IZ ZNANOSTI IN STROKE O EKSTREMNIH TOČKAH NAŠEGA PLANETA Marjan Jenko " Izvleček Prispevek obravnava ekstremne točke naše Zemlje. S pomočjo geografskih podatkov iz različne literature je bila izdelana raziskava o točkah, ki so najbolj oddaljene od središča Zemlje, in točkah, ki so najbližje središču Zemlje. Vesolju sta najbližja vrhova dveh znamenitih gora - Chimboraza v Ekvadorju in Huascarana v Peruju. Človeku dosegljiva točka zemeljske kopnine, ki je najbližja središču Zemlje, pa je po vsej verjetnosti najsevernejši rt Grenlandije. KLJUČNE BESEDE: geoid, točke z najmanjšo razdaljo od središča Zemlje, točke z največjo razdaljo od središča Zemlje 1. UVOD Ko začnemo razmišljati o ekstremnih točkah naše Zemlje, nam verjetno najprej prideta na misel njena tečaja: to sta skrajni geografski točki s širino 90° N in 90° S. Vemo, da je severni tečaj sredi arktičnega oceana, ki je tam globok čez 4.000 m, južni pa na sredi Antarktike na nadmorski višini 2.800 m, od katere pa pretežna višina odpade na celinski ledni pokrov. Najvišjo točko zemeljske topografske ploskve radi imenujejo tretji tečaj, čeprav ni tam nobene osi; gre za točko, ki je od privzete ničelne nivojske ploskve našega planeta (ki ji pravimo geoid) najbolj oddaljena v pozitivnem smislu: to je vrh M. Everesta (Qomolangme, Sagarmathe) v Himalaji z višino 8.848 m; najnovejše meritve so dale rezultat 8.850 m (Anon., 2000). 553 Nasprotje te točke je najgloblja točka na dnu oceanov. Po podatkih novejših atlasov je v Marianskem jarku v Tihem oceanu (9 = 11° N, X = 142° E). Tam je morje globoko 11.020 m. Sledita jarek Tonga (10.882 m) in Filipinski jarek (10.830 m), prav tako v zahodnem Pacifiku. Najnižja točka suhozemnega površja našega planeta je obala Mrtvega morja (Jordanija, Izrael) z višino -395 m, najgloblja kriptodepresija pa je na dnu Bajkalskega jezera (-1.165 m). Vprašamo pa se lahko tudi, katera točka zemeljske topografske ploskve je najbolj oddaljena od središča Zemlje, ali drugače povedano, štrli najbolj daleč v vesolje oziroma (bolj pesniško) je najbližja zvezdam. Vrh M. Everesta (8.850) ni, saj je površje zemeljskega elipsoida na geografski širini Everesta •Ljubljana, Ilirska 36, Slovenija Geodetski vestnik 45 / 2001 - 4 (27°59') kar 4.677 m bližje središču Zemlje kot na ekvatorju. Če zanemarimo razlike med površjem geoida in matematično ploskvijo elipsoida, je torej ob ekvatorju vrh vsake gore visoke nad 4.200 m bolj oddaljen od središča Zemlje kot vrh Everesta. Takih gora pa ob ekvatorju ne manjka; najdemo jih na Novi Gvineji (M. Carstensz /Jaya i.dr.), v Afriki (Ruwenzori, M. Kenya, Kilimandžaro), najvišje pa so na južnoameriški celini, kjer številne presegajo 6.000 metrov nadmorske višine. Da bi izdelali kratek, a zanesljiv seznam od središča Zemlje najbolj (ali pa najmanj) oddaljenih točk zemeljskega površja, potrebujemo za vsako obravnavano točko naslednje podatke: geografski koordinati 9 in X, nadmorsko višino H ter lokalno višino N geoida nad (pod) elipsoidom. Vsota N + H = h (slika 1) je elipsoidna višina točke V. Slika 1: Elipsoidna višina točke V 554 V H h N ^geoid -elipsoid Za izračun razdalje od V do središča Zemlje potrebujemo še geocentrični polmer projekcije točke V na elipsoid (slika 2). Za ta polmer ali radij-vektor r obstaja več formul; vsaka vsebuje dve konstanti zemeljskega elipsoida in širino 9. Na primer: r= ^(a^cos^^tp + b''sin''9)/(aW9 + b'^sin'cp) (Jordan, 1958) Slika 2: Geocentrični polmer projekcije točke V na elipsoid Za računanje je bolj praktična predelana oblika navedene formule: r = a\/(k'=+ (1 - k')/(l + kWtopaxi, EC 5897 -0,66 78,47W 21,Z 78134,2 84059,4 -39S 5 Huandoy E, PE 6395 -8,94 77,63W 19,7 77624,; 84039,1 5a Huandoy Oeste 6356 -8,95 Tlfim 19,7 77623,£ 83999,2 -45S 6 Huantsan, PE 6395 -9,51 77,33W 23,6 77558,2 83976,8 -481 7 :hopicalqui, PE 6345 -9,10 77,56W 21,3 77406,4 83972,8 -48; 8 Olimaniaro, TZ 5895 -3,08 37,32E -16,3 78075,e 83954,3 -504 9 kavami», EC 5789 0,02 78,13W 25,0 78137,C 83951,0 -507 10 Santa Cruz, PE 6259 -8,82 77,69W 18,4 77638,C 83915,3 -54! 11 ^ntisana, EC 5705 -0,50 78,15W 25,9 78135,4 83866,3 -592 12 Siula, PE 6356 -10,29 76,90W 25,7 77459,e 83841,3 -617 13 :hinchey, PE 6222 -9,37 77,34W 23,1 77574,4 83819,5 -63S - ti. Everest 8850 27,98 86,g3E -29,9 6373459,e 6382279,7 -217( Preglednica 1: Seznam gora, urejenih po padajočih vrednostih razdalje S Med naštetimi perujskimi vrhovi jih je kar šest v znameniti verigi Cordillera Blanca, Yerupajä in Siula pa pripadata skupini Huayhuash. Geodetski vestnik 558 5. TOČKE Z NAJMANJŠIMI RAZDALJAMI OD SREDIŠČA ZEMLJE Točke na našem planetu, ki so njegovemu središču najbližje, si lahko predstavljamo različno. V mislih imamo lahko: 1. točke na površini morja, na morskih obalah ali v depresijah; 2. podvodne točke na dnu oceanov ali v kriptodepresijah (človeku dosegljive z batiskafi); 3. človeku dosegljive točke na dnu naravnih brezen in umetnih jaškov. Točk v zadnji skupini ne moremo šteti za prave točke zemeljskega površja in jih zato ne obravnavamo. 5.1 Točke na površini morja, na morskih obalah ali v depresijah Površje oceanov je seveda najbližje središču Zemlje na severnem tečaju (glej preglednico 2). Tečaju najbližja kopna točka, rtič Morris Jesup (Grenlandija) je že 218 m bolj oddaljena. Južnemu tečaju se še bolj približa obala Antarktike na geografski dolžini 150° W (Amundsenova obala), vendar ta obala dejansko ni dosegljiva zaradi debeline ledu, pod katerim je. Če je led debelejši od okoli 145 m, se ta točka uvršča za prej omenjeni grenlandski rtič. Dna depresij se z omenjenima obalnima točkama ne morejo kosati. Najbližje središču Zemlje je dno Turfanske depresije v zahodni Kitajski (pod vzhodnim Tian-Šanom), ki je sicer precej manj globoka od mrtvomorske, ima pa skoraj 11° večjo geografsko širino, to pa veliko nanese v smislu zmanjšanja razdalje S. 5.2 Podvodne točke na dnu oceanov ali v kriptodepresijah Po dnu oceanov ne smemo iskati zemeljskemu središču najbližjih točk v tropskem pasu (kjer so sicer najgloblji morski jarki), temveč čim bliže tečajema. Verjetno ima prvenstvo najgloblje mesto t. i. Evrazijske kotline v Arktičnem oceanu (-4.30o m); leži na njenem skrajnem zahodu, 2° od tečaja (X je med 0 in 5°E). V morjih okoli Antarktike najdemo koto -4.800 m (Weddellovo morje), ki je središču Zemlje bližja kot za 2.020 m globlje, a precej bolj severno ležeče dno Škotskega morja (9 = -60,5°) v južnem Atlantiku. Med kriptodepresijami je absolutno na prvem mestu najgloblje dno Bajkalskega jezera, je pa od središča Zemlje še vedno bolj oddaljeno kot arktične in antarktične obale. Geodetski vestnik Lokacija H