO o o> cn c^ CO 4^ tO 4»-OS 4»- a 2. N< 3 O TO 00 O tO -o o — o: to to co -J C» 00 CD f ot -o CO Cn " tO - j 00 o o cc< TJ ® a O 5' <1 OS BI 4» CO tO i-» S a sr" B x 2 ^ o x o 3 S. N< gf's: S"TO 2 a 5* t? ® ^ o _ B" ^ 0 ® 3 >-j x 85 ® S". 1 X •B O X .O to to tO tO !-» CD co -J 00 00 4* os to O CO cn o BI C0 tO tO -3 BS 00 <1 4»- < Bi tO 4^ O -3 GO 4» *»• 00 W< 9 a 3 ® O 5" c e iT T 5" p « CJ Bi CO tO i-» _ . C ZONT5 -o--».tj m ag 3 < 2 " ® to S:»sr ® 03 B ffB O ff ^ ?r o* 3 ® O 1-» ® a B C. 2 2L t3"-3 c: » ® "B 3 TO "B B g. B o t» O . J» O. £<^■«2. Si ® ® rti 3 3 — ® g . TO ¿2. 3 p . rt«. 00 00 — Os tO o«-» co co 00 Bi 4»- CO tO I V] to 4» I 4^ TJ 9 a 3 o CJ b" os m 4»- co to 1 O OT ho o -2D cr o a -a o