Sapldcu
a svitlobo dane od c. k. krámské kmetijske družbe
Tečaj IV-
sredo 14. Prosénca. 1846
List
Vejcice poduk.
i Gorenolužiška narodna pesem. *)
v	v
^^la žet je travičico déklica Do bližniga gaja zeleniga:
Je urno nažela snopičev zlo In v breme zložila jih vse lepó.
A1 kadar je ona ustajala, Je tanjka šlenila jo vejčica.
,.Počakaj me vejcica moja ti, Zakaj me tak ojstro šlenila si!"
..Jaz imam doma dva brateca, Odřezat' bom jima te vkazala."
..Bom jima odřezat' te vkazala, Te bosta per polti odsekala.**
„„Porežejo naj me na zimo vse, Poženem na leto mladike se,"'4
v	w	—
,,.,Se lepši, čverstejši niladičice, Se lepši in mlajši kot so leté.Uíí
«, A1 svojo če déklica čast zsrubiš,
W	~	7
Nazaj je nikdar več ne zadobiš!íuí
Cigale.
*) Ta pesmica je vzeta iz zbirke lu žišk ih narodnih pesem od Ha up ta in Smolerja, ki sta v letu 1841 gorenoserbske in v letu 1843 dolenoserbske narodne pesine po serbsko in po nemško, vsako z napevi izdala. Lužičanje, ali Serbi, kakor sami sebi pravijo, veliciga nekdaj od Sale čez reko Labo noter do O d r e . prebivajočiga rodu slovcnskiga mali ostanek, pod sak son ski m in pod pruskim kraljem, raz-deljujejo se v go rej ne (poleg Smolerja 92,000 duš) in dolenje (polcg Smolerja 72,000) Lužičane, in govore
sicer lastiio slo vensko narecje ; vender se gorenoserbsko ceskimu, dolenoserbsko pa poljskimu narečju bolj bliža. Ce prav se tajiti ne da, de je z nemšino govor njihov že močno popačen in de v enih pesmili več čisto slovanskiga duha ne najdeš ; se vender iz družili pesmic, iz njihovih šeg in navad in iz celiga življenja domačiga koj Slovanov čversta podoba zasveti; tudi čudna enakost enih lužiških basen in pripo-vest s slovenskimi, kakor jih je pisatelj teh verstic na Kraj nskim slišal, mora Slovencu zanimiva biti. Kogar bi pa veselilo, stem slovanskim bratam bolj soznaniti sej temu
priporočam imenovano Hauptovo in Smoierjevo zbirko.
Nekaj kemije (locbe) kmetovavcam.
(Nadalje.)
2. §. Alije kemija za kmeta in rokodelca?
Povsod se najdejo terdoglavni knietovavci in rokodelci, ki z odpertimi očmí nočejo viditi, ne z ušesmi stišati ; zmiraj staro neumno terdijo, če so ravno njih sosedje že boljiga prepričani ; svoje děla večkrat po suženjsko z nejevoljo, prisiljeno, kot vprežena živina in tedaj zanikerno opravljajo; ali pa baháje postopajo, po kerčmah tičaje očinstvo in sleparsko vsvojene denarje zapravljajo, dokler čisto na nič ne pridejo. Takim, ko bi ravno gospôsko suknjo nosili, ne gré kemije pisati; to bi bilo prazno slamo mlatiti. Kér v svoji slepôti že vse vedó, so jim Novice, in kar je vNovicah, prazna reč; bož-jaka bi za-nje ne dali , pa tudi iz prijaznosti po-sojenih ne brali.	• ^	^
Hvala pa Bogii ! de med kmetovavci gospôskiga in tudi kmetiškiga stanu je čedalje več iskrenih gospodarjev, kteri bi radi svoje kmetijstvo povz-dignili; radovednih fantov ali ukaželnih mladenčev, ktere mika po koristnih vednostih sčasama višeji blažnost doseći. Takim le s sercam želimo v njih razjašnjenje, in k njih prihodnjimu koristu nektere poglavniši in potrebniši kemijske resnice razložiti.
Težko je tako globoko učenost v čisto novim oblačilu, v slovenskim večkrat pomankljivim jeziku pokazati, in od tega takim pisati, kteri razun dobro brati, od posvetnih učenost malo ali nič ne vedd. Ali tako je tudi pri druzih naródih, učenostih in v vsih jezikih bilo; z novo učenostjo so prišle tudi nove besede, de v primeri, kakor je národ bolj razjašnjen, omikan ali izobražen, tudi v bolj čistim in bogatišim jeziku govori. Če borno tedaj prisiljeno kake nove besede vpeljali, bomo vselej poskerbeli, jih tudi razložiti. Bravci bi pa ne smeli na njih pomenik pozabiti, zakaj sicer bi več na-slednjiga branja ne razumeli.
Neučen nima misliti, de bo naših spiskov jih le enkrat bra vši, se polastil; ta ne gré takó hitro;
učene mora veckrat prebrati, resnico živo pre-
misliti, si jo v glavo vtisniti, in vedno skerbeti, de, novih se učeč, poprejšnih ne pozabi. To živo
poprosimo in prijazno priporočimo vsim. ki želijo
s kemijskinii resnicami navdati se; saj bo lek njih lastniniu, gotovimu pridu!
(Lep
b
rad lepe in terrine zobe. Posebno ženske
če se jim očernijo
ti). Vsak člověk ima
ce
tedaj
be zgubijo, ali

miti, naj jih
o žalostné Kdor lioče
večkrat
z
biti

Taki bodo zamogli sčasama očáki kmetijstva po kterih bi se na Slovenskim mnoge prazne
obe lepe in terdni
kim je si h am dobro zmije in zbriše. Tudi
stupo
dobro oglja v stupo stleči
in s
to oglj
vere zatirale, nove koristniši delà vpeljevale
m
tedaj
resnica, bolj umno kmetijstvo, in veči »)!az— rrode so vsim znane 1 1 • 1 t v t • i ^
be včasi na laliko podergniti ; lepi beli bodo ostali
(Baro v n ice). B a r o v n i c e ali č e r n e j a
nost med ljudini širile.
,,Ce te jedro mika,
je star pregovor
ki
1 u p i n o z g r i z i

pri kmetijstvu in rokodelstvu
tole pomeni : b r e z natoroznanstva i n prav e vednosti ne zamore k ni eto v avec pa tudi rokode lec ne, dostojniga dobička pričakovati. Pojte tedej ljubi kmetovavci in rokodelci, gospodarji in go
v š o 1 o ! Pod
. povsod se lahko dobijo. Premalo pa vedó ljudje ceniti barovnice: ko bi vedili v koliki prid se zamorejo obraćati, bol j skerbno bi jih naberali in varno jih hranovali. Yelikiserpanu so barovnice
zrele, takrat
mescu
naj si jih
j
spod i nje , stari in mladi z m en oj učil vas bom, kar mi bo nar bolj moč
vsak nekoliko nabere, naj jih posuši in spravi v posodo dobro zavezano. Ce kdo hudo drisko ali grižo dobí, kmalo seje dostikrat znebi, če dve
žlici suhih ba rov nic v maslicu vode skuha
f
ti sto
■
trebniših rečeh, in
pa \
kratki h sostavkih, de se
, v nar po- vodo mlačno popije in tudi barovnice pozoblje.
iih boste zamogli od eniga tednado druzía dobro
tem pa ni rečeno, de bi v hudi driski ali grizi
v glavo vtisniti.
bolniki pomoč umniga zdravnika ne iskali.
(Dalje sledi.)
kad
iz nosa t
t
t
H)
Nek
franc
dravnik N
Mazilo za lesene strelie.
imenu prav

de
po
.....................- ~ o -	r
ek kader mu kri iz nosa teče
Se vzame 1 del pes ka
?
delà pepela
dele vgašeniga in z oljem naribaniga apna

Te
o prav
naj na
lahko
t
Druj
treba kako
k

s
d
řečí se prav dobro skupej zmešajo. S tem mazilam teče . vzd
hitro vzdigne desno
oko
?
če iz de
?
in s i cer naj î nosnice kri
se
velikim čopam (Anstreichpinsel) lesena streha kri te
naj levo, kader mu is leve nosnice
f|1
namaze: perva
lega tenjkó, druga bolj debelo.
redstvo bo pa
elej poma
Ta zmes se lesá takó močno prime, de ga ne ogenj ne voda razdjati ali pokončati ne more.
galo; poskusiti se pa vunder zamor
c
5
Domaće zdravilo.
Holniki, ki morajo već tednov v postelji
Slovenca tadi Francozje časté.
Smert visokozasluženiga Teržaškiga skofa so zve
se náležej o na raznih krajih života dosti- sel du XIX šiecle" in ki popisuje samo življenje umerlih
i
al** ÍB^h^bbbbbmbbbbbbbbmih^BH
krat do kervaviga in si clo kožo přelez êj o. To takim revčikam hude bolečine naredi: prebračajo
dili kmalo tudi v Parizu, sečni^a časopisa, ki se imenuje „le
Vredništvo francozkiga me
ne cro loge u ni ver
i m en it n ih mož tekočiga stoletja, je 13. Grudna prete-čeniga leta prosilo, de bi mu iz Ter st a poslali popis Ravni kar je viga življenja. Vikši vrednik imenovanima
so že povsod preležani, torej nikjer ne najdejo časopisa gosp. Saint-Maurice Cabany sklene ta do-
v • •
se po noci in po dnévu od ene straní do druge, pa
míru.
Takim otiskam in ranam se takole pomaga:
pis, kteriga so mi visoko castitljivi Gospod prijazno v
?
s temi besedami: „Nob en clo vek ne
Bolnik mora karkoli je moč osnažen in čeden le- roke podali žati; rjuha pod otiski ne sme zgibičena (na- zasluži bolj ko rajnki Ravnikar priti v te ve
bavdana) biti, sicer ga ševhuje tiši; bolj ko je rjuha	■■
te nj ka, meni ga tiši. Dolder se na otiski le ru
like bukve, v kterih so vse i m e n i t n e o s e b e se
d a j n i g- a
stoletja zapisane.
u
Komu bi serce od
deče lise kažejo, pomagajo rutice z m erzi o vodo veselja ne poskakovalo, slišati, kako ptuj narod Slovenca
namočene in pridno na otišan del položevane. Koje časti! otisk že huda rana, se z m e r z 1 o v o d o ravno
Dr. Bleiweis.
takó ravná, to de se ji mora polovica do briga vina perdjati, ali pa tretji del ž g an ja. Posebno
zdravilno moč zoper preležano kožo imajo pa péne neosoljeniga govejiga, telečjiga ali ovčjiga mesa. Kadar se namrec meso, pa ne osoljeno snemi pene, ki jih mesó pri kubi delà

kuha

po
, in p o m a z i z nj i ni i rane bolnika š t i r i k r a t ali p e t k r a t na dan. Velikokrat je to že čudo hitro pomagalo.
Za domaće potrebe.
Vsak
(M a d
i z
b
V •
J
1 a h k
se těžko

o spraviti).
ce v lepo oblačilo madeže
Oznanilo in pôvaba na nove bukve, kterim
iïiié :
Drobt i nce za novo leto
učiteljam in učencam, starišam in otrokam v pod
učenje ino za kratek čas.
I. leto.
Xa svitlo da Anton Slomšek, vikši ogleda sol Lavan
tinske skofije.
V Gradci natisnene, v Celji naprodaj v prihodnji veliki noći.
Preljubi brat je in prijate/i
f
dobi. Posebno se oblačilo ponečedi, če se z mastj
Slovenci so po
navadi dobrima
serca ; kar imajo
?
polije kakor
Tode temu se hitro pomaga. Kader oblačilo
radi dajo, de eden drugimu pomagajo
si bodi z inastjo polij

n i g a r u m e n i a k
v f
5
dob
debelo ž
hiti nj i i
# v
Tak je prav;
zakaj keršanska ljubézen ravno to nar bolj terdo zapo-
adež veduje.
?
pomazi
dobro presuši. Z
besi potem oblačilo v seneo, de ga veter
potem madež , operi ga z
mlačno
o d o

in nič se ne bo poznalo
Zoper razne druge madeže pa perice zlo hvalijo.	. . • <
bil
1
pr
Dober Bog je vsakimu dal mero svojih darov: eni-mu čedno besedo, drugimu lepo pésem, tretjimu kak dober nauk—vsakimu nekoliko, nobenimu ne vsi ga ; pa je vender za vse razdelil svoje duhovske in teîesne darove, naj bi si pomagali, po méri prijetili dobrot. Efez. 4, 7.
,,Kdo neki je z vést in razumen hlapec, kteriga je postavil njegov (íospód crez svojo družino, de jim daja ob časi živeža?" vpraša Jezus. Mat. 24, 45. Bog-daj, naj bi bili vsi, ki lias je Oče nebeski učitelje svoji družini postavil, zvěsti delivei božjih dobrot ! „Dajte, in se vam
bo dalo.u Luk. G, 38.
Podam vam za novo léto nekoliko drobtinc duhovske hrane, ki so iz moje in iz ptujih krušenc pobrane, de se ne zgubijo in ne potratijo , ampak ohranijo za vsak-danje potrebe. Mislim, de je vsaka taka duhovska reč, naj si bo pridga ali keršanski nauk, lepa pésem ali lična pripovest ravno tak božji dar, kakor košček kruha, ki se rie srne zavreči, ampak se mora poshraniti za pri-hodnje potrebe. Joan, tí, 12.
Upam, de Vam bomvstregel, prečastiti duhovski brat je! kér Vam nekoliko na novo osnovanih keršan-skih besed za pokusno ponudim. — Želim vam vstreči, predragi gospodje šolski! ako Vam nekoliko nauka za solo pokažem, in nekaj resničnili prigodb, pa malo pravlíe zravno povém. — Nadjam se, de mi ne bote zaměřili, Vi ocet je in matere, gospodarji in go-spodinje! ako Vam za novo léto povém, kakó naj bi otroke v strahu božjim redili, kako pošteno za svojo družino skerbeli; zakaj, kdor za svoje, zlasti pa za domaće ne skerbí, je vero zatajil, in je hujši od neznaboga. I. Tim. 5, 8- — Pa tudi pésternam per zibeli, tericam, pre die am in peri ca m bi se rad vslužil, naj bi tak hude ne bile, kakor imajo staro navado, ampak raji čedne pesmice pele. Tudi pesmiea lepa je božji dar; naj vam bo torej mar lepo popevati. Nekoliko novih pesem vam torej za novo leto podám.
Ne bilo bi pa prav, ako bi samo grablje imeli in radi jemali, víl pa nič, de bi tudi drugim (lajali, kar je vam Bog dal. Samopašnost, voleja navada, de bi ne bila
med nami doma! — Sased sosedu rad kruha na mizo
položi rekoč: Prija tel ! vreži si in pokusi naše gospodinje peke ; zakaj bi pa duhovskih drobtinc drugi drugim pokušati ne dali, ki nam jih je dober Bog dal? — Pošlite mi torej, častivredni tovarši, sosedje in pri-jatli, tudi Vi za prihodnjo novo leto takih, in enakih drobtinc, kakoršnih si m Vam jez le tas položil; bom poskusil z božjo pomočjo zopet polno kru-šenco jih nabrati in v buk vah za prihod nje novo leto na svetio dati, dokler bode Bogu dopadlo in poštenim ljudem, če mi bote pomagali, kar premorete. Lepši in boljši ko bodo drobtince, veči bo naše veselje
in prid.
Dolgo sini že želel in premišljeval, kako bi Slovenci pošteno omizje naredili, na tisto duhovskih darov polagati, kterih pridne Ljubljanske Novice, kakorkoli skerbne za sreèo dežele, zató na svojo slavno mizo ne jemlejo , kér bi jim bile preduhovske. Sklenil sim torej za to leto mizo pogerniti, in drobtinc za pokušno na-njo položiti, ki jih vsim dobrim prijatlam in domorodcam pri-porocim, naj jih pokusijo in presodijo, ali kaj veljajo ali ne? Ako veljajo, naj takih ali pa še boljših za povratilo dajo; kar jih pa ne veljá, naj se popravi in pa p os vet je kako ?
Imajo naše dni svoje omizje zdra vnik i za ozdravo ljudi, sodniki za pravice dežele, rokodeli in kmetje za živinsko rejo in obdelovanje poljá; še cio god ci imajo svoj dnevnik, v kterim se pogovorijo, kakó bi jim strune bolj vbrano pele ; ali ni nam učenikam duhovskim in sol-skini, staršam in oskerbnikam tudi potreba pogovoriti se, kakó bi po slovensko prav oskerbeli nar potrebniših reci, ki so h veči časti božji, nain h časni sreči in dusám v věčno zvelič a nje? — se pomenili pràv po domaee, kakó bi keršanstvo vredno učili, šolo dobro ravnali, kojili otroke po božji volji, polep-
šali svet, zapérali pekel in ljudem v nebesa po-
magali? — poharali tudi sosede rekoč: kako pa kaj vi možje? — Bratje, ljubi dragi bratje! le Eno in ravno to je potrebno. Luk. 10, 42. Sežimo si torej v roke in pomagajmo, de bo vsako leto v prihod naše omizje nadevano, še lepših ko letas, duhovskih drobtinc.
Ni jih veliko , ki bi vtegnili cele bukve popisati ;
pa jih je mnogo pridnih domorodcov, kterim kaka čedna pridga,lepapravlica, tudi iz nemšine ali drugihjezikov pošlo venjena, zdaj m i č n a pesmiea glad ko izteče, ali se kaj veseliga, ali žalostniga pergodi — za take reci prosim, de mi jih pošlete za slovensko omizje. — Dajte, in se Vam bo dalo.	' ,
Bog pa daj, de bi zdravi in veseli še veliko novih let doživeli, pa tudi pridno skerbeli Slovencam kakor Nemcam za pravo časno srečo in izveličanje večno. To Vam želi, ki Vas ljubi
prijatel Vas
wL ^ Slomšek.
Odperto pismice pisateljeni Novic.
Ko sim Vas, ljube Novice, v letu 1843 per vie v roke dobil, sim se Vam — odkritoserčno povém —po-smehval, in si v svoji nevédnosti, kakor marsikdo drugi mislil: Prazno je Vaše u pan je!
Večkrat sim potem perložnost imel, Vas včasi v roke vzeti in zavolj dolgočasa pregledovati. — Ali ni bilo dolgo takó ; kmalo so se mi očí odperle ; prepričan sim bil svoje pomote, in bral sim Vas z radostjo, takó, de od tište úre, ko sim svojo zmoto previdil, no-beniga lista neprebraniga pustil nisim. Kér mi ni moč bilo, Vas plačevati, sim hodil nekiga dobriga gospóda, svojiga rojaka, po Vas nadlegovat. — Pri tem dobrim gospodu, kterimu bom vcdno hvalo védil, mi je bilo perpušeno, še več drugih nemških časopisov brati; ali nobeniga potem toliko cenil nisim, ko — Novice!
Z besedami Vam dopovedati ne morem, kak visoko Vas častím; kolikšno veselje do Vas imam, in kakó hvaležin sim Vam.	■ J,'
Ve ste me z radostjo do materniga jezika, kteriga sim v svoji nevednosti zaničeval, napolnile ; Ve ste me
prepričale, de slovenski jezik v besedah takó revin ni,
kakor sim jez mislil; Ve ste mi razjasnile, kakó žalostilo je, če člověk materniga jezika še s pravimi čerkami pisati nezná s kratkim: Ve ste me v veliko rečeh podučile in me dosti koristniga naučile.
Vzemite torej, preljube Novice, za vse to mojo veliko hvalo in obljubo, de boste tudi v prihodnje meni in veliko znancam, kteri z men oj vred srede komej pričakujejo, nar Ijubši časopis ostale.
V Ljubljani 30. Grudna 1845. Janez Larnavti.
V
v	v
Šmarska fara poleg Krajnja je zató toliko imenitna, kér je pervi Ljubljanski škof, žlahtni Ziga Lamb erg tukaj fajmošter bil. Od tod se je v Beč (na Dunaj) podal, kjer je bil pri Cesarji Frideriku I. dvorni kaplan
in delitelj milodarov (Almosen-Austheiler). Ko je imenovani Cesar Friderik Ljubljansko škoíijo osnoval, je
Lamberga pervi ga žkofa izvolil v letu 1463.
(Valvazor.)
j___ i _ -
*) Kakor sc je meni še pred dvema letama godilo, tako se jrodi tudi več drugim ucencam iz vikših sol, de fch, sch namesti fh , sh pišejo ; ali pa de /* (to je po Gajevim in s (to je f, po Gajevim s) brez vsig-a razloćka stavijo, kjer se jim zdi. — Ali bi ne bilo dobro, ko bi gospódje nčeniki domorodne ucence že v drugi ali v t r e t j i nemski èoli, kjer se pravopisa nemski ga jezika ućć, tudi memo grede saj na s pio sne ravnala slovenskima pravopisa
opomnili? To bi jim toliko časa ne vzelo. — Dopisnik.
Kratkočasnica za pust.
( P r e b r i s a » k m c t ). V nekim městu je vse v
gle
dise (komedijo) letélo, gre
tudi kmet gledat, kaj le bo? Skušal se je néki člověk, de zna enako kruliti, kakor
m i slij 0, de ima kako prese grejo ogledat. Ker pa nič

presi ci. Mestnjani to pod oblačilam skrito, in ne najdejo, ga nemorejo dosti prehvaliti, z rokami plu-skajo in vpijejo, de ni konca ne kraja. Kmet, kterimu
las zavpije, de hoće on
se toliko hvale prevec
i
na
cr
dan se bolj po prešičevo zakruljiti. Komaj percakajo mestnjani drugi dan cas igre;skoraj celo mesto
razsodit, ampak le
uboziga
skup perdere, ne posiusat m kmeta za norca im et, de si kaj taci ga npa. Prebrisan
?
m
ga
zacue per z en i m glasam
kmet pa zašije v rokav mlado prase ušesih vléci, de krulji. Ali mestnjani vsi zavpijejo, de to ni nikomur podobno, žvižgajo, ropotajo in zaničujejo kmeta, de je joj. On nekaj časa posluša; ko se mu dosti zdi, potegne prase iz rokava, in reče: Ta živa! pri čuje, kakšni sodniki de ste!
M. N.
Urno

kaj je novjVaV
(Rusovski Car) je obiskal svojo bolehno gospo na Laskim, kjer ona že davnej prebiva, de bi se ozdravila. 17. dan Grudna se je Car pri Očetu Papežů v Kimu poslovil in mu pri ločitvi ponizno roko kusnil ; Oče Papež ga je prijazno objel in na čelo kušnil.
(Na Rusovskim) zima tudi še odiašuje; 16. dan Grudna ni bilo še nič snegá.
(V La š call na Dolenskim) so 17. Grudna mlade ličke (velike stèrnade, Grauammer, emberica miliaria
Lin.) našli, ko so v nekim gojzdu smereko posekali. V brahoru ( krôfu) so imeli proso. — To je čuden per-kazik, ker se vć , de t loi tega plemena sicer le mesca Roznicveta ali Mal is er pana mladiče^ imajo. Morebiti
sta star in starka po nalomim nagibu letašnjo lepo zimo prede utila.
(V rimskih topli c ah na St ajar ski m) so pri potresu 21. Grudna vsi trije vrelci na enkrat jenjali
teči.
Koj potem pa so zopet jeli izvirati. (V Banatu) ljudje
grozno bolehajo ;
m e r z 1 i c a
zavoljo nenavadniga vremena kej hudo razsaja.
y
se
praše, ko spomladi. Nar bolj čudno je pa to, de zdej neprenehama zidar ji pri Vit halmo v im koliseumu z i daj o, de je kaj. Ce se bo to delo dobro skazalo, se bomo od
gosp
Vitli aim a zopet kaj
noviga koristniga
naučili, zidati kadar z mer zuje. Mavto (mortel) de laje, si v nji delavci apno nasproti gasé, kar storí mavta dalje
de
gorka ostane.
Oznanilo novih bukev.
Naše slovensko knjiženstvo od dne do dne bolj raste in vesele cvetke poganja v svetih in posvetnih rečeh.
opet nam je napovedana nova knjiga, ktero bo gosp. P. Prerado vic, c. k. nadnamestnik v 33. pešnim polku v Zadru pod nadslovam „Pervenci (Pervine)u na svitlo dal. Naročivna cena je 50 krajc. srebra za tište, ki se
do 20. Svečana na-nje
narocć; potem
bo pa poskočila
na
1 gold. Plačílo se bo odrajtalo , kadar se bo knjiga
si
přejela. Na deset knjig se bo dala ena po včrhu. ranje slovanskiga knjiženstva podpirati, bo naročila za slovenske dežele podpisani vrednik iz serca rad pre-
ki želi napo-
i
u
jemal; naj se tedej pri vrednistvu og vedano knjigo dobiti. I pamo , de bodo „Pervenci veliko naročnikov našli. Za Koroško deželo prejema naročila tudi gosp. Matija Majer, kaplan stolne cerkve
V Cel OVCU.	Dr. Bleiweis.
Han aš nj im u listuje do kl ad a i perdjana.
C
P
krajc. funt; tezej
(Letasnja zima) je v Ljubljani in morde po ce- ni na ( špeh) v boliili po lim Krajnskim čudo lepa. Nič snega niinamo in ceste se po 17 gold, in pol cent,
v Iv po 16
ložejih po
krajc. in pol;
old
in pol
?
— s 1 a brez kože
N
îeto se je za N
kakor leta
s
?
Med novimi bi
Oglas.	ib| jk
pràv veselo začelo; nobeno leto ni tolikanj deležnikov vnovič pristopilo,
so morebiti nekteri, ki se
tem pravopisu vse po st
i
samo t
niso Novicniga pisanja vajeni
i
tem po v
de je pri
erke ne, ktere se pa daj
1
namesto stariga ojstriga f
ko bi z očmi mignil,
naučiti : tele so

namesto
. v I
11 11
11
mehkiga ,s*
pa s
11
c;
v
sh
To je vse, in ne picice vec. 8 tem pravopisam pa stopimo v kolo z
bukve lahko beremo.

u
it
V
c.
drugimi Slovani
i
de oni naše. mi pa njih
De bi tedej prihodnjič zmešnjav v Novicah ne bilo, prosimo, naj bi se vsi naši gosp. pisatelji edi-nîga pravopisa posluževali. Zdej ta, zdej uni pravopis, Novicam ličnost jemlje in bravce moti. Rodoljubni Slovenci niso svojoglavni, ampak si v občnokoristnih rečeh radi roke podajo. Z radostjo in ponosam zamoremo reci, de so vsi slavni slovenski pisatelji tudi pisatelji Novic, in de nar bolj sloveči med njimi so jeli sploh pisati v
občnim (Gajevim) pravopisa.
Naši
brati vopisa
prebrisani km et je ga že brez spotikleja berejo; za male otroke, ki se še
le
ucijo, je pa novi pravopis veliko loz ej i od stariga. En glas, ena čerka! to je velika prednost noviga pra-V šolah je sicer stari pravopis še vpeljan: prenovedano na ni učiteljem, zraven tesra memo gredé učenčike
tudi obeniga pravopisa vaditi, kar pridni učitelji brez vse pogube
gotovo tudi storijo.
Poslednjic naj bo se naznanje dano častitim pisateljem, ki so nam že davnej davnej kake sostavke za Novice poslali, de bojo berž ko bo mogoče večidel vsi v natis prišli, ker je le malo tacih, ki niso za Novice. Kar je predolziga, okrajšamo; kar sicer pravne primere nima, popravimo. Vse to radi storimo, če le kako dobro
zemice najdemo. Pesem pa moramo več na stran položiti, zakaj one se ne dajo tako popravljati
kakor drugi
?
in
»ostavki g e g e b e n !
u
pesem, která ni prav pràv dobra
i
je
slaba peseni
li
Nur der singe, de ni Gesang
Vredništvo.