Glasi k) SZDL ptuj«dc«ga okraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lacko- va ul. 8. — Telefon 156, NB Ptuj štev 643-T-206 Stcv. 6. — Letnik DL Urejuje urediuoKi ^kiooi — Odgovorni uredni-^ Janez Petrovič — Ro- kopisov ne vračamo Tiska Mariborska ti- skarna — Cena >0 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 din Ptuj, 10. februarja 1956 Novi predsednik francoske vlade Guy Mollet vsHiakor pH svojem odhodu v Alžlr ni pri- čakoval, da ga bodo v tej de- želi sprejeli na tak način, ka- kor so ga. Ministrskega pred- sednika so namreč kmalu po prihcdu obsuli s kamenjem. Ta, na videz sicer nepomemben do- godek pa nam i7i>ričnje vso Zamotanost alžirskega vprašanja in ni se zmotil tisti novinar, ki je zapisal, da bo ravno reševa- nje tega vprašanja velika preiz- kušnja nove vlade in njene opiore v poslanski zbcmici. Predsednika vlade so namrw obsuli s kamenjem v deželo pri- seljeni Francozi, ter s tem ne- dvomno pokazali, da so proti pomiritvi v deželi, ki bi jo naj prinesel ravno Mollet. To so pokazali tudi % vzkliki »Mollet v Pariz!« in »Soustelle — Sou- stelle!« s čimer so klicali na- zaj bivšega generalnega guver- nerja dežele, ki je pa ravno zaradi svojega nei>oniirljivega stališča napram domačinom in njihovim zahtevam moral zapu- stiti svcj položaj. To pa je mo- ral storiti tudi njegov naslednik general C3troux, in sicer takoj po Molletovem prihcdu. Iz tega bi sicer lahko sklepali, da no- va francoska vlada resnično želi spraviti vprašanje Alžira z dnevnega reda, toda odpor fran- coskih priseljencev nroti pred- logom vlade za ureditev te za- deve ni bil še nikdar večji ka- kor je sedaj. Druga afriška »francoska« de- žela — Tunis — je te dni sto- rila nov Korak k popolni neodvisnosti s tem, ra- šanja je razpravljala o tistem delu poročila selcretarja tov. Načeta Voljča, v katerem je go- voril o izvajanju socialistične linije v kmetijstvu in na vaseh. Razprava v komisiji je poka- zala, da so delegati razumeli nakazano smer dela osnovnih crganizacij ZK v kmetijstvu. Zavedajo se tudi, da teh nalog ne bodo zmogle osnovne orga- nizacije, če ne bodo razširile svojih vrst s kmetijskimi delav- ci in kmeti. Nadalje je diskusija pokazala: Osnovna skrb mora biti po- svečena dvigu kmetijske proiz- vodnje preko kmetijskega za- družništva. V kmetijske zadru- ge našega okraja je sicer vklju- čen zadovoljiv odstotek kmeč- kih gospodarstev, vendar so na- še kz ekonomsko še vedno do- kaj šibke in kot take ne more- jo v zadostni meri igrati vlogo regulatorja pri razvoju sociali- stičnih odnosov na vaseh. Za dosego tega namena je po^ trebno nadalje organizacijsko in ekonomsko krepiti kmetijske zadiuge; vključevati nove člane ZK v delo zadružnih organiza- cij; dvigati strokovno in politič- no raven zadružnih delavcev; uvesti planiranje — predvsem perspektivno — dviga kmetij- ske produkcije. Ker so socialistična kmetij- ska gospodarstva precej enako- merno razporejena po vsem področju okraja, lahko vplivajo na drobnolastniško okolje v vsem okraju s svojim načinom organizacije prozv<^nje kakor tudi s svojo ureditvijo sociali- stičnih delovnih odnosov. Da se bodo za to svojo nalogo se bolj uspK>3obila, je potrebno razvija- ti in izpopolnjevati delavsko upravljanje v kmetijskih go- spodarstvih; odstraniti objek- tivne ovire za normalen eko- nomski razvoj teh gospodarstev; predvsem je treba dokončati arondacijo zemlje, izgraditi eko- nomske centre na tistih pose- stvih, ki jih še nimajo ter vzgo- jiti in nadomestiti sposoben strokovni kader. Glede na ugotovitve, da ni- majo kmetijske zadruge dovolj strokovnega kmetijskega kadra, je potrebno, da štipendirajo mlade ljudi, ki bodo po prido- bitvi strokovne izobrazbe izpo- polnili stoječe vrzeli. Ker so naži kmetovalci že doslej pokazali mnogo zanima- nja za razne strokovne tečaje in predavanja, je treba s tem delom nadaljevati, ga v bodoče organizirati bolj sistematično in poskrbeti, da bodo ti tečaji in predavanja čimbolj zanimivi in nazorni. Kmetijsko gos-podarsko Šol- stvo je doslej že pokazalo ne- katere uspehe, vendar bo treba v bodoče sistematično dvigati kvaliteto pouka in nenehno ši- riti interes za to šolstvo tako pri starših kot tudi pri mladini. Da bi bilo sodelovanje mladi- ne v borbi za napredek kmetij- stva in socialistično preobrazbo na vasi čimbolj usp>esno, je po- trebno mladino sistematično se- znanjati z osnovami naSe druž- bene ureditve, z bistvom revo- lucije, z mednarodnimi proble- mi. skratka mladini je treba posredovati osnovne poglede na dogajanja pri nas in po s\'etu. Krepiti je treba politično vlogo mladinske organizacije in nje- no sodelovanje v družbenem življenju na vaseh. Potrebno je usmerjati mladino v kultumo- pros\'etne, fizkultume in druge organizacije ter posvetiti vso skrb gospodarskemu izobraže- vanju loneeke mtediive pce«* kroetijsikih gospodarskih raznih tečajev in predvsem pre- ko klubov mladih kmetovalcev, ki naj postanejo življenjsika šo- la za kmečko mladino, kjer se bodo vzgajali napredni in raz- gledani kmetovalci, ki bodo spo- sobni koristno delati na svojih kmetijaih, v kmetijski zadrugi in v orgaiuh družbenega uprav- ljanja. Zveza žena radružnie je bila ustanovljena z namenom, da bi se javnost kmečkih žena bolj razširila na gospodarsko - pod- ročje kot osnovo za napr^ek naših vasi. Kmcičke žene se preko drob- nih. toda za gospodarstvo z^o važnih dejavnosti, ki jih razvi- jajo kmetij^e zadruge, gospo- darsko nav^ujejo na zadruge. I*08vetna dejavnost, zadružnic šin kmečkim ženam oborarje, kar iih usposablja, da bodo ne le boljše proizvajaMce, gospodinjo a matere, temveč jih postopno oavobaja vpliva klera in drugih nazadnjaških miselnosti, jih vse bolj navezuje na družbeno vipravljanje in jih vzgaja za •aktivno poseganje v vsa pod- ročja družbenega življenja. Zveza komunistov mora vse- povsod z največjo skrbjo podpi- rati stremljenja in uveljavlja- nje te organizacije, ker bo le na ta način našim kmečkim že- nam omogočen hitrejši razvoj I. drugačnemu življenju. Glede na ugotovitev, da so predpisi ljudskih odborov, ka- terih namen je zavarovati kme- tijsko proizvodnjo, tako količin- sko kot kakovostno — zasčilt) rastlin, živinska preventiva, ro- ki trgatve in podobno — ne iz- vajajo, dosledno, morajo občine v bodoče z vso doslednjostjo iz- vajati sankcije nad kršitelji tel predpisov. Nekaj misli ob resoiUCl|l o icmetl»'st¥u Iz zaključkov okrajne konfe- rence Zveze komunistov je raz- vidno, da je skrb za dvig kme- tijske proizvodnje v največji meri naložena kmetijskim z£»- drugam. Na kak način in s ka- terimi prijemi bodo kmetijske zadruge to svojo nalogo naj- uspešneje opravile je seveda predvsem stvar zadrug samin in članstva, kajti tako pestre razmere kot jih imamo v kme- tijstvu našega okraja izključu- jejo vsake toge šablone in za^ htevajo kar največjo lastno ini- ^ ciativo, ki pa mora biti seveda v skladu z enotnimi načeli na- šega družbenega razvoja. Upoštevati je treba dejstvo, da se kmetijska proizvodnja pri nas odvija v štirih dokaj raz- ličnih rajonih, z različnimi na- ravnimi in drugimi pogoji, mi- mo katerih zadružni delavci ne bodo smeli iti. Iz konferenčnega materiala razvidimo, da je narodni doho- dek na glavo kmečkega prebi- valca v posameznih rajonih zelo različen: na Dravskem po- lju 53.000 din, na Ptujskem po- lju 46.000 din, v Slovenskih go- ricah 41.000 din in v Halozah samo 16.000 din. Posebno nas mora zaskrbeti izredno nizka številka v haloškem rajonu. Ce pregledamo glavne okolnosti, ki vplivajo na tako razdelitev, vi- dimo, da takšen rezultat ni slu- čajen. Ce začnemo pri razdrobljeno^ sti kmečke posesti ugotovimo, da je razdrobljenost najmanjša na Dravskem polju in največja v Halozah. Na Dravskem polju poseduje 48 % vseh gospodar- stev nad 3 ha obdelovalne zem- lje, na Ptujskem polju 36 %, v Slovenskih goricah .35 % in v Halozah je sam< 28 % takih go- spodarstev, ki imajo nad 3 ha obdelovalne zemlje, torej samr 28 % upoštevanja vrednih bla- govnih proizvajalcev. Na Dravskem polju ži^a m 100 ha obdelovalne zemlje 9y kmečkih ljudi, na Ptujskem polju 107, v Slovenskih goricah 122 in v Halozah 160 Velika nesorazmerja zasledi- mo tudi pri staležu živine. Raz- vitost živinoreje je vsekako" precej zanesljiv pokazatelj za stopnjo intenzivnosti kmetijske proizvodnje. V tem pogledu so spet Haloze najslabše. Čeprav imajo v Halozah kar 117 % več travniških in pašniških površin kot na Dravskem polju, je sta- lež živine (govedi in konj) le 15 % višji, kar je predvsem po- sledica ekstenzivnega travni- štva in pašništva. Poseben problem je tudi pre- velika pestrost poljedelske pro- izvodnje v poscmeznih rajonih. Najmanj boleha na taki razsip- nosti Dravsko polje, najbolj pa spet Haloze Začuditi nas mora tudi to, da izkoriščajo haložani 44 % obdelovalne zemlje za po- ljedelsko proizvodnjo, za katero so v tem rajonu najneugodnejši pogoji, saj kalkulativni izračuni pokažejo, da jc tu vsak polje- delski proizvod povprečno za '/n dražji kot n. pr. na Drav- skem polju. Teh nekaj dejstev nas z lah- koto prepriča, da problematika kmetijske proizvodnje v našem okraju ni enotna, zato bo po- trebno, da se bodo posamezne kmetijske zadrtige, bolj kot do- slej, poglabljale v problematiko svojega področja in se po načr- tu lotevale najprej tistih pro- blemov, ki so najbolj pereči; in katerih rešitev lahko prinese največ koristi. Jap Na področfu občine rmož je 308 članov ZBNOV Na področju občine Ormož Je 308 članov ZBNOV. ki jih je zastopalo na občinski konferen- ci ZBNOV Ormož, 5. februarja 1.1., nad 30 delegatov iz 6 kra- jevnih odborov. Zanimiva je ugotovitev na občinski konferenci, da so otro- ci padlih borcev in talcev ter žrtev fašističnega nasilja delež- ni vse skrbi in pozornosti orga- nizacije in tudi ljudske oblasti, da prejemajo otroci-vojne siro- te, ki obiskujejo šole štipendij in podpore. Večina teh otrok bo dosegla primerne poklice. Zal pa je tudi v tem področju ostalo nekaj otrok, ki jim je glede na šolske neuspehe one- mogočena pot v poklice Na 1a problem zadevajo tudi druge organizacije ZB NOV in vendar znajo ta problem rešiti in ni dvoma, da bo primerno resen tudi na področju občine Ormož. Gre za take otroke, katerih red- niki niso mnogo mislili na bo- dočnost vojnih sirot in tudi nji- hovemu šolanju niso posvečali primerne pozornosti. Važen sklep te konference je tudi glede zbiranja zgodovin- skega material? NOV in glede večje budnosti do samovolje nekaterih birokratov, ki so do- kaj ozkogrudni proti ljudem, ki so doprinesli življenjske žrtve za našo narodno in soci- alno osvoboditev. O tem pojavu je diskutirala mati narodnega heroja Otilija Megla in bo po- trebno v krajevnih organizaci- jah ZB NOV večkrat odprto spregovoriti o takih pojavih. Bodoče vodstvo in odgovor- nosti za organizacije je prevzel v glavnem 11-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor ob- čine Ormož, 12 delegatov pa se bo udeležilo okrajne konference ZB NOV. Zanimivo le, da je znala or- ganizacija ZB NOV pri Miklav- žu zbrati v svojih vrstah okrog 100 članov, medtem ko so orga- nizacije v drugih krajih številč- no slabše, čeprav jc znano, da je n. pr. na področju Velike Ne- delje sodelovalo lepo število ljudi z NOV. Spomenik dr. Franceta Prešerna v Kr^nj • Sto sedem let je minilo, odkar Je umrl Hovek, ki tvori s svojim delom zgodovinski mejnik v razvoju slovenskega ljudstva iz ljudstva neomikanih tlrfčanov v narod, sposoben kulturnega tekmovanja z vsemi ostalimi narodi Evrope. Govorica, v kateri so se dotlej sporazumevali samo »ti- sti, ki 9o služabniškega stanu«, je v Prešernovem stihu po- stala sredstvo za izražanje najnapredneBih misli dobe, v kateri so se prebujali evropski narodi ter trgali okove fev- dalizma. Iz orodja za idejno utrjevanje hlapčevskega polo- žaja slovenskih ljudi, kar Je slovenska govorica bila v ro- kah mettemichovskih narobe-postavljenccv, se Je slovenski jezik v Prešernovem stihu izpremeni! ▼ orodje nacionalne- ga osveščevanja slovenskih Ijndi, dviganja njihove plebej- ske zavesti, njihovega preps^nja z idejami »ntifevdalnega humanizma in revolucionarnega dcmokratizma. Žerjavica, ki sta jo Linhart in Vodnik za slovensko zemljo otela fran- coskemu žarišču tedanje revolucionarne misM, se Je v Pre- šernovem stihu razgorela ▼ plamen. Temu plamen« je da- jala žar do tistih dob najvišja skladnost med pesnikovo idejo in med objektivnind razvojnimi težnjami, med pesni- kovim hotenjem ter temeUninii interesi slovenske zemlje in ljudstva... (Boris Ziherl: France PreSei-eu — nesnik in mislec) Prešel eova prisiava v Piulu v Mestnem gledališču v Ptu- ju je bila v sredo 8. februarja 1956, zvečer, Prešernova prosla- va z obširnim kulturnim spore- dom, ki ga je pripravil Svet za prosveto in kulturo pri Občin- skem ljudskem odboru Ptuj, iz- vefdli pa so ga člani in članice DPD »Svobode« Ptuj, dijaki ptujske gimnazije in učenci Glasbene šole Ptuj. O življenju in delu dr. Fran- ceta Prešerna je govoril profe- sor ptujske gimnazije Ivo Arhar, ki je med drugim dejal: »Na tem mestu bi rad pouda- ril nekaj misli ne o Prešernu, pač pa o našem kulturnem pra- zniku. Boris Ziherl je pred leti dejal, da bi moral Prešernov dan vse bolj postajati obračun našega kulturnega, prosvetnega dela. Ce bi ta obračun danes napravili, bi morali vsekakor ugotoviti marsikaj pozitivnega. Kritiki ugotavljajo, da Je slo- vanska literatura prebolela svo- jo krizo. Se močnejši so taki glasovi in ocene o hrvatski in srbski literaturi. Celo pastorki našega literarnega ustvarjanja — izvirni slovenski drami — se obeta vse lepša bodočnost. V skrbi za reformo našega šol- stva, v znanstvenem delu. v kultvirnoprosvetnem udejstvo- vanju nismo nazadovali. Povsod prizadevno delo in lepi obeti, čeprav bi si ne bili dovolj od- kriti, če bi trdili, da je prav vse v najlepšem redu. V kul- turnem in prosvetnem delu na široko, še vedno ostajamo pre- več na površini, inmprovizira- no, namesto da bi ustvarjali, štejemo, namesto da bi tehtali, govorimo in opazujemo, name- sto da bi delali. Pozabljamo na to, da resnična kultura nekega naroda lahko raste le ob nepre- stanem bogatenju razuma in srca, za kar pa je potrebno vztrajno, urejeno kulturnopro- svetno delo, tudi tisto, ki samo po sebi ni tako prijetno, pri- vlačno Ce borio v svojem pri- zadevanju neodjenljivi -niselno trdni in oblikovno prožni, če bomo bolj skrbni za .kako' m ne le za .koliko', če nam bo bolj mar za notranjo kulturno rast kot za površno zabavo, predvsem pa, če se bomo držali Prešernovega duhovnega izroči- la, nam bo Prešernov dan sle- herno novo leto vse svečanejši praznik, vse lepši spomin- na prehojeno pot in vse radostnej- ši obet za bodočnost.« Člani in članice DPD »Svobo- de« Ptuj so zapeli pod vod- stvom dirigenta prof. Fran j a Luže Viča Hajdrihovo pesem »Pod oknom« in Prešernovo »Zdravljico«. Član »Svobode« Anton Hlupič je zapel Pre- šernovega »Mornarja« in Pavči- čevo pesem »Pred durmi<' ob klavirski spremljavi prof. Luže- viča. Dijakinje in dijaki ptujske gimnazije so nastopili v dveh točkah. Recitirali so Prešer- novega »Pevca«, prečitali par dlomkov o Prešernu ter v srbohrvatskem, ruskem in an- gleškem jeziku recitirali Pre- šernove: »Magistrale Sonet- nega venca«, »Nezakonsko ma- ter« in »Memento mori«. Ivo Kostanjšek je prečital odlomek iz Vorančevega fragmenta »Skrivna bralnica« in orkester Glasbene šole je zaigral pod vodstvom dirigenta Draga Hasla Mihelčičev »Koncertino v treh stavkih«. Vsi udeleženci so bili s pro- slavo zelo zadovoljni, ker je program vseboval nekaj novega in bil dobro izveden. VJ obCni zbor PREŠERNOVE DRUZBE bo v nedeljo 19 februarja, ob 9.30 v Klubu ljudskih poslan- cev, Ljubljana Puharjeva ul. 13. Dnevni red: 1. Poročilo. 2. Razprava. 3. Sprememba pravil. 4. Volitve. Kdor želi, da bi občni zb,. razpravljal o kakem posebnem predlogu aL vprašanju, na^ po- šlje to tajništvoi najkasneje do 11. februarja. Vabimo vse člane Glavnega in Nadzornega odbora, da se obč- nega zbora zanesljivo udeleže, okrajne in občinske odbore Pre- šernove družbe pa da čimprej prijavijo svojega delegata n?. občnem zboru. Tajništvo. 3 Ptui. 10. februaria 1956 Iz naših novih občin Občinslii praznik v Gorišmci 4. in 5. februarja t. 1. je letoš- nji prvi tovrstni praznik v na- šem okraju in je znaj potrebno vsem sodelujočim in tudi ude- ležencem priznati, da j(? njiho- vo prizadevanje rodilo usi>eh in da je njihovo praznovanje res ta;ko, kakršnega si vsi skupaj želimo. Programa na predvečer, 4. fe- bruarja. t j. kresa, baklade in prireditve v zadružnem domu sc je udeležilo zadovoljivo šte- vilo občanov, že večja udeležba pa je bila v nedeljo, 5. februar- ja t. 1. dopoldne in popoldne. Slavnostne seje občinskega ljudskega odbora sta se udele- žila sekretar OK ZKS Ptuj tov. Nace Voljč, predsednik OLO tov. Jože Tramšek, predsednik OZZ tov. Franc Prime in repu- bliški poslanec tov. Franc Bel- žak. Slavnostni govor je imel predsednik občine Gorišnica tov. Dušan Cokl, v imenu okraj- nega odbora SZDL pa je govo- ril navzočim tov. Nace • Voljč. Oba sta v kratkih in jedrnatih besedah poudarila velik pomen nika ob današnji stopnji gra- ditve socializma v naši domovi- ni, obenem pa sta čestitala vsem občanom za ta praznik. Partizanska patrulja je zopet obiskala vse partizanske druži- ne in postojanke na občinskem področju. Sprejem partizanske patruljo je bil popoldne na pokopališču pri spomeniku padlih borcev, ob 15. uri popoldne pa je bila akademija v zadružnem domu, ki se je je udeležil tudi zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč. Njegov uvodni govor so vsi na- vzoči pozorno poslušali in se mu s ploskanjem zanj zahvalili in tudi za njegove čestitke ob občinskem praztiiku. Deklamacije, recitacije, nasto- pi mladinskega, mešanega in moškega pevskega zbora ter partizanska enodejanka so bili prava manifestacija kulturnega dela v občini Gorišnica, v ka- terem sodelujejo prosvetni de- lavci ter kmečki in delavski a- novi in hčere. Vsaka točka po- sebej je bfla deležna svojega priznanja. Prosta zabava po akademiji s petjem in plesom in srečolovom je trajala pozno v noč. Ce upoštevamo, da je pozimi težje prirediti občmsko prazno- vanje kot v ostalih letnih fe- sih, ie treba organizatorjem in udeležencem praznovanja v Go- rišnici priznati, da jih zimslco razpoloženje prav nič ni motilo in da jih ne bo tudi v l>odoče, ko bodo ob 4. februarju pro- slavljali občinski praznik. Upajmo, da bodo po zgledu Gorišničanov uspeli letos tudi ostali občinski prazniki v na- šem okraju iti da se bo sčaso- ma med vsemi razvilo pravo tekmovanje, kdo izmed njih bo za ta praznik čim nazorneje pri- kazal vsestransko delo in živ- ljenje ter razpoloženje na pod- ročju svoje občine. V. J. !z Lešja v n^eljo, 5. februarja t 1. je .bila v Lešju občinska konfe- reiica Zvezo borcev NOB. Zbra- ni delegati iz številnih krajev- nih odterov so ob tej priliki razpravljali q oskrbovanju par- tizanskih grobov ;:tcr o skrbi za otroke-:— parti?,ansk(>;: sirote, ki jim je treba'- oskrbeti vsd po- trebno. glede njihovega šolanja , in drugega. Govora je bilo tudi" o spome- niku borcem, v M^jriperku, ki bo žgrajen v obliki vodnjaka in za katerega odkritje bi bil najpi*imemejši datum letošnji 22. julij. . Organizacija ZB NOV v obči- ni t^e šteje nad 350 članov. Na koni^en^i so delegati 'izvo- lili občinski odbor organizacije, za predsednika je bil izvoljen tov. Kolenko, !z;a sekretarja: pa tov. Belca Štefan, i IZUD Miklavž skrbi za ^ ljudstvo I v nedeljo, 29. januarja, srno ^ imeli pri Miklavžu občni zbor ^ IZUD, ki je bil dobro obiskan, i Iz pox'očil je bilo razvidno, da je ^ društvo v preteklem letu mnogo ^ delalo in napravilo zelo mnogo. Društvo ima čitalnico in knjiž- ^ nico, dramatsko skupino, pev- J ski zbor, godbo na pihala in pio- ' nirski tamburaški zbor, ki je bil I doslej izven društva. ' ' Društvo pa je najoolj ponos- ' no na svoj kino Vse sekcije so ' bile skozi vse leto močno razgi- ' bane. Le pevski zbor nikakor ni ' mogel oživeti, čeprav je v kraju • mnogo pevskih talentov. Dru- ' štvo je doseglo tudi lep materi- ' al-ni uspeh, vendar je sredstva vložilo v ureditev zadružnega doma. Sprejetih je bilo več sklepov za nadaljnje delo, ki bodo goto- vo tudi izvedeni, če bo društvo i s takim zanosom delalo naprej, kakor je preteklo leto. i Spomenik borcem in žrtvam Dne 26. januarja pa so zboro- vali bivši borci. Poročila so bila : sicer bolj skromna vendar so jih pozneje dopolnili Navzoča za- stopnika Okrajnega odbora ZB : NOV in občinskega odbora sta v svojih referatih dala smerni- co za bodoče delo. Po njunih napotkih je zbor sklenil poskr- beti za otroke padlih borcev gle- de njihovega šolanja in da bo odbor poskrbel za c^kritje spo- minske plošče padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Združene ornanizacije SZDL Na občnem zboru organizacij SZDL za Miklavž, Kaižar in Krčevine je prišlo do združitve teh organizacij Predsednica biv- šega miklavškega odbora tov. Kukovčeva je obširno poročala o dosedanjem delu." Navzoči zastopnik občinskega odbora SZDL v Ormožu to^ Šo- naja je čestital organizacijam ob doseženih uspehih ter priznal, da Ormož, ki ima le boljše pogoje, ni pokazal takšnih uspehov -ko Novoustanovljena sekcija žena v Ormožu doslej ni obstajala sekcija žena, pa"^ pa je prišlo do ustanovitve te sekcije na ne- davni seji ncvoizvolienega mestnega odbora SZDL, ki si je izdelal obširni delovni program, del katerega tvorijo vsakome- sečna predavanja funkcionar- jev SZDL. Prvo tako predavanje bo v kratkem. Nanj je povab- ljen kot predavatelj ljudski po- slanec tov. Franček Simonič in bo predaval o vtisih s potova- nja po Sovjetski zvezi. Popravilo cest na občinskem področju Prejšnji teden je bilo v Or- možu posvetovanje predsedni- kov krajevnih ljudskih odborov iz ravninskega predela občine v zvezi s krajevnim samoprispev kom za vzdrževanje občinskih cest med letošnjim letom. Vse ceste so v prilično slabem sta- nju, zato je bilo potrebno pri- stopiti k reševanju tega pro- blema po krajevnem samopri- spevku. Na posvetovanju so se vsi predsedniki krajevnih odbo- rov sporazumeli glede uvedbe krajevnega samoprispevka za popravilo cest. O tem bodo še razpraviian Krajevni i^uasKi odbori Tem bo potem tudi pre- puščena organizacija dela za navažanje in raz?ipavanje gra- moza. Pri zadolžitvah prevozov in fizičnega dela bodo upošte- vali gospodarsko moč posamez- nega kmetovalca. Glede cest v višinskih prede- lih, ki so oddaljene od gramoz- nic in kjer je manj vprežnil konj in volov, bodo poskušali pomočjo sveta za komunalne zadeve pri občini tako urediti da bi navozili gramoz iz gra- moznic v bližino cest in od tam bi gramoz prevažali na poti-eb- ne ceste vaščani s svojo vprego Sodelovala bodo kmetijska go- spodarstva v krajih oziroma v občini. ★ 18. t. m. zbor volivcev pri Veliki Nedelji Najmočnejše področje v obči ni Ormož je krajevne področje Velika Nedelja, ki šteje najve^^ prebivalcev. Njihov odbor se je sestal v nedeljo, 5. februarja in je pripravil za zbore volivcev predlog v zvezi s popravilom občinskih cest po samoprispev- ku, 18. februarja 1.1. bo zbc volivcev pri Veliki Nedelji. Ce bo prišlo do uresničitv predloga glede krajevne pisar ne, bo krajevna pisarna pri Ve- liki Nedelji v prostorih, kjer je bil svoj čas KLO Velika Nedelja. Stanovalcu v treh prostorih bo potrebno najti primerno drugo stanovanje. Imamo tudi Svet za telesno vzgojo Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora so izvolili Svet za telesno vzgojo s lov Valjkom Bedračem na čelu. Ta svet je imel 2. februarja 1.1. svojo prvo sejo, na kateri je predsednik sveta (ki je že po poklicu iz te stroke) obrazložil ostalim članom sveta, kako delo jim je poverjeno. Člani sveta so na tej seji ugotovili, da jo telesna vzgoja večinoma povsod zapostavljena, posebno pa na območju, ki je priključen iz prejšnjega ljutomerskega okra- ja Da bi se čimprej in čimbolj pospešilo delo raznih sekcij, si je svet na tej seji postavil tri- člansko komisijo, katere naloga je, da obišče vse take centre, kjer so slična društva delovala ter, da ugotovi, kaj bi še sek- cijam bilo potrebno za uspešno delovanje, Ugotovili so, da sko- raj nikjer ni potrebnih igrišč oziroma telovadišč in kar je še najbolj važno, nikjer ni vadi- telj skega kadra. Po ugotovitvah te komisije na terenu, sc bo va- diteljski kader, kolikor ga je na razpolago, porazdelil tja, kjer so možnosti čimprejšnjega in uspešnega razvoja teh sekcij in društev. Nekaj vaditeljskega kadra bo dala na razpolago vo- jaščina, nekaj pa tudi gasilci Tako upamo, da bomo s tem oživeli delo telesnovzgojnih društev naše občine ter dali s tem mladini možnost razvoja tudi na tem polju, mladino pa naprošamo, da se v čim večjem številu vključuje v ta dm-' -i * Popravek v štev 2 56 tega lista je pri- šlo do neljube pomote in zame- njave imen in se članek pod naslovom »Drobne vesti iz Or- možaat ne nanaša na pre žnjega predsednika Ob LO Ivanjkovci temveč na sedanj?ga predsed nika KLO Ivanjkovci. V Muretincih smo imeli 2. in I. t. m. na pobudo Kmetijske adruge predavanje p kmetij- tvu. Vendar so vaščani poka- ali za to bore malo zanimanja, cer se je predavanja udeležilo;, e malo ljudi. Nerazumljivi) jej ia sta bili predavanji tako sla- K) obiskani, ko vendar imajo judje sedaj v zimskim času dovoljt časa to^ bi lahko le-tega porabili za svojo izobrazbo v kmetijstvAi. Med . i^lušafe ni bilo niti vseh odbornikov za- drugc; .. • j iV ;. ' - ,V M.tiretincih 'se pripravlja kuharski tcča-]. čfe se bo zanj pnjavilo dovoli mteresentk, Samotna hišica v lialozah Dekleta ' so se učila kuhati Za dekleta in žene iz dkolic<5 'uršinc je začel 6. januarja 1953 ' Dragoviču pri CučkoVih na >obudo in prizadevanje- Druf , tva žena in SZDL Juršinci go^ podinjski in kuharski .tečaj, ki [a je ob:.?kovalo 15 deklet, želj- lih teo etičnega znanja in iz-, tušenj iz gospodinjstva, kuha'-^ ija in zdravstvene nege in )skrbe. Tečaj je že petič vodila ov. Angelca Kaučič, ki bo tudi / bodoče rada vedno v pbmoš 3ri organiziranju in izvedbi ta;^ cih in podobnih tečajev v tem ielu Slovenskih goric, kjer je ie veliko žena in deklet, ki jim 30 potrebno pomagati z zna- ijem in izkušnjami za vsakda- ije življenje. Tečaj je končal v nedeljo, 5.. ; februarja 1.1. z razstavo in por spravljanjem pripravljenih je-' ftvim ter z veselim zaključkom, h sodelovanju članstva SZDL n učencev breške osnovne šo- e. Kot vsako leto je pripravil Kibor SZDL Breg za odlične di- ake in uičence skromne knjižne lagrade v znak prizrumja za nsarljivo učenje, ki so jim bile •azdeljene na Prežemovem ve- ;eru. V nedeljo, 12. t. m., popoldne n zvečer bo na šolskem odru la Bregu za breške otro- te in odrasle skromna priredi- ev z zabavnim sporedom, ki ga jripravlja igralska skupina te- mena SZDL. V kratkem bodo za breške )troke tudi lutkovne predstave, a katere bo dkrbela terenska Utkovna sekcija, Id že ima oder n pripravlja lutke. Fotoklub Ima 62 članov Na nedavnean občnem zboru S^otofkino kluba Ptuj je bilo sklehjeino, da bo ob četrtkih /sakih 14 dni v gimnaziji tečaj !:a fotoamaterje in priprave za A in B izpit. Teoretični del te- 5aja bo vodil dr. Cenčič iz Ptu- ja, praktiJ^i pa člani kluba in ?ostje iz Maribora in Ljubljane. V času trajanja tečaja bo tudi vež kritik amaterskih slik, na katere bo kliib" povabil enega jzmed mojstrov amaterske foto- '^rafije Slovenije. , Fotoamaterski klub Ptuj raz- »^laga že: s svojim laboratori- •em- in potrebno opremo, kino- projektor in kino-snemalno ka- miero za ozkotračni film. Člani kluba bodo seznanjeni s samo- -tojnim Upravllinjem in upora- bo obeh,, tako da bo kinopro.iek- tor .služil, razniiii predavanjem in predvajanju nemih filmov, <;nemalna kamera pa za primer- ke posnetke. ,. Sedaj šteje klub 62 članov, Pionirjev in odraslih in je zanj — zlasti pa za njegove tečaje — velLko zanimanje tudi med nmaterji, ki še niso vključeni, in kot kaže. se bo število član- stva še povečalo. ,PTtizan" Markovci vabi Pred kratkim je imelo DTV »Partizan« Markovci občni zboi ob zadovoljivem številu član- stva. ob udeležbi zastopnikov rnnožičnih organizacij in repu- bliškega poslanca tov. Franca Belšaka z obračunom doseda- njega dela in načrtih za letoš-^ ije leto. Društvo za telesno vzgojo -Partizan« v Markovcih šteje 08 članov, kar predstavlja oko- 4: 3 Vo vsiega prebivalstva s šol- skega podi^očja Markovci in po- trjuje, da sc doslej množične organizacije niso veliko zani- male. za ..vprašanje, koliko nji- hovega članstva sodeluje pri »Pairtiziriu« in bodo morale < terh vsaj-v bodioče nekoliko več /aziniišljati in tudi storiti. Skoraj vseh nastopov, ki s< jih prirejala sosedna društva s< se udeležili člani DTV Markov- ci. Tekmov-ali so tudi pri okraj- nih tekmah y Ljudskem vrti ter dosegli v III. razredu 1 mesto pri članih in mladincih Na zboru je bilo zato izrečene priznanje najprizadevnejšin članom in odbornikom ter vadi' teljem, iDa tudi v novi odbor » izvolili same take, ki zagotav- ljajo DTV Markovci tudi v bo doče zadovoljive uspehe. V no vem odboru je sedaj tudi rav natelj nižje gimnazije in neka učiteljev. V nedeljo, 12. februarja t. 1 bo v Markovcih v prosvetn dvorani ob 15. uri telovadn; akademija z nastopom vseh od delkov, po akademiji pa se bo do vsi udeleženci nekaj ur za bavati in veselili. Na akademi jo in na ljudsko rajanle je po vabljeno mlado in odraslo i Markove in okolice. OT Tečaj aerokluba v Ptuji in Juršincih v ponedeljek, 6. febr. je pri čel teoretični del tečaja za j a dralne pilote, ki ga je organizi ral Aeroklub Ptuj Za ta teča je veliko zrnimanje. Za novo prijavljene je tečaj posebej, zi prejšnje tečajnike pa nadalje valni "tečaj za B in C diplome Predavanja so v mali dvoran TN2 v Krempljevi ul. Tečaj z novpprijavljene bo končal "teorijo do spomladi, nakar b nadaljeval s praktičnimi vaja -mi na ptujskem letališču. V januarju t I. je začel ' Juršincih tečaj za "padalce, k ga obiskuje 13 tečajnikov kmečkih sinov, pripadniko predvo jaške vzgoje in stare j šil Istočasno pa je začel tudi • • Ptuju nadaljevalni tečaj za pa dalce, ki se pripravljajo za I C in srebrno C diplomo. Predavatelje in inštruktorje daje Aeroklub Ptuj. Na ptujskem letališču bo 4. marca t. 1. tekmovanje naših najmlajših — modelarjev iz vseh predelov severovzhodne Slovenije, na katerem bodo so- delovali modelarji iz Maribora, Celja, Šoštanja, Slovenj Gradca | in Ptuja z lastnimi priznanimi modeli. Motorni piloti bodo v krat- kem pričeli z letenjem, čim bo za to ugodno vreme in bo uki- njena prepoved letenja in ska- kanja v Aeroklubih v Jugosla- viji glede na sedanje neugodne vremenske razmere. Volitve SZDL na V. terenu Ob volitvah SZDL na V tere- * nu v Ptuju, so bili 31. januarja 1956 izvoljeni v upravni odbor Franc Arko, Milan Berlič, Lud- vik Cuček, Berta Bratina, Ivan Horvat, Ivan Janša in Aleš Leš- nik; v nadzorni odbor pa Franc Rozman, Uroš Peček in Jože Bratina. Mestne konference SZDL Ptuj se bodo udeležili s terena sledeči izvolj€ni delegati: Franc Arko, Jože Bratina, Jožo Stropnik, Vlado Vrečko in Mili- ca Žunko. »Partizan" Ptuj vabi mladino v ponedeljek, 6. februarja t. 1. ob 18. uri je bil v dvorani OK ZKS Ptuj četrti redni letni občni zbor DTV »Pariizan«, na katerega, so bili povabljeni predstavniki vsega javnega živ- ljenja v Ptuju ter učitelji In vzg^ojitelji naše mladine, ki je je še vedno premalo v naših telovadnicah, na naših igrali- ščili in telovadiščih, medtem ko ^ sprašujejo odbori raznih or- ganizacij, kaj ix>čne v prostem času naša mladina. Iz poročila upravnega in nad- zornega odbora je lahko vsakdo od navzočih povzel resno skrb in prizadevnost DTV »Partizan« pridobiti v svoje vrste čimveč mladine, jo v prostem času pri- merno zaposliti in razvedriti z raznim.i prostimi in orodnimi vajami ter z nastopi v poletnem času manifestirati pred našim ljudstvom zdravje in gibčnost našega mladega rodu, ki ga združuje v vrstali »Partizana« želja po zdravem telesnem in duševnem razvoju, po teikino- vanju in sodelovanju z društvi »Partizan« v okraju in v repu- bliki. Za letošnje leto je bil na zbo- ru sprejet obširen program de- la v telovadnicah in nastopov tekom letašnjega poletja. Za v-ztrajno, vestno in po- žrtvovalno delo so dobili pri- znanje vaditelji Gizela Zava- dlal, Stevo Edjetin, Katica Car- li, Mišo Drobina, Franc Lu- bec, Ladi:3lav Sare, Marta Izla- kar, Danica Lubec, Metka Kra- gelj in Marica Opara. Volitv^ v skupščino okr. zavoda za soc. zavarovanje Od 8. dp 15. februarja t. 1. bodo trajale na področju ptuj- skega okraja volitve v skupšči- no Olcrajnega zavoda za social- no. zavarovanje. Okrajna volil- na komisija je stalno na delu. Predvolilni sestanki po tovar- nah in podjetjih, ustanovah in , zavodih so pokazali, da so vsi zavarovanci seznanjeni s i>omc- 1 nom volitev in se jih bodo tudi [ polnoštevilno udeležili. Kot smo poročali, je ptui- i ski okraj razdeljen na 44 volil- nih enot, občina Ptuj sama pa ■ na 22 volilnih enot, ; Aicjz Zajšek — predsed- nik delavskega sveta Za predsednilca delavskega : Sfveta v Tovarni glinice in alu- minija v Kidričevem je bil ne- ^ davno izvoljen dosedanji član delavskega sveta tov. Alojz Zaj- šek, ključavničar te tovarno. Seje delavsikega sveta z volit- vami predsednika se je 2. fe- ^ bruarja t. 1. udeležil predsednik ' Občinskega ljudskc-ga odbora ■ Ptuj tov. Janko Vogrinec. I * Trojčki v Ptuju v noči 5. in 6. februarja t. 1. je rodila Vera Belšak (1933) iz • Mestnega vrha 22, trojčke: 2 • dečka, težka 1,40 in 1,60 kg in deklico, težko 1,95 kg, žal pa je bil prvorojeni mrtvorojenček. ' Ostala sestrica in bratec, Id sta ■ se tudi rodila v 7. mes<^->u, sc ; kar dobro razvijata. Mladi ma- ^ teri in očetu, ki je delavec pri ' OZZ v Ptuju želimo ob novem ' naraščaju mnogo zdravja in ' napredka. Ptujski akademski klub i prireja 18. februarja s\-oj ^ III. VELIKI AKADEMSKI PLES v vseh prostorih Narodnega do- - ma (ne v Titovem domu). Pri- , reditev prične točno ob 20 uri Pripravljalni CMjbor Umrla je Bercetova mama Dne 27. januarja 1956 je umr- la v Središču ob Dravi Berceto- va mama, skromna, delovna in hrabra slovenska mati, ki je dala življenje 9 otrokom. Dva sta ji umrla, ostale pa sta z očetom lepo vzgojila in vsem pomagala do poštenega kruha v službi slovenskega ljudstva. Ljubila je sočloveka. Njena hiša je bila odprta vserri pošte- njakom. Pri njenem Poldetu m Mileni so se zbirali borci za do- brobit človeštva, za svobodo našega ljudstva, heroj Jože Lacko, Kerenčič in drugi, kovali načrte za borbo, organiziral" upor in tiskali slovensko bese- do, ki je krepila duha zasužnje- nega slovanskega ljudst"\'a. Naj ji bo lab'r-. dorn^ča. gru dal Ptuj, 10. februarja 1956 _3 Več pozornosti delovni knjižici, ki je važen dokument Važno za pcdjetja in posameznike Znano je, da podjetja, uradi, zasebni delodajalci in lastniki delovnih knjižic budno ne ču- vajo, ne glede na to, da je to dokument trajne vrednosti in sedaj edini dokument za uve- ljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja. Mnogim tudi ni znano, da je vsako vpisovanje neresničnih podatkov in pona- rejanje delovne knjižice prepo- vedano in kaznivo. Vse osebe, Iti so že v delovnem odnosu ali 1X1 so po zakonu o socialnem zavarovanju izenačene z oseba- mi v delovnem razmerju, mo- rajo imeti delovno knjižico. Ce vstopi hkrati v delovno raz- merje večje število delavcev (gradbena podjetja, gozdarska, i-udarska in p>odobna), se sme izjemoma ustanoviti delovno razmerje tudi brez delovne knjižice. Vrste nepravilnosti v zvezi s knjižicami so največkrat krive odgovorne osebe v podjetjih. Pri nekaterih podjetjih večina zaposlenih nima iz osebne legi- timaciji vpisane ser. in reg. šte- vilke v delovni knjižici. v pod- jetjih bi morali ukreniti vse lx>ti"ebno že ob priliki izdaje ali zamenjave delovnih knjižic, da bi to vpisal pristojni organ. V mnogih podjetjih tudi nepra- vilno seštevajo delovno dobo aH pa se spuščajo v kompeten- ce posebne komisije za prizna- nje delovne dobe. Svojim delo- jemalcem neupravičeno vpisuje in priznava prejšnje zaposlitve, ki jih okrajna komisija še ni obravnavala. Kmetijsko gospo- darstvo Zavrč in J2-delavnice v Ptuju imata najbolj urejene delo\me knjižice. Samo teh dvo- je podjetij je tudi izstavilo za- poslenim osebam potrdila o prevzemu in hrambi delovnih knjižic. V nekaterih primerih je tudi ugotovljeno, da posamez- niki nimajo delovnih knjižic. Pri KG v Trnovski vasi je bi- lo ob pregledu zaposlenih ugo- tovljeno, da je hranila uprava samo eno delovTio knjižico, če- prav zaposluje 27 delavcev. Pri- stojna uslužbenka je poobla- ščencu Inšpekcije dela pojasni- la, da ji ni znano, iz kakšnih razlogov je delavka pustila svo- jo loijižico v upravi. Po evi- denci Inšpekcije za delo pa je ta uprava v letu 1954 prevzela 25 praznih delovnih knjižic v namenu, da bo komisija pri KG Trnovska vas pripravila vse po- trebno za zamenjavo starih de- lovnih knjižic. Uprava je knji- žice, seveda prazne, porazdelila med svoje delavce. Lahko sd mislimo, kakšne so danes, če jih delavci že dve loti nosijo po žepih. Večina podjetij tuKfi ne vodi predpisanih matičnih knjig in zaradi pomanjkljive evidence nima točnega pregleda nad za- poslenim osebjem. Zelo pomanj- kljivo evidenco imajo in nepra- vilno vodijo delovne knjižice tudi pri KG Jur^inci, KG Pod- lehnik, KG Cirkulane in drugje. Se slabše je stanje pri kmetij- skih zadrugah. Zaradi pomanj- kljive evidence je prišlo tudi do izdaje dvojnika delovne knjižice, ker so podjetja spre- jemala na delo delavce mimo Posredovalnice za delo. To se je zgodilo, ko so bili nekateri delavci ob zamenjavi delovnih knjižic na delu izven ptujskega okraja in je ta aH oni pozneje samovoljno zapustil d^ lo, seveda brez delovne knjiži- ce. Ko se je pozneje zopet pri- javil na delo v nažem okraju, je podjetje zahtevalo izdajo de- lovne knjižice pri tukajšnji Po- sredovalnici, in dvojnik je bil tu. Navodila, kako je treba vo^- ti delovne knjižice bomo obja- vili prihodnjič. Interesenti za enodnevne p'ščance, pozor! v novoustanovlieno valilnico v Kidričevem prihajajo že na- ročila za enodnevne piščance. Ta naročila so zelo pomanj- kljiva. Zaradi tega opozarjamo na- ročnike enodnevnih piščancev, da te po možnosti naročajo pre- ko svojih kmetijskih zadrug. Kmetijske zadruge naročajo piščance za več reflektantov na naslov: Selekcijska postaja in valilnica Kidričevo V naročilu naj navedejo čas, kdaj želijo piščance prejeti In aH jih prevzamejo sami v valil- nici, ali jih naročajo po želez- nici ali na drug način. Pri naro- čanju po železnici naj navedejo točen naslov in čas prihoda po- šiljke na njihovo postajo. Naročila pod 30 kosov se iz- vr.^ujejo samo osebno. v začetku marca se bodo že izdajali prvi piščanci, in sicer vsak četrtek in vsak petek. Ce bi se za kakSen dan na- bralo preveč naročil, bo ugodeno najprej tistim, kd so ijreje naro- čili. Prosvetna revila ,Sodobna geta* Predsedstvo Sveta Zveze Svo- bod in prosvetnih dru5tev Slo- venije je sklenilo izdajati osied- nje glasilo Zveze — prosvetno revijo »Sodobna pota«. Prosvetna revija »Socialistič- na misel« in (štirinajstdnevnik »Ljudska prosveta« prenehata izhajati in bodo njuni naročniki odslej prejemali glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije — prosvetno revijo »Sodobna pota« Potreba po osrednjem glasilu Zveze Svobod in prosvetnih dru- štev Slovenije se je pokazala na jeseniškem kongresu prosvetnih društev, ko je z združitvijo zvez — Zveze Svobod in Ljudske pro- svete, enotna prosvetna organi- zacija na Slovenskem dosegla skoro sto tisoč članov. Revija »Sodobna pot?<' bo torej Zvezi Svobod in prosvetnih društev v pomoč pri povezovanju pros^*et- nih društev na Slovenskem pri lu-esničevanju smernic kongresa prosvetnih društev na Jesenicah, skratka pri idejnopolitičnem, prosvetnem, organizacijskem in strokovnem usmerjanju dejav- nosti prosvetnih društev, hkrati pa bo tudi ogledalo vse njihove dejavnosti. Uredništvo A bo prizadevalo da bo revija »Sodobna pota« urejevana in pisana tako, da bo razumljiva in privlačna široke- mu krogu članov prosvetnih društev, da bo odgovarjala zla- sti na tista vprašanja, s kate- rimi se društva vsak dan ukvar- jajo in da bo nudila tisto gradi- vo, ki ga le-ta najbolj potrebu- jejo pri svojih izobraževalnih, vzgojnih in kultumoumetniikih prizadevanjih. Vsak zaveden Član prosvetnega društva naj bi postal naročnik te revije. Revijo »Sodobna pota« bodo potrebo- vali prizadevni prosvetni delav- ci — člani upravnih odborov prosvetnih društev, predavatelji, organizatorji izobraževanja re- žiserji amaterskih gledališč, pe- vovodje, knjižničarji, godbeniki, lutkarji in drugi Revija bo do- brodošla vsakemu prosvetnemu dništvu. Soli, družbeni organiza- ciji ali javni ustanovi, ki se ukvarja s pošolskim izobraževa- njem delovnih ljudi. Prinašala bo med drugim: članke o idejnopolitičnih, orga- nizacijskih in drugih vprašanjih, ki zadevajo prosvetna društva, in prispevke o družabnem in kulturnem življenju krajev, pro- svetnih društev in njihovih sku- pin, poljudno in ilustrirano iz- obraževalno gradivo iz znanosti in izkušnje ter razmišljanja o načinu izobraževanja, razgovore z izkušenimi prosvetnimi delav- ci, sestavke o najbolj prizadev- nih društvenih delavcih, ankete o posameznih aktualnih vpra- šanjih, napotke za ureditev kul- turnih domov, knjižnic, čitalnic in drugih društvenih prostorov, ocene dobrih uprizoritev dram- skih del na amaterskih odrih z opombami, ki bodo kot izkušnje služile tudi drugim igralskim družinam, strokovnotehnične na- svete za ureditev odrov, oprem- ljene s scenskimi in drugimi osnutki ter posnetki, ponatise dobrih gledaliških del, zborov- skih pesmi in skladb, ocene kon- certov in nastopov glasbenih skupin, razmišljanja o aktual- nih vprašanjih glasbe in razve- drila, nasvete glede programov, ocene novih knjig, sestavke o knjiaiičarstvu, o filmu, o upo- dabljajoči umetnosti, krajša po- ročila o dejavnosti prosvetnih društev, o delavskih gibanjih v svetu in drugo. V reviji ne bo manjkalo leposlovnega branja, glos, zanimivih potopisov, foto- grafij iz društev, umetniških sHk, risb, karikatur, kar vse bo prispevalo k njeni pestrosti. Revija »Sodobna pota« si želi pridobiti sodelavcev med vsemi tistimi člani in voditelji dru- štev in drugimi delavci na pod- ročju prosvete, ki čutijo, da bi imeli kaj povedati o svojem delu in izkušnjah. Zaželeni so krajši sestavki o vseh pomembnej^ših društvenih problemih in dogod- kih, ki bodo toliko bolj dobro- došU, kolikor bolj bodo tehtni in ustrezni namenu revije. Okvirne vzorce za pisanje bodo tovariši in tovarišice, ki žele so- delovati, našli že v prvih šte- vilkah revije. Prispevke za ob- javo pošiljajte na naslov ured- ništva: Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, I. nadstropje, telefon štev. 30-880. Prosvetno revijo »Sodobna po- ta« lahko naročite pismeno pri upravi: Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, I., telefonično pa na štev. 30-880 ali pri vašem pismo- noši, ki vam jo bo dostavljal na dom in pobiral naročnino Dnevni spored za nedeljo, 12. februarja 1956 6,00—7,00 Vedre ta poskočne melodi- je za prijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7,00—7.15 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 7.15 Reklame. 7,30 Radij. 6ki koiedar In prireditve dneva. 7,35 Operetna glasba. 8,00 O športu in šport- nikih: Preprečevanje nesreč na sncgti. 8.15 Pisana vrsta slovenskili narodnih in domačih pesmi. 9,00 Otroška pred- stava — Leopold Suhadolčan: čudežna srajca (radijska igra). 9.30 Veseli tnter- mezzo, 10,00 Družinski pogovori. 10,10 Nedeljski simfonični koncert. 11,15 Od- daja za Beneš3ce Slovence. 11,35 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12,00—12,10 Pogovor s pos.lušalct. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved, pregled dnevnega sporeda in ob- jave. 13,15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13,30 Pol ure za našo vas. 14,00 želeli ste — poslušajte! — vmes ofc 15.00—15,15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objave. 16,00 Po naš: lep; deželi — Zvone Kržišntk: Trije kraji dr. Franceta PreSema. 16,30 Vese- lo nedeljsko popoldne. 18,00 Melodije, ki jih radi poslušate. 19,00 Radijski dnevnik. 19.15 Reportaža s tekmovanja za Coupne Kurikkala na Ravnah na Koro- ^ke^^^, 19,30 Zabavna glasba, rmes re- klame. 20.00 Večerni op^rn; koncert. 21,00 Kulturni Tazgleač poslonil, in odšel v Hlev ^i v kamro. Bal sem se, da bo zdaj pa zdaj zagnala vrisč zavoljo Hane, da se ji bo posvetilo, toda to se ko nalašč dolgo, dolgo nI zgodilo. Hana doma po vsej priliki ni ničesar izblebetala, med svet pa Toplečka skorajda ni več h<^ dila — srenja, ta pa se nas je ogibala. Kadarkoli sem šel to zimo po nedeljah v mesto, ved- no sem srečaval prvo Toplečko; pred vsemi je hitela od maše. Komaj da mi je kaj odgovori- la; nekoč me je vprašala: »Ka- ko je deklinci? Se joče« — ne vem, zakaj Se sreča, da me ie srečala na samem, ljudje bi govoriH in se smejali. Nekaj pred svetki, potem ko smo v drugo klali, sem ostal večkrat do pozne noči v kuhi- nji, najprej sem moral zluščiti več košar koruze, zatem sem pomagal spraviti osiišeno me- so, moral sem zrezati in zmleti slanino. Ob takih prilikah ni nihče nobene rekel zavoljo pi- jače in Hana je vsak večer po- skrbela, da je bila ročka polna. Vzela je posodo, odšla z njo v klet in postavila pijačo pred me, ko da bi samo jaz bil pri hiši. Potem je rekla Tuniki: »Zabe mu spraži,« Tunika je vzela celo plahto rdečkastega mesa, ki sem ga večerko izrezal iz špeha, ga vrgla v pon\'o, še malo in žabe so se začele glasno cvreti. Ko so bile do črnega sežgane, ko So najbolj na glas cvrčale, jih je posta\'ila pred me s kruhom in nožem. Tako sem jih potem počasi rezal in jih počasi, kos za ko- som nosil v usta, jih zalival ter so oziral po kuhinji. Obe de- kleti sta se obračali med škafi in pečjo, se sklanjali med zmi- kanjem in se stegovali v peč za drvmi. Bila je zima in obe sta bili košato oblečeni, na skrival sem ostaj?! z očmi na Hani. nič se ni Se videlo; komaj komaj sem si mo-sei misliti, kako bi mi bilo pri duši. če bi se ob priliki, ko sva bila v kuhlnli sama in ko sem jo prebadal od zadaj t očmi, znenada ozrla, za- gledala moj strah, obup, se za- smejala in vzkliknila, veselo kakor je samo ona znala: »Re- va, aH nevidiš. da sem se po- norčevala, kaj?« A nič takšne- ga se ni zgodilo. Pač pa so me iz noči v noč, ko sem tako po- sedal, bolj in bolj mikale noge, ki so se kazale, rdečkaste in bele, ko sta se dekleti sklanjali po kuhinji ter žmikali repo in krompir za svinje; mikale so me podvihane roke — Hanine so bile močne, zalite — okrogli vrat, skuštrani lasje, ki so si- liU izpod nazaj zavezane rute; mikali so me razraščeni boki. To je bila Hana. tako sem jo gledal, lazil z očmi po njej, medtem ko moram povedati, da si njene sestre Tunike nisem upal tako pogledati; nič takega ni bilo na njej, vsa je bila šib- ka, nekam vase skrita, na .tiste drobčkane, v jopicah skrite prsi, komaj da je še ostal kak spomim. Neki večer — drezali smo vsi trije pozno v noč — je začela najprej Tunika zdehati in odšla po stopnicah v hiško spat, in ko se je za njo odpravila še Hana ter me pustila samega — še lahko noč mi ni rekla niti tega naj ugasnem luč, ko da bi me sploh ne bilo v kuhinji — sem stisnil pesti in komaj ko- maj sem se vz-iržal. da nisem useka! po mizi. in do konca užaljen sem odšel v kamro. Začel sem se razprav- ljati, tudi sezul sem se, znena- da pa sem se zravnal — docela sem se prebudil iz zaspanosti, tudi jeza je na lepem splahne- la — si nataknil znova obuvalo, se za silo oblekel tn odlezel potihoma, kolikor se je dalo, iz kamre in v priklet. Za trenutek me je bilo sram. ker sem se vdal, potem p>a na to nisem več mislil. Tam, sredi prikleta sem Se potem ustavil. Poslušal sem, če se ne bi Toplečka s čim iz- dala, ali ničesar nisem zaslišal, še dihanja ne. Tako sem začel potem lezti bliže in bliže proti izbi, začel sem iskati kljuko, ki je znenada nisem in nisem oti- pal, a ko sem zadel nanio, sem jo tudi že izpustil — v Topleč- kini hiški je zavokala deklinca. Obstal sem, negiben, in odšel od vrat šele takrat, ko sem za- slišal potakanje zibelke. Kaj za vraga, me je gnalo k njej? Kaj. za boga milega, me je oblezlo, da bi šel k njej in se ji začel opravičevati? Kar strah me je postalo če sem po- mislil, kakšnega vraga bi lahko nagnala {>o vsem tem molčanju v zadnjih tednih. Znova sem se znašel sredi prikleta. znova sem stal sredi tihoče ki mi je v tej hiši, v tem prikletu. že tolikokrat ob- dala vsta! sem in čakal ko da ne bi vedel, kam sem se name- nil — po stopnicah, v zgornjo hiško. Tja nisem nikoli lazil, ne to- liko zavoljo stopnic, ki so stra- hovito poškripavale, pač pa za- voljo Tunike ne; s Hano sva se vsepovsod dobivala, samo tja, v hiško pod streho, me ni bilo. Tako sem lahko tudi to noč največ zavoljo teh in takih reči obstal v prikletu in potem po- staval, ko da bi tudi zavoljo Hane zbiral korajžo. Potem je potakanje v Topleč- kini hiški prenehalo, nastala je vsa hujša tihoča, jaz pa sem začel počasi lesti — proti ku- hinji in od tam proti stopnicam ter potem po njih, po tistem poškripavanju, kjer je bil vsak korak tak ko da bi čakal na odvezo v spovednici. A tudi to je minilo, ne iz izbe in ne iz Toplečkine hiške ni bilo glasu, tudi deklinca ni več zavekala. Znašel sem se pred vrati, pod streho, obtipal kljuko, počasi pritisnil nanjo in odrinil vrata. Lampa — ne vem. kako da ni- sem, vse dokle nisem odprl hi- ške. zagledal nikakšne svetlobe — n^i mizici ob njuni postelji je še vedno brlela: ko da bi jo pozabili upihniti in da je zdaj počasi sam:, ugašala, cilinder jc bil že do kraja zakajen Priprl sem dveri in obstal Ena. bila je Hana ki je ležala obrnjena proti TiKiiki — obe sta imeli samo eno posteljo — se je obr- nila proti luči. da je pokazala sestri hrbet (Nadaljevanje sledi) ^^lujOKiiecUuK Ptui, februarja 1956 TO IN ONO IZ KMETIJSTVA Zasejavanje travnika Ing. Zoreč Egon Zelo nepravilno dela kmeto- valec, ki po dobro zagnojeni ko- ruzi gnoji posejani pšenici z du- šikom, zlasti če je koruzi pogno- jil šele spomladi in ko je v zemlji gnoj še nerazkrojen. S tem gnojenjem namreč še po- speši rast ženice, ki se je že v jeseni precej obrasla. Zato v pšenico skoraj ni mogoče sejati travnih semen, zlasti še zaradi tega, ker tega pred aprilom za- radi mraza ne smemo tvegati. Pšenica pa je v tem času na- vadno že bujna in bi seme sploh ne prišlo do tal. V tem primeru je bolje, če hočemo na tej zem- lji zasejati travna semena, po- čakati do žetve. Takrat zemlje preorjemo in če je dovolj vlaž- na, posejemo mešanico. Vendai je tudi to tvegano, ker lahke pritisne suša in posevek nf uspe. Zato predstavlja boljši izhod setev krmske mešanic« (koruza, sončnice in drugo), ki ji je treba seveda dati neka; gnoja ali nitrofoskala, nato F« spomladi sejati mešanico v oves katerega je treba zelenega po- kositi. Za začasni travnik vza- memo v tem primeru 12 kg pše- nice, 3 kg črne detelje, pol kg bele detelje in nokote, 3dkg francoske pahovke, 1 in pol do 2 kg angleške ljulke in 1 kg zlatega ovsa. Za trajni travnik vzamemo manj črne detelje, za- to pa nekaj več drugih detelj. Dodamo pa še 1 kg travniške latovke, 1 kg pasjega repa, ne- kaj rdeče bilnice in bele šo- pu! je. nekaj o preoravanju travisc Vsakemu kmetovalcu, Id bi hotel preorati travnik, bi sve- toval. da dobro premisli v svoji nameri. Travno rušo je namreč zelo lahko vzdrževati brez do- datnih setev z zgodnjo košnjo in pravilnim gnojenjem. Ce pa že hočemo travnik preorati, te- ga ne smemo opraviti preglo- boko, ker navadno nimamo to- liko gnoja, da bi izdatno po- ^mojili tudi globlje plasti. OH, TA OTROK! Gospa Bdkula je nedavno zahtevala, naj policija prime njenega sina, ki je m ubogal ter se sam podal na 3000 km dolgo pot po reki Missisippi. Vendar je p< ^^cija odklonila posredovanje Gospa šteje na- mreč 96 let, neposlušni' sin pa 72 let. Drolbn^e ža\mimivosti vseg^i svela ALI SONCE IZGOREVA? Sončna toplota ni rezultat iz- gorevanja niti kemične reakcije. Ona je rezultat kombinacije je- der štirih atomov vodika, ki ustvarjajo nov atom helija. V tem procesu se mali del mase vodikovega jedra pretvarja v energijo. V notranjosti sonca prehaja vsako sekundo 564 mi- lijonov ton vodika v 560 mili- jonov ton helija, razlika — štiri milijone ton — pa se pretvarja v energijo. S tem procesom na- staja v notranjosti sonca tem- peratura nekaj milijonov sto- pinj, medtem ko znaša na povr- šini 6000 stopinj. Res je, da po- staja sonce zaradi tega lažje in je verjetno v teku dveh ali treh milijard let izgubilo okrog 1 od- stotek svoje mase Sonce bo to- tudi v bodoče dajalo toploto v naslednjih več milijardah let. Zaradi visoke temperature iz- žareva sonce energijo v prostor, vendar je teh izžarevanj več vrst. Nekatere so dolgovalovna in jih lahko imenujemo toplot- na, druga pa kratkovalna in vidna ter jih nazivamo svetloba. Poleg tega so še zelo kratka. nevidna izžarevanja, tako ime- novani X-žarki ali rentgensiki žarki. Ce kateri teh žarkov pa- dejo na zemljo, absorbirajo nji- hovo energijo zemeljske plasti, človek pa jih občuti kot toploto. VESTNA URADNICA V nekem uradu v Ameriki so končno ugotovili da uslužbenke Carolyne Reydi ni bilo enajst mesecev v službo, z izjemo dni, ko so izplačevali plače Njene odsotnosti niso opazili niti pred- stojniki, niti drugi uslužbenci V zagovor je nadebudna Caro- lyna dejala: »Saj vidite da me niste rabili Gotovo bi prišla v službo, če bi kdo zahteval.« PODZEMELJSKI TANK Ameriška vojska je sporoči- la. da je končala poskuse s podzemeljskim tankom in da ga bo v krrtkem sprejela v svojo oborožitev Tank ima po- sadko treh ljudi in nosi 500 kg razstreliva Hitrost gibanja pod zemljo je okoli 200 m na uro. Tank se pomika pod površino na ta način, da spredaj odko- pano zemljo odlaga za seboj in rov sprot, zasipava. NAJVEČJI IN NAJMANJŠI ČLOVEK Največi: človek na svetu je Perzijanec Sija Kad ki je vi- sok 3,27 m najmanjši pa egip- tovski pritlikavec Hilang s svo- jimi 38 cm ZBOLJŠANJE SPOMINA Psihiater Bumes je v Londo- nu predaval o najboljših me- todah za pri\'zgoji1ev dobrega spomina Sredi referata pa Je moral nenadoma prenehati z govorom, kjer je več listov svojega rokopisa pozabil doma. NENAVADNA HISA V parku Kamla Nehru v Bombayu stoji najnenavadnejša hiša na svetu. Ima obliko viso- kega čevlja. V kamen so vkle- sane celo vrvice in luknje. Hiša ima dvoje nadstropij. Putnik - Sovenra poslovalnica v PTUJU obvešča cenjeno občinstvo, da priredi spomladi naslednje iz- lete: 1. Tridnevni izlet z avtobusom na DUNAJSKI VELESE- JEM, ki bo od 11. do 18. marca. Prijave do 20. febru- arja 1956. 2. Štiridnevni avtobusni izlet V MILANO na ogled spo- mladanskega velesejma, ki od 23. do 26. aprila. Pri- jave do 31. marca 1956. 3. Tridnevni avtobusni izlet preko TRSTA IN BENETK v VERONO na spomladan- ski velesejem od 10. do 13. marca. Prijave do 15. febru- arja 1956. 4. Petdnevni izlet z vlakom v Rim v času od 7 do 12. aprila. Prijave do 15. marca 1956. 5. Tridnevni izet na medna- rodni velesejem preko TR- STA in BENETK v PADO- VO od 5. do 7. junija. Pri- jave do 10. aprila 1956. (). Vsakodnevni avtobusni izlet na. spomladanski velesejem v Graz od 3. do 8. maja. Prijave do 10 aprila 1956. 7. Šestdnevni izlet v PARIZ z ogledom BENETK, MILA- NA. TORINA in LYONA. Datum še ni točno določen. Prijave se že sprejemajo. 8. Od maja do oktobra več dvodnevnih i7letov v CELO- VEC, VRBSKO JE7ERO in BELJAK. Priporočamo tudi kolektivna potovanja. Prija- ve 1 m^sisc pred zaželenim odhodom. 9. Avtobusni izlet na nogomet- no tekmo Jugoslavija : Ma- džarska dne 28. aprila 1956 v z ogledom BLATNEGA .JEZERA in SZEKESFEKERVARA ter krožnim dnevnim in nočnim ogledom mesta. Prijave do 25 marca 19.56. 10. Enodnevne avtobusne izlete na spomladanski velesejem v ZAGREB, ki bo od 30. marca do 8 apnla. Priporo- čamo ko>Vivne oglede. Pri- jave se že sprejemajo. 11. Tridnevni krožni prvomaj- ski avtobusni izlet na PLTT- viCka jezera, crikve- NICO. BAKAR, SUSAK, REKO OPATIJO, POSTOJ- NO in LJUBLJANO. Prijave se sprejemajo do i5. aprila 1956. Priiave za vse izlete sprejema Poslov?? T? i ca PUTNIK - SLO- \'ENITA PTUJ. Kvedrov trg 1, kjer so na ra7TX)la!?o tozadevne informacije. TIš na 'e zlafo Vsakemu človeku je pri delu in počitku potreben mir. Hrup nas utruja, dekoncentrira in iz- črpava. s čimer se samo zmanj- šuje naša delovna sposobnost Nemirno okolje je v današnji dobi pogosto vzrok da se večf- število živčnih obolenj Predvsem starši bi si moral: zapomniti, da hrup negativno vpliva tudi na harmoničen raz- voj otrok. Saj niso redki pri- meri, da smo priča velike živč- ne napetosti ravno pri otrocih Znanstveniki so ugotovili, da deluje bučna okolica na otroke pogosto bolj škodljivo kot na odrasle. Marsikdo bo tu morda ugovarjal, da so prav otroci ti- sti. ki delajo pri hiši največ hrušča To je tudi res, a vedeti moramo, da prenesejo naši naj- mlajši samo tak hrup. ki ga napravijo sami To je pri njib manifestacija njihove priroje- ne in povsem normalne potrebe za aktivnim življenjem, zato jim tega ne smemo prepreče- vati Omogočiti jim moramo vsak dan dovolj časa za igre na zraku, vsaj dve uri. Ko se otrok nato utrujen vrne domov bo znal dosti bolje ceniti tiši- no, ki jo starši zahtevajo v hi- ši. Ce boste znali doma ustvari- ti mir in tišino se bo otrok duševno hitreje razvijal, kar bo tudi dobro vplivalo na nje- gov uspeh v šoli. Otrok naj se uči in piše svoje naloge v mi- ru, ne smejo ga motiti manjši bratCi in sestrice in tudi radio moramo tedaj zapreti. Sam namreč ne zna ceniti tišine, za- to ga moramo navaditi na to V prvi vrsti moramo gojiti ti- šino sam, in paziti, da ne bomo nikdar preglasno govorili, vpi- li na otroke ali loputali z vra- ti. Posebno je važen mir tedaj ko otrok spi, ker se le tako lah- ko poix>lnoma odpočije. Želimo jim Čimprejšnje okrevanje Milan Stržek, va^enec, Stojn- ci 12, si je pri padcu poškodo- val desno koleno; Martin Matja- šič, Gorišnica 97, si je na ledu poškodoval desno nogo; Ivana Noterberg iz Podgorc 36 si je pri padcu z lestve poškodovala desnico; Marija Hojnik iz Za- mušan 72 si je pri padcu poško- dovala roko v laktu; Matilda Mohorič iz Ptuja je padla na cesti in si poškodovala levo no- go; Jože Seruga iz Dravinjskega vrha 28 je padel na cesti in si poškodoval desno nogo; Martin Zdolšek iz Lovrenca 11 je dobil s konjslcim kopitom poš.kodbe po obrazu; Franc Kramberger iz Vičave si je pri padcu na ce- sti poškodoval glavo; Franca Drevenška iz Maribora je ne- kdo napadel v gostilni in ga po- .škodoval po glavi, rokah in no- gah; Roza Posel iz Ljubljane je dobila ob avtomobilski nesreči poškodbe na glavi: Janez Vojsk iz Drstelje 24 si je poškodoval desno nogo; Ludvik Letič iz Po- breža 102 je bil z nožem poško- dovan v pleča: Alojz Vavpotic iz Libanje 8 ima poškodovano desno nogo. na njo mu je padla betonska plošča. Vsi imenovani so bili 02dr0ma so še na zdravljenju v ptujski bolnišnici. REZERVNI OFICIRJI! V četrtek, 16. februarja 1956, ob 15.30 bo v dvorani ZKS pre- davanje za rezervne oficirje. Predaval bo profesor Vladimir Bračič o stalingrajski bitki. Udeležite se predavanja pol- noštevilno. JAHALNI KLUB »DRAVA« V PTUJU priredi dne 3. marca t. 1. v pro- storih Narodnega doma I. ŠPORTNI PLES Sodelujeta: Gorenjski vokalni kvintet iz Kranja in plesni or- kester iz Maribora. Začetek ob 20. uri. Vstop proti vabilu OKRAJNI STRELSKI ODBOR PTUJ vabi vse prijatelje strelstva in člane na svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 12. febr 1956, ob 8. uri v dvorani okrajnega komitola. Vabi ODBOR ZAHVALA Celotnemu osebju ptujske bol- nišnice, posebno pa primari u Piskemiku, se naj iskrene je za- hvaljujem za nego in skrb mo- jega moža Fran j a Podobnik ob zdravljenju v tamkajšnji bolniš- nici ter ga tako rešili p^-erEoe smrti. Podobnik. PREKLIC Brus Anton, Spuhlja štev. 6, preklicu jem, kar sem neresnič- nega govoril o Štrafela Jožefu, iz Spuhlje 44 in se mu zahva- ljujem, da ni nadaljeval kazen- skega pregona. — Brus Anton. 0P0Z0RI.-0 Opozarjamo, da nismo plačni- ki dolgov, ki bi jih napravila Marica Pečnik iz Ptuja na ime Podobnik. Podobnik. M. ii N O MESTNI KINO PTUJ predvaja v t dneh od 10 do 12. februarja I.1. ameriški fum »Leteči vra- gi« in v dneh od 14. do 16. fe- bruarja t. 1. ameriški film »Julij Cezar«. KINO ORMOZ predv-T^a angle- ško-maroški film »OTELO« s tednikom. Predstave v soboto, II. februarja 1956, ob 19. uri, in v nedeljo, 12. februarja 1956, ob 16. uri. KINO ORMOZ predvaja nem- ški film »FANFARE LJUBE- ZNI« s tednikom. Predstava v sredo, 15. febr. 1956, ob 19. tu"i. — Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pred- stav. Ro siva, peioke n smrti pretekli mesec na ptujskem matičnem področju Rostva: Novak Dragica je ro- dila Zlatico; Ogrinc Marija iz Spuhlja 82 — Kristino; Sepe- tavc Matilda, Jadranska ul. 10, Ptuj — Bojana; Murko Ana, Slovenja vas 50 — Silvana; Ze- leznik Marija, Nadole 4 — Mi- lana; Certauc Marija, Staro- šince — Zorana; Medved Ana, Lovrenc 16 — Jožefa; Klasinc Roza. Zlatoličje9 — Marto; Kla- sinc Terezija, Mihovce 32 — Marijo; Klajdarič Genovefa, Ki- dričevo 6 — Miro; Zuran Ma- tilda, Gruškovec 43 — Danico; Obran Alojzija, Ormož — Du- šan^; Blažek Otilija, Ptuj — Marjana; Sterman Milena, Lju- tomer — Vero; Finžgar Leopol- dina, Varož 4 — Damjana; Gole Štefanija, Cirkulane 32 — Mileno. Smrti: Pemek Dragica, Kidri- čevo 34, roj. 1955, umrla 5. fe- bruarja 1956; Selinsek Katica, Pobrežje 64, roj. 1954, lunrla 5. febr. 1956; Pišek Marija, Sp. Pleterje 67, roj. 1881, umrla 3. febr. 1956; Mohorko Marija, Zg. Pristava 42, roj. 1896, umrla 2. febr. 1956. Poroke: Risman Janez, Pre- šernova 5. Ptuj, in Plotnicky Marija, Prešernova 5, Ptuj; Fmeršič Franc, Žerjav 66, in Vi- dovič Rozina. Mežica 31, Slo- venjgradec: Lebar Ivan. Ormož- ka 5, Ptui. in Krajnc Martina, Ormožka 5, Ptuj; Filipič Franc, Desnjak 42, in Pu:ko Katarina, Ptuj, Novo Naselje 24. Na podro?.iu matičnega urada Podgorci Rodile so: Elizabeta Rižnar, gospodinja, Bresnica 8 — Ma- rijo; Elizabeta Marinič. gospo- dinja, Strjanci 7 — Heleno; Ma- rija Furjan, poljedelka, Sene- šci 44 — Milana; Alojzija Me- ško, gospodinja, Senešci 51 — Vladimira. Poročili so sc: Jožef Ritonja, poljedelec, Podgorci 62 — Zor- ko Frančiška, poljedelka, Pod- gorci 6; Alojz Geč, poljedelec, Zamušani 31 — Terezija Zamu- da, poljedelka, Osluševci 27; Alojz Herga, poljedelec, Mo- škajnci 45 — Ana Hrga, polje- delka, Ritmerk 16; Ivan Bez- jak, poljedelec, Podgorci 26 — Ana Majcen, poljedello, Pod- gorci 93; Maks Zuran, poljede- lec, Podgorci 36 — Žitnik Iva- na, poljedelka, Podgorci 10; An- ton Petek, i>oljedelec, Cvetkov- ci 31 — Marjeta Hergula, polje- delka, Cvetkovci 28; Jožef Pe- tek, poljedelec, Zvab 12 — Ida Dominko, poljedelka, Bresnica 71; Janez Rajh, mlinarski po- močnik, Vičanci 73 — ElizabeU Podplatnik, trg. pomočnica, Cvetkovci 21; Franc Ozmec, po- ljedelec. Cvetkovci 88 — Barba- ra Bec, poljedelka, Strjanci 22; Anton Alt, poljedelec, Mihovci 27 — Elizabeta Hebar, poljedel- ka, Vičanci 17; Stanislav Hor- vat, mizarski ix>močnik, Klju- čarovci 3 — Alojzija Meško, poljedelka, Vičanci 30; Franc Tomažič, gostilničar. Cvetkovci 37 — Rozina Majcen, poljedel- ka, Cvetkovci 13; Maksimilijan Janžekovič, kolarski pomočnik, Mihovci 69 — Ljudmila Prejac, poljedelka, Brestanica 64. Umrli so: Antonija Furjan, Senešci 44 (1893), umrla 1. janu- arja 1956; Jožef Cestar, Cvet- kovci 73 (1875), umrl 6. januar- ja 1956; Jožefa Prejac. Podgor- ci 53 (1885), umrla 8. januarja 1956; Marija Hebar, Podgorci 73 (1897), umrla 10. januarja 1956; Terezija Kovačec, Podgor- ci 75 (1838), umrla 27. januar- za 1956; Neža Dovečar, Bresni- ca 5 (1879), umrla 4. februarja 1956. NA MATIČNEM PODROČJU LESKOVEC ROJSTVA: Ana Kozel (1929) iz Trdobojc štev. 1 je rodila Franca; Marija Kranjc, roj. Habjanič (1910) iz Vel Varnice 76 — Marijo. POROKE: Jakob Topolovec (1930) iz Gradiščf 26 in Marija Emeršič (1936) iz Male Varnice štev. 18; Janez Dobaja (1930) iz Maribora, Levčeva 19 in Justina Smigoc (1935) iz Ptuja, Vičav 16; Janez Topolovec (1929) iz Gradišča 20 in Barbara Topolo- vec (1926) iz Gradišča 33; Ignac Mere (1932) iz Gradišča 28 in Bernardika Lesjak (1934) iz V.4 Varnice 78; Vaclav Vidovič (1933) iz Vel. Varnice 89 in Bar- bara Skok (1923) iz Vel Varni- ce 71; Janez Emeršič (1933) iz Belavšeka 44 in Matilda Vido- vič (1930) iz Belavšeka 24. SMRTI: Jožef Potočnik (1901) iz Zg. Leskovca 17; Marija To- polovec, roj. Kranjc (1876) iz Skorišnjaka 43. VESELI KARNEVAL (PUSTNI PLES) V NARODNEM DOMU ★ V SOBOTO, 11. febr. ob 19.30 ★ V NEDELTO, 12. febr. ob 19.30 ★ V TOREK, 14 febr. ob 19.30 ★ Igra odličen Jazz-orkester. — Maske zaželene in dobrodošle. — Vsakokratne nagrade naj- lepših mask! Rezervacija vstop- nic in omizja pri Trgovskem podjetju »Vesna« v Ptuju. DPD »SVOBODA« PTUJ SPALNICO, skoraj novo, kom- pletno, prodam za 45.000 din. Naslov v upravi. VEČJO BLAGAJNO proda tr- govsko podjetje »Panonia« Ptuj STAVBNO PARCELO na lepem msstu v Ptuju, ograjeno z že- lezno ograjo, zasajeno z mla- dim nasadom ugodne pro- dam. Vprašajte v upravi lista. POSESTVO IN HISO z gospo- darskim poslopjem, sestoječa IZ njive travnika in gozda, v izmeri ca 4 ha, prodam. Hiša nekaj let rabljena Vprašajte pri Pajnkihei, čebelar, Popov- ci 5 pri Ptuju. PRODA.M dobro ohranjen radio aparat znamke SUPER Vpra- šajte pri Gojkovič Anton Spodnja Hajdina 31. PROOAM HIŠO v Budini z vrtom. Vseljivo takoj. Naslov v upravi. PRODAM ČISTOKRVNEGA NEMŠKEGA OVCARJA. Na- slov v upravi lista. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega moža STANKA VIDOVICA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ob najtežjih trenutkih sočustvovali z menoj Posebno zahvale dolgujem darovalcem vencev govornikom pavskemii zboru, upravi KG v Ptuju in vsem udeležencem pogreba. Ptuj, 3. februarja 1956. Globoko žalujoča žena z otrokoma in mati