151. številka.
Ljubljana, v četrtek 7. julija.
XX. leto, 1887
Ilhaia vi>ak dan zr«<er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstriJBko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.,  za četrt leta 4 gld., za
j«den mesec 1 pM. 40 kr. _      Za Ljnbljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
' 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša.
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo.   DiedniStvo in upravnifivo je v Rudolfa KirbiSa hifii, „GledaliSka stolba". DpravuiStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kratek pogled na jug.
Sprememba miniBterstva na Srbskem je silno razburila vse obrezane in neobrezane naše nasprotnike, katerim je Garašanin , ne vemo zakaj j tako silno na srce prirastel, da njegovega padca ne morejo preboleti. Ne briga jih, da je za njegove vlade državni dolg od 8 milijonov narastel na 300, da je prouzročil nesrečno bolgarsko-srbsko vojno, da je njegova vlada bila „vlada groze in strahu", da je narod srbski privel na kraj propada sebi pa napolnil žepe z Žulji bednega prebivalstva, vse to ne vznemirja nemško-židovske vesti , pač pa na vse kriplje jadikujejo in si trosijo pepel na svoje lice-merske glave, kadar priobčimo v tej zadevi kako odkritosrčno besedo, ali kadar čujejo, da je Jovan Ristić vzel metlo v roke, da posnaži GaraŠaninov — Avgijev hlev.
Tak „Zetera in „Mordio!" vzbudil se je te dni po Dunajskih in mažarskih listih, ko so zaznali, da je Ristić začel trebiti zloglasne prefekte izza Garašaninove d6be, da namerava odstraniti vse podlo in podkupljivo osobje v sodni jskih in upravnih krogih. Zapored so ga napadali, kakor Herodeža zaradi umora otrok Betlehemskim. Da je pa ves ta krik in vik le sleparija, dokazuje jako dobro „Nova Ustavnost", ki v tej zadevi piše:
„Na Srbskem raduje se danes ves svet, da je prešla doba, ko so se pod zakonitosti krinko vršili največji zločini, ne da bi se bilo moglo koga pozvati na odgovor. Da bi se bil uradnik pozval pred sodni stol, trebalo je dovoljenja ministetstva in to se je le teško doseglo. Ne le da so uradniki uživali polno zaštito, se jim tudi ni zabranjevalo, da se mirne meščane še nadalje preganjali in mučili. Gorje meščanu, ki je pri ministru tožil! Niti za las na boljšem ni bil meščan nasproti stave j-šinam, ki so se od 1. 1884. malokdaj volili, marveč jih je večinoma imenovala policija. Lahko se da misliti, kakšni so bili ti ljudje, ki so imeli zaupanje Garašaninove policije, da so strahovali „nepokorni narod." Lahko je pojmiti, kako so te osobe, vzete iz izmečkov prebivalstva in odlikovane z dostojanstvom starejšin, vršile svoj posel. Zadostuje naj, da omenimo turško gospodarstvo nekega Koste Mijo-
vica, ki se je bahal, da bode za 200 cekinov tiral 20O volilcev na volišče. Mnogim je tudi še znano, kako je v selu Planinici strarejšina (kmet) nekega posestnika zaprl, ker je nekda njega (kmeta) raz-žalil. Ko je bil uboga para že nekaj časa zaprt, objavil je vnški paša, da ga je izpustil, a izza onega dne zaprtega posestnika nobeno oko ni več videlo Rodbina preminulega ve samo toliko, da je „kmet" naznanil, da ga je izpustil, a nihče tega ni videl in tudi v ječi ni bilo ni sledu ni tiru o njem. Revež zginil je brez sledu. — Skoro v vseh občinskih blagajnicah pokazali so se grozni nedostatki.
Navedeni slučaji so piistna slika, kako je bilo gospodarstvo za „naprednjaškega" ministerstva, katero se ni ukoreninilo samo v višjih krogih, ampak se je tudi šopirilo v zadnji vaški pisarni. Zatega delj ima narod pravico, veseliti se, da vse to že spada v preteklost, kajti narod je stalno uverjen, da bode sedanja vlada z vso resnobo začela lečiti narodu in deželi prizadete rade in da bode po gozdih in po p i s a r n a h i z tr e b i 1 a h a j d uke.
Nekoliko policijskih uradnikov, ki so bili vse drugo, samo to ne, kar bi morali biti in za kar so bili plačani, je že odpuščenih, tudi nekoliko starejšin zadela je ista osoda. Vsi so, kakor pravi pregovor, hoteli biti bolj rimski nego papež in nar: d je moral t r p e ti n j ib se bič n o s tr a b t."
Ta članek iz „Nove Ustavnosti14 priporoča se kot jako prikladno berilo vsem pobratimom Garašaninove vlade, da se prepričajo, s kakimi blaginjami je bivši ministerski predsednik bičal svoje nesrečne rojake.
Izpred nemškega praga.
Nečuveni uspehi na bojnem polji vzbudili so po vsej Nemčiji brezmejen šovinizem, ki jako kvarno upliva na vse kroge javnega življenja. Poleg vojaštva, ki nadaljuje tradicije zloglasnih „junkerov", odlikujejo se osobito nemški dijaki po svojem po-surovljenji, mej njimi pa poleg znanih buršev na nemškem vseučilišči v Pragi, posebno nemški veliko šolci v „najbolj nemškem" mestu, v Gradci. Obnašanje rečenih velikošolcev presega že vse, za aka-
demike itak jako svobodne meje, dvoboji začeli so se mej njimi tako množiti, da je akademično oblast vo Čutilo potrebo, resno poseči vmes.
Graški „rector magnificus". vladni svetnik dr. Adolf Schauenstein, izdal je dne 2. julija svarilo nemškim dijakom, v katerem obžaluje, da se je tekom tega leta število dvobojev mej nemškimi dijaki nerazmerno pomuožilo in da so se v tej zadevi prekoračili dijaški običaji, ki so na nemških vseučiliščih, žal, še ukoreninjeni.
Bilo v zadnji čas slučajev s prav resnimi nasledki, bilo je slučajev, ko ni bilo niti istinitoga niti dozdevnega povoda za dvoboj, temveč se je le surova tepežaželjnost, različno mnenje in različno stališče v političnih in socijalnih vprašanjih zmatrala za povod dvoboju.
„Akademičnemu senatu zdi se potrebno, opominjati akademično mladino, da je po našem kazenskem zakonu dvoboj in sicer tudi že poziv na dvoboj hudodelstvo, za katero so določene stroge kazni. A tudi za slučaje, ki ne spadajo pod kazenskega zakona ostrost, mora dijake resno svariti, naj bodo zopet zmerni iu trezni in naj vender Že ponehajo v svojej strasti do dvobojev".
Akademični senat pravi nadalje, da bi bila sramota za vseučilišče, ki ima biti mesto svobodnega duševnega gibanja, ko bi bilo vsakemu pretepa lcu (raufbold) prosto, da bi svojih sodijakov nasprotna mnenja s sablo pobijal in tako delal terorizem, ki bi bil za posamičnega neznosen, za vseučilišča čast in prospeh pa odločno nevaren.
Tako posurovljenje mora se zajeziti in akademična oblastva bodo z vso ostrostjo in z vso silo disciplinarne oblasti postopala proti dijaškim dvobojem, nadejajoč se, da je bode akademična mla-dina pri tem podpirala, kar bode kakor posameznim dijakom, tako tudi vseučilišču na hasen.
Skrajni čas je že bil, da se je to svarilo izdalo , kajti dvoboji iz ničevih razlogov bili so v Gradci že na dnevnem redu in sabla je odločevala, če sta se dva vročekrvna nemška velikošolca pri časi piva sporekia. Da bode pa svarilo imelo še več upliva, izključil je akademični seuat jurista H* i urnima Kienzl-a (sina prejšnjega župana) na štiri semestre, ker je druzega dijaka pozval na dvoboj
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummius poslovenil J. P—ski.)
Drugi dol.
Drugo poglavje. (Dalje.)
-
„Oh, Ludovik!" zaklical je bližnjemu znanemu slugi; „tu ni prav nič vode. Kozarec vode bi rad za gospico I iea trico.
Sluga je vzel steklenico ter šel po vode. V teh trenotkih je mladenič popivanje pred seboj opazoval s kaj resnim obrazom, ki ni toli zaničevanja, tembolj skrbi in usmiljenje izrazoval. Ko mu je sluga priuesel vode, hotel je iz sobe oditi. Sledili so mu trije izmej onih lehkomišljenih mladeničev ter v durih mej seboj si rekali: „Miroslav je stavil z mladim Novojorčanom, kdo izmej njiju več šampanjca popije; Bloodgood bode pa razsodil. Miroslav je že dobil, Novojorčan je že ves nor. Jaz čem le mater z vozom odpraviti, potem pa se povrnem, da tudi to glumo vidim."   Isti trenotek za-
klical je Henrik v sobani: „Kje si, sluga? prinesi še malo vina!"
V naglici je jeden izmej mladeničev v vratih Bavarda toli močno sunil v roko, da je večino vode izlil Mabeli stoječi v predsobi na roko in na krilo. Naglo se je ozrl, da bi se opravičil, a besede so mu zamrle na ustnih, ko jo je izpoznal ter pogledal v obraz, ki je mučno nje stanje očitno izrazoval. Obraz jej je bil bled kot smrt, brezbojne ustne krčevito sklenene, roke so pa oprijemale bližnji stebrič za klobuke. Globoko trpljenje izraženo v obližji in proseči, napol zmočeui pogledi morali so mu prebuditi srčno usmiljenje ž njo.
Nevedoma je nesrečna devojka tako nemo pogledala Bavarda, a ta ni bil mož, da bi ga njen pogled ne bil ganil. Će prav ni poznala razloga, vender jo je njegov pogled tudi osrčil. Res je naglo mimo šel ter bo z besedami nikakor ni opravičeval, da jej je roko z mrzlo vodo oblil; za to bila bi se mu skoro lehko zahvalila, kajti pri srci jej je bilo, kot bi jo bil medlevice otel.
Ko je brhki mladenič izročil vodo, urinil se je skozi stranske duri ter je trenotek pozneje stal tik prijatelja Bloodgooda v prostorni sobi poleg obednice, kjer je zadnji dal pletenico vina izložiti
ter je steklenico v roki ravno odmašiti nameraval. Kadar je šlo za resnico ali za človečnost, bal se Bayard nikdar ni uiti graje, niti zaničevanja: Sedaj je prijatelju roko položil na ramo ter mu zaklical: „Karl !tt
Mladi Bloodgood obrnivši se je zarudel ter postal ves zmočen, ko je srečal mirne očitajoče oči Bavarila, in je nekoliko v zadregi odvrnil: „uh, Bavard! ti tukaj, kozarec vina — —."
„Ne, ne, Kari!" nadaljeval je Bayard; „ti veš, da zarad tega ne prihajam sem. Pojdi", pristavil je ljubeznjivo, »dovolj si že pokazal svojo gostoljubnost ; Ljudvik naj odnese to vino; to je največja ljubav, katero lehko tem ljudem storiš."
„Kaj še, neumnost!" odvrnil je drugi, „Bavard dolžnost nam je, da skrbimo za veselje svojih gostov —."
„Pa ne, da bi jih osramotili in ugonobili. Ta zarota, da bi se tujec osramotil, je nesramna ter se ne sme nadaljevati."
„Sam je dal povod," odgovoril je Bloodgood smijoč. „0e kedo hoče narediti se norcem, pač to najbolje sam presodi, ker tudi sam vse trpi."
„0 ne, Kari! ti se motiš," odvrnil je Bavard resnobno. „Najbolj vsled tega trpi plemenita, krasna,
oa sablft, „ohne Bandagen bis zur Abfuhr" samo zaradi tega, ker je dotičnik pristopil nekemu slavnostnemu odboru. Jurista A. Schneidera izključili so za jeden semester, medicinec Hanus Kandutsch pa je izključen na dva semestra.
Ne lusk o-židovska glasila, ki tako rado trobijo v svet o slovenski surovosti, kadar se kje kmetski fantje spoprimejo, naj bi vender o teh dogodkih v Gradei ne tiščala jezika za zobe, kujti surovost, ve-likošolcev, ki se že toliki* let likajo po šolskih klopeh, na katere se tako pogostem sklicujejo kot na zastopnike nemške kulture, je vender veliko ozbilj-neja in obžalovanja vredneja, nego ona kmetskih fantov, ki mnogokrat neso imeli prilike, da bi se izobrazili. Nemško židovska glasila naj vender jeden-krat začno pometati tudi pred svojim pragom, kjer je poleg druge nesnage tudi po akademienem senatu konstatovano posurov ljenje nemških dijakov na debelo nakupičeno.
Politični razgled.
Voliaiij<- dežele.
V L j ubij an i 7. julija.
Levičarji obupujejo, da bi mogli vreči wc-«Ianje •■•.«*I * «» in zategadelj že premišlju-
jejo, kako bi dobili Taaftea na svojo stran. Nek državni poslanec z levice pisal je te dni v Monakov-sko „Allg. Ztg.tf članek z naslovom: „Ein VVort an den Ministerprasidenten Taatte", v katerem priporoma Taarleu. da naj nikar več ne odjenja državno-zborski večini Ako ga bode nadlegovala s svojimi terjatvami, naj jo pa straši z razpustom državnega zbora, ravno tako naj poBtopa proti Čehom, ko bi se ne hoteli sporazumeti z Nemci. Večina se bode vladi rada udala, ker dobro ve, kakšen upliv ima v Avstriii vlada na volitve. Nadalje priporoča pre-novljeuje ministarstva. Finančni, pravosodni in poljedelski minister naj se zamene z osebami, ki zastopajo tradicije avstrijskega u radništvu. Tako prenovljeno ministerstvo bi Nemci radi podpirali.
Nemški iiberalni listi se pritožujejo, da vladni organi na Češkem že agitujejo za kandidate gospodarske stranki- za bodoče dopolnilne volitve za deželni zbor. Nam se dozdeva, da v tem ni dosti resnice. Sedanja vlada se še ni nikdar upala dosti energije pokazati proti levičarjem in ne verjamemo, da bi jo sedaj. K večjemu uradniki sedaj ne bodo več agitovali za levičarje. Dosedaj so bili liberalci vajeni, da so pri vsacih volitvah zanje agitovali c. kr. uradniki in ker letos, kakor se kaže, ne bodo več, se pa že pritožujejo, da vlada dela proti njim. Znabiti že slutijo, da bodo zgubili več mandatov in zategadelj že sedaj pišejo o vladnih agitacijah, da se bodo potem toliko ložje izgovarjali, da je le vladni terorizem kriv njih porazom.
Vnaiije države.
Na kotrolnem shodu v Popovići, kjer je bilo zbranih nad 2000 mož, navstal je boj mej pristaši raznih *rl»*kih strank. Več osob je ubitih in ranjenih. Vlada je odredila strogo preiskavo. Tako poročajo nemški listi, ki pa najbrž stvar pretiravajo, da bi tako sedanjo srbsko vlado v inozemstvu spravili ob veljavo, češ, saj ne more vzdrževati reda.
Kakor se poroča iz Carigrada, bi bila Turčija zadovoljna z izvolitvijo princa Koburškega bf»l-giirsUim knezom. Porta je preverjena, da je izvolitev Koburžana jedino možna rešitev bolgarskega vprašanja in jo bode zategadelj potrdil sultan, pa tudi druge velevlasti. S časom jo utegne potrditi
celo Rusija. Ruski listi pa trdijo, da Rusija ne bode potrdila nobenega kneza, katerega bi volilo sedanje nezakonito sebranje, naj  bi bil voljen tudi knez Mingralski. — Aleko pasa, ki ie prišel ha Dunaj, se je izjavil nekemu časnikarju, da mu bolgarske merodajne osobe nikdar  neso  ponudile bolgarske krone. Rusija bi pa ž njegovo kandidaturo ne bila zadovoljna. Da se je sedaj sklicalo veliko sebranje, da hi volilo kneza, tega on ne odobrava. Jako s»m pati čuo se je pa Aleko pa£a izrekel o Battenber-žanu, ki je veliko bolj priljubljen v Bolgariji, kakor bi si kdo mislil. Rusi bi radi, odstranili sedanjo bolirarsko vlado, regentstvo in( sebranje, da bi potem vse po svoje organizovali;  — V druge j seji sebranja je Kalčev prečital poročilo delegacije, ki lani pohodila evropske dvore. Poročilo konstantuje da narodi simpatizujejo za bolgarsko stvar in izreka posebno zahvalo Porti. Posebno z veseljem je ve-čina pozdravila odstavek, ki naglasa, da se je dobil kandidat za bolgarski prestol. Ravno tako so odobravali  naglašenje,  da  se   ujemajo bolgarski, srbski  in  grški interesi. Opozieijonalec Slavejkov je hudo kritikova] poročilo. Delegacija ni bila nikjer ofieijalno vsprejeta  in sploh ni dosegla nobenega uspeha. Kneza pa sedaj ne gre voliti, ker je obsedno stanje. Ker je hudo grajal vlado, mu je predsednik   odtegnil  besedo.   Pravosodnji minister je Slavejkovu odgovarjal in trdil je, da so sedaj razmere Bolgarije za 80 odstotkov bolji, nego so bile v novembru. Sicer pa ni mogel ovreči Slavejkova trditev. Danes ima sebranje zopet sejo, da se posvetuje o volitvi kneza  Kneza bode pa najbrž volilo jutri.
Zaprli so v Rimu bivšega uradnika ituli Nkega ministerstva viteza Pietra Carducci-ja. Prodajal je na skrivnem visoke italijanske in inozemske rede po določenih tarilih. Ponarejal je dotična pisma s podpisom kralja in ministrov.
Francoska zbornica je sklenila upeljati triletno vojaško dolžnost.
Bavamki deželni zbor boile se v tem zasedanji posvetoval v tem, da se ustava tako premeni, da bode mogel regent postati kralj, ker ni upanja, da bi kralj ozdravel. Posvetovanja o tem bodo v obeh zbornicah tajna. Večina se bode najbrž izrekla za tako premembo ustave.
Član afgaiiNke mejne komisije polkovnik ltidgevay se je vrnol iz Londona v Peterburg. Komisija bo sedaj nadaljevala svoje delo.
Dopisi.
Ix PoBtoJine 5. julija. [Izv. dop.] Tukajšnji „odbor za sprejem Čehov" razpošilja naslednji poziv:
Tekom meseca avgusta t. 1. obiščejo naši bratje Čehi slovenske dežele, osobito našo kro-novino, v nji belo Ljubljano, prekrasno gorenjsko stran in Postojino, kjer si hočejo ogledati „Jamou.
Naš slovenski običaj že je takošen, da smo proti vsakemu o nas pošteno mislečemu človeku — naj pride, od koder hoče — gostoljubni. Tembolj pa moramo pokazati svojo gostoljubnost in svoje veselje, če nas obiščejo Čehi, ki so Slovence, potujoče v zlato Prago, tako gostoljubno in prijazno sprejeli.
Da se sprejem v Postojini dostojno izvrši, osnoval se je pri zboru notranjskih domoljubov dne 26. junija t. 1. v to odbor z načelnikom gosp. Friderikom Vičičem, nadžupanom v Postojini. kateremu odboru se je mej drugim naročilo, da naj stopi v zvezo z vsemi slovenskimi društvi na
Notranjskem   in s  posameznimi  notranjskimi do« moljubi.
Podpisani odbor torej uljudno prosi, da se v3ako društvo in vsak posamezuik trudi za to. da bode Tsprejem Čebov v Potitojini, kot središči No-tranjskcs kolikor mogoče sijajen.
V to Bvrho bode treba se truditi posebno za to, da pridejo pozdravljat Čehe v Postojino, notranjska slovenska društva, osobito naše čitalnice, bralna druStva , poaarne brambe i. t. d. in sicer, če le možjtio, in cof pore in z zastavami (to z dovoljenjem slavnega c. kr. okrajnega glavar-Rtva v Postojini oziroma v Logatci, za kar naj se ulože prošnje o pravem času), potem za to, da jih pride pozdravljat narod v kolikor možno velikem številu — in sicer ob lepem ali slabem vremenu.
Dan, kedaj dojdejo češki gostje v Postojino in natančne jI program ni še znan, objavil bode se pa v časnikih in posebej velemožem v vsakem kraji po podpisr nem odboru, ki skrbi v Postojini za vspre-jem v ožjem pomenu.
Znani pevci naprosili se bodejo k jedini vaji najbrže v dan prihoda Čehov s posebnimi povabili.
Kedor želi kakega pojasnila ali izvestja, naj se blagovoljno obrne na podpisani odbor.
Ob jednem se prosi, da izvole posamezna društva o pravem času naznaniti podpisanemu odboru, se li gotovo> udeleže vsprejema, ter li se zastavo in kolikem številu.
Iz PuIJti G. julija. [Izv. dop] Nova stolpna oklopnica, „Krouprinz JErzherzog Rudolf**, ki se je danes spustila srečno v morje,  zgrajena je od samega jekla. Ogromna ta ladij a ima nad 100 za vodo nepredornih .stanic (compartement), vzdržala se bode torej nad vodo, tudi ko bi jo vnanja sila močno poškodovala. Nova oklopnica, ki bode jako znatno pomnožila našo pomorsko vojno silo,  je tip takozvanih „stolpnjač" (Thurnischiffe), ima namreč na krovu, z jeklenimi ploščami pokritem,  dva stolpa. Sprednji stolp bode imel dva Kruppova, nad 10 metre v  dolga kanona   (kaliber 305 centimetrov), zadnji stolp pa jeden tak kanon.  Razen teh velikanskih pihaluikov, oborožena bode nova ladij a 8 6 kanoni, kaliber 12 centimetrov, dvema Uhacije-vima kanonoma in z 11 brzostrelkami.
Oklop je 30-5 centimetrov debel in bode varoval glavne stroje pred projektili. Parnih strojev je na ladiji 37 in sesalke so toli ogromue, da iz-trombajo v jedni uri 2000 ton vode. V očigled takim strojem in takemu orožju, se pač lahko reče, da je taka stolpnjača plavajoč stroj s plavajočimi kanoni.
Dimenzije stolpnjače Rudolf so naslednje: Dolgost 944 in., največja širokost 192 m., deplace-ment (iztisnenjo vode) 6867 ton, Oklopnica potaplja se spredaj 6 7 8, zadaj 7 92 m. globoko. Ako še dostavim, da so kanoni po 485 ton teški, da streljajo jeklene granate po 455 kg., da treba za jednokratno basanje! 141 kg. smodnika in da tak strel vrže projektil 16 km. daleč, povedal sem vse glavne stvari.
Stolpnjača Rudolf preskrbljena je z vsemi najnovejšimi stroji, razsvetljena mehanično, sicer pa v vseh delih izborno izdelana.   Glede velikosti se ne
nesrečna devojka, ki s krvavečim srcem pri durih stoji in ubozega brata obžaluje. Jaz nečem, da bi se nje ponosna glava morala ukloniti, ker se brat toli očitni neumnosti udaja. Jaz nečem molče gledati, da ne bi nje poniževanja, njega pa splošnega zaničevanja varoval."
Veselo kričanje v bližnji sobi in nestrpni klic : „Kje je Bloodgood?8 sta pripravila dobrohotnega pa nekaj neodločnega mladeniča, da je razloge pri jatelja zavrnil z besedami: „Ha, ha, Bavard! Devojka, kot vidim, je tebe pridobila ter se nadeja, da se bodeš ti za nje lehkomišljenega brata potegnil. A tega pač ne smeš pričakovati, da bi iz mene naredil takega Don Quixota; — kedo je odgovoren zarad svojih gostov V"
„Bloodgood!" vskliknil je Bavard s prav raz-srjenim glasom,  „menim, da si močno odgovoren za svoje goste in tudi proti njim.   Neumno je od tebe, da govoriš, da bi se jaz osebno zanimal za gospico Vaughanovo ali njenega brata.    Za nja se bi zanimal jaz, ki še besedice  nisem spregovoril niti ž njim niti ž njo, in ki morda jutri ta kraj zapustim za toliko let, kodkor sem jih nekdaj v hiši  tvojega očeta prebil.   A ona je gospa in kot gospa ima pravico do tvoje pozornosti, oni pa je človek in kot človek ima pravico do tvojega sočutja.
Kari," pristavil je z ljubeznjivim, pa vender določnim glasom, „poznala sva se sem od otročjih let, skup hodila v šolo in skup počitnice preživela. Srčno sem se nadejal, da te bodem enkrat v svojej oddaljeni domovini pozdravil. A ti in jaz se danes ne moreva kot prijatelja ločiti in bodoča leta se kot prijatelja zopet videti, če me siliš misliti, da ti nič nista mari dober glas svojega bližnjega in mir njegove sestre."
Nagovorjen mladenič je za trenotek pobesil glavo, igral se z mačkom v roki, zagnal ga potem na polico ter je z veliko odkritosrčnostjo prijel Itavardovo roko, potresel je toplo ter rekel: „Ba-yard, tvojega prijateljstva pač nečem izgubiti; bilo je največji blagoslov v mojem življenji. To ni prvikrat, da me varuješ velike neumnosti, Če ne še hujše. Btvari."   Pletenico s šampanjcem krepko po-tiBnivši pod mizo oprijel se je svojega prijatelja. Skup sta šla v obednico, kjer sta se oba močno trudila razgnati skupino, ki je mlajšega Bloodgooda pričakovala.
„Ne, ne, prijatelj!" rekel je skrbno z glavo majaje, „Vaughan je dosti pil. Boone, mislim, da se bi tvoje sestre rade od moje matere poslovile; Lander, kaj češ iti v knjižnico ter pogledati sliko mojega psa V
Bavard ie vsem onim, ko so ga hoteli poslušati, rekel, da se gospice kaj čudijo, kje so gospodje ; na to ga je Bloodgood predstavil Henriku ; polagoma se mu je posrečilo spraviti ga iz razhajaj očega se kroga njegovih tovarišev v malo sobo, kjer so čaj pili.  Moč ostrega očesa in odločne volje čestokrat  umiri in brzda besneža ali pa hudo zver, tako se je nesrečni mladenič v svojej pijanosti brez upora udal voditeljstvu  moža, ki je bil z besedami, primernim vedenjem in odločno voljo za-dobil hipno in popolno oblast nad njegovim razvne-tim duhom. Z zmedenimi očmi in tresočo roko nesel je čašo s kavo k. ustnom.   Bavard se je nadejal, da ga bode kava nekaj razvedrila.   Poslej ga je prijel pod pazduho ter šel na dvorišče, kije krog in krog hiše držalo.  Ko sta zapustila razsvetljeno sobano ter na hladno sapo prišla, bil je Henrik sprva nekoliko vznemirjen ter bi bil skoro ušel novemu znancu. A zadržavali so ga ali živi pogovor, ali odločno oko in krepka roka, kajti naglo je opustil svoj namen ter se ni nikar več opiral večji telesni in duševni sili svojega spremljevalca.
Razvneta, tresoča se Mabel je vsa v skrbeh ves čas sledila Bavardu. Opazovala je njegov obraz, njegovo gibanje, prvi trenotek je razumela njegove plemenite namere,  videla je skrivnostno njegovo
more meriti z italijanskimi velikani „Duilio", „Dan-dolo", „Lepante* ali am^ejikun „hi^^ble", a An gleži napravili so s svojimi velikanskimi oklopni-caroi pred Aleksandrijo tako žalostne skušnje, da so veščaki že davno v tem jedini, da je baš tip, kakeršna je stolpnjača Rudolf, najprikladneji, ker združuje v sebi poleg velike sile, tudi primerno gibčnost, dočim so italijanski in angleški kolosi preokorni in nemajo pravega efekta.
H I4r*k«'i>» 6. julija. [Izv. dop.] Minole nedelje večer je bil za nas  Krčani in tisto gospodo, ki je prišla k nam poslušat  naše pridne godce in pevce, zares vesel večer. Akoravno nesmo imeli časti, uživati svežega poletnega zraka na  prostem vsled grdega vremena, smo vender le bili zadovoljni z izvrstno muziko in lepim petjem.   Dvorana Krškega bralnega  društva je bila  popolnem  natlačena — tako, da marsikateri pozneje-došli ni dobil prostora Godci in pevci — zlasti pa naš kontrabasist Šimen so mnogo trpeli,  kajti  vročina je  bila neznosna. Toda bili so nekoliko odškodovani s tem, ker jih je občinstvo burno  nadzdravljalo — s ploskanjem. No, nekaj je že! Točke koncerta (bilo jih je 10) so se druga za drugo igrale in pele tako izborno, kakor še nikoli poprej ne . . . Zdelo se nam je menda zato vse bolje, ker se muzika sploh v zaprtih prostorih bolj ubrano sliši. — Posebno  se je odlikovala četvorica (citre, 2 gosli, viola in cello). „Pozdrav Gorenjski" — valček, uglasbil na podlagi najlepših slovanskih narodnih pesnij g. Viktor Parma, nam je neizmerno dopadal; isto tako Ipavčeva:  „Danici" z bariton solo. — Konečno naj  še  omenim  toliko: „Kdor je prijatelj in ima veselje za umetno muziko, naj se  pridno  udeležuje  veselic,   ki jih prirejata Krški godbeni klub in pevski zbor:
Domače stv ari.
— (Ist rs ke. deputacije pred cesarjem.) Deputacije \i Podgrada, na čelu jej g. Sla-voj Jenko, iz Kastva, Buzeta, Pazina in iz še nekaterih slovanskih istrskih občin poklonile so se predvčerajšnjim cesarju v Pulji ter poleg izraza zveste udanosti izrekle tudi željo, da bi se ustanovila v Pazinu hrvatska, v Trstu pa slovenska gimnazija. Cesar je je prav milostno vsprejel in obljubil po možnosti ozirati se na njih želje.
— (Slavn ost blag osi o v ljenja »Slavce ve" zastave) je deželna vlada po predloženem vzporedu dovolila. Vnanja društva, ki bi se korporativno hotela udeležiti te slavnosti, morajo v ta namen dobiti dovoljenje dotične vlade.
— (Glas izmej občinst.v.a.).Piše se nam: Dobil sem vabilo. Ljubljanskega trgovskega gremija v roke, katero seveda svoje ude le v jedino zveli-čalnej nemšftnb vabi« na shod. Kaj tacega neseni pričakoval. Trgovci Ljubljanski! vzbudite se in bodite Slovenci ter terjajte svojemu jeziku pravo, katom mu po božjih in človeških pravicah pristaje. »Kdor zanifuje. se sum, nod|a|a je tujčevi« peti."
— (Č Ualb i šiia vese-lica), na društvenem vrtu,, koje. program- sinu zadnjič naznanili, ima se vršiti le ob) ugodnem» vremenu, AI*o bii utegnilo 9. dne-1, m. vreme, biti neugodno, bo veselica preložena, na kak poznejši dan, ki bo o svojem Času
javno naznanjen. Pri tej priliki opozarjamo še je-denkrat na dobrodelni namen, ki ga ima beseda, in izrekamo željo, da bi bila udeležba vsestranska in mnogobrojna.
— (Razstava ženskih ročnih del), ki ge je včeraj otvorila v Rudolfinumu, ima prav mnogo in zanimivih predmetov. Slavno občinstvo opozarjamo, naj si ogleda to razstavo, katero bomo v prihodnji številki obširneje opisali.
— (Na Slatini) biva sedaj pet škofov. Ti so: prevzvišeni vladika Strossmaver, nadškof Goriški Zorn, titulama škofa Veszpremski in Sobotiški (Steinamanger) ter pravi (kon-sekrirani) škof Chartumski iz gorenjega Egipta, dr. Sogaro. Poslednji ima seboj svojega dvorskega kaplana, ki je ogljenočrn zamorec, Sudanec, letos m. maja je bil ordiniran ter je ob jednem dr. theologije. V cerkvi sv. Križa pri Slatini je imel neko nedeljo slovesno peto mašo ta zamorec in ljudje so občudovali njegovo svetločrno polt, kakor tudi njegovo lepo — petje.
— (Iz Šmartina pri Litiji) 7. julija: Za boleznijo davico je umrlo od nedelje do danes 5 otrok, vseh vkupe pa doslej 11 osob. Pri tukajšnjem mesarji, Robavsu, so umrli od nedelje do danes 3 otroci. Bolnih otrok je še pet, mrličev od nedelje do danes je sedem.
— (Strela.) Iz Postojine se javlja: Dne 4. t. m. proti poldnevu je več prebivalcev iz Klenika na travniku „v Lokah" seno nakladalo. Ob 1. uri usul se je dež in kmalu se je začelo tudi bliskati. Devetnaj8tletna Franja Povh vzame dežnik, pod katerega so spravili razen nje še njeni sestri Marija in Ivanka Povh, brat Josip Povh, 24 letni Anton Smrdu in raal deček. Jedva so bili pod dežnikom, kar udari strela vanj, raztrga dežnik in vrže vse na tla. Sosedje so brzo prihiteli na pomoč Od strele zadeti so se kmalu začeli zavedati, le Marija Povh bila je dolgo omamljena. Naposled je tudi prišla k zavesti in bode baje popolnem okrevala, seBtra Franja pa bode najbrže ob levo oko.
— (Umor v Koperskej kaznilnici.) Piše se nam iz Kopra, da se je dogodil v nedeljo grozen zločin v tamošnji kaznilnici. Nek Vasilij Va-siljanovič, petdeset let star Dalmatinec, kaznovan je z dosmrtno ječo. Ker se je jako slabo vedel, ogibali so se ga celo drugi kaznenci. Zbolel je bil in premestili so ga v posebno cel jo kaznilnic ne bolnice. Obiskal ga je v nedeljo načelnik bolnišnih postrežnikov, Jordan Kovač, brez orožja, zanašajoč se na svojo avtoriteto. Vasiljanovič začel se je ž njim prepirati. Ko se je botel ravno Kovač oddaliti mirno iz celje, plane kaznenec besen nanj in zabode mu ojstro železo v prsi. Kovač se je zgrudil kli-cajoč na pomoč. Kaznenec hotel ga je baš v drugič zabosti, ko so prihiteli drugi stražarji na pomoč. Kaznenca so takoj zvezali in odveli v podzemeljsko ječo, Kovača pa oddali v bolnico. Malo nade je, da bi Kovač ozdravel, ker mu je Vasiljanovič bil 5 centimetrov globoko porinil železo mej 4. in 5. rebrom
. v prsi. Dognalo se je, da je Vasiljanovič bil pripravil bodalo iz železa, ki je služilo za pričvrščenje okna ter je isto zbrusil z velikim trudom in potrpljenjem z odlomki stekla.
— (G oren jo-Savinjska posojilnica v Mozirji) je od l. januarja do 30. junija 1887. imela naslednje dohodke: vernena posojila 14.!)'..♦') gld. 60 kr., obresti za posojila 6219 gld. 8a~kr, izposojil 11.000 gld., hranilničnih ulog 29.99& gl»t 47 kr.,. vrnenih upravnih stroškov 20 gld. 47 kr.y vrnenih naprej plačanih obrestij 55 gld., pre«aiau*fc v gotovini 7001 gld. 64 kr., skupaj 69.286 gld. 3 kr., izdatkov pa: posojila na dolžna pisma in menice 16.806 gld., vrnene obresti 4 gld. 65 kr., dividenda za 1886. leto 2.480 gld , vrnena izposojila 4000 gld., obresti na izposojila 527 gld. 54 kr., vrnene hranilne uloge HO. 169 gld. 38 kr., obresti od ulog 1.245 gld. 66 kr , upravni stroški in davek 590 g d. 90 kr., prehodni znesek 227 gld. 35 kr., delež Celjske posojilnice 10 gld., skupaj 56.061 gld. 48 kr. Vsega prometa bilo je torej v prvem polletji 125.353 51 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trnovo 7. julija. Princ Ferdinand Sachsen Coburg Gotha jednoglasno knezom izvoljen.
Kopeczynce 7. julija. Cesarjevič zvečer semkaj dospel, od duhovščine in kmetskoga prebivalstva naudušeno pozdravljen. Večerjal je v gradu grofice Baworowske in ob 7. uri zjutraj odpotoval.
Trnovo 7. julija. Sebranje v tajni seji jednoglasno Koburžana postavilo kandidatom. Volitev je danes. Ko bi velevlasti volitve ne pri-poznale, bode sebranje brez ozira na elan tretji Berolinske pogodbe proglasilo nezavisnost kneževine.
Puli 6» julija. Cesar ogledal včeraj po-poludne Llovdov parobrod „imperator*1, bil prisoten pri veselici, prirejeni na krovu stra/.ne ladije „Habsburg" ter so odpeljal zvečer mej naudušeuimi o vuci jami mnogobrojnega občinstva. Vožnja po krasno razsvetljenem mestu se je zaradi plohe odpovedala. Cesar podaril je znatne vsote za društva in uboge in izrekel zahvalo za srčni vsprejem in za vse patrijo-tične pojave.
Zug 6. julija. Nezgoda ima ver ji obseg, nego se je sprva mislilo. Popoludne ob 4. uri pogreznili sta se dve hiši v jezero, ob */46. uri pogreznilo se je drugih 35 hiš z nabrežja v jezero. Število mrtvili še ni dognano. Mnogo poslopij v predmestji prebivalci zapuščajo. Svet, ki se je pogreznil, meri okolu 8000 □ metrov.
Razne vesti.
XA0Č> in. njegpv > usgelt> tor se» je - naposled* neizrekljivega, bremapai ufejjftnagav srca, tolažila z gotovostjo,
da sta brat in sama v vsakterem slučaji pod dobrim varstvom.
Razmerno lehko se je zopet umirila; pogovarjala se je s prijateljicami, ki so isti trenotek nje pozornost nase obračale, spremljala je je v sobo za gospe ter je znova igrala svojo nalogo v družbinem prizoru, ki je razen nje vsem bil poln radosti. Skozi okno je lahko razločevala dva visoka človeka, ki sta polagoma pod drevjem semtertja hodila. Kot bila bi straži na nevarnem kraji, napol no vala jo je nova nada, ko sta v srednih prestankih mimo nje očij korakala. Kolikor časa sta ostala, ostala je zakrita Henrikova Blabost in sama se ni imela bati niti zadrege niti sramote. To prepričanje jo je umirilo za trenotek, dalje se pa ni upala- misliti.
Bilo je že pozno. Nekaj gostov, ki so bili od daleč došli, je bilo že odšlo. Tudi ostali so se nekoliko pripravljali za odhod. Pri medli luni Mabel ni več razločevala obeh mladeničev pred hišo in znova sta jo mučila strah in negotovost. Kar se ozre ter zagleda Bavarda sredi sobe; a bil je brez Henrika ter se je na videz oziral, kot bi nekega iskal. H kratu jo je zagledal ter prek sobe gredoč jej se približal in jej na tihem rekel:
„Gospića Vaughanova," rekel je kot bil bi gotov, da ga bode razumela, vaš brat je ravno kar ukazal zapreči. Če mi dovolite čast, bodem toli srečen, da vas h gostoljubni gospodarici spremljam, potem pa do voza.
Brez obota vi jenja in brez odgovora oprijela se je posiljene roke. Precej tlačansko, kajti vedela je komaj kako, priporočila se je gospe Bloodgoo-dovi, ter je hitela tja gori po stopnjicah po plašč. Bavard jo je v prehodu počakal. A napravila se je toli naglo, da voza še ni bilo, ko sta do veznega praga prišla. Tresla se je močno. Noč je bila mokra in mrzla. Ko je Bavard zapazil da se razburjenosti komaj po konci drži, prosil jo je, naj se za nekaj trenotkov povrne v hišo
Stresla je z glavo, a govorila ni. Ko je videl, da se je vedno bolj tresla, razgrnil je ogrinjalo, katero je bila. na roci s seboj prinesla, ter jo jo ž njim ogrnil. Ko je to storil, padlo mu je nekaj gorečih solza na roko, nje pa po vsem životu prestrese trepetec, ki ni od mraza izviral. Ker je ni hotel zapustiti, in je bil vender tudi zarad Henrika v skrbeh, ponudil jej je še jedenkrat roko, ter jej nasvetoval, naj bi šla nekoliko proti hlevu, da bi videla, kaj je zamudo zakrivilo.
(Dalje pri i:
* (Lepa nagrada.) Iz verodostojnega vira se javlja, da je dr. Mackenzie za zdravljenje nemškega cesarjeviča dobil 1000 funtov šterlingov nagrade. Potovalni troški in zamuda časa so se mu posebej plačali.
* (Grozna nezgoda) dogodila se je dne 4. t. m. v Ja8zbereny na Ogerskein. Kakor druga leta, bil je ondi tudi letos kurz za konjico, katerega se je letos udeleževalo 52 busarjev s primernim številom podčastnikov. Poučeval je nadporočnik SzakacBV. Ko je v rečeni dan Szakacsy na dvorišči vojašnice razlagal, kako rabi dinamit in so poslušalci stali v polukrugu okolu mize, na kateri je bila baterija dinamita, se je poslednja ali vsled vročine, ali iz kakega druzega uzroka vnela. Vsle I eksplozije bili so nadporočnik Szakacsv, nadzdravnik Kol-ler in 7 husarjev takoj mrtvi, 10 husarjev ie umrlo popoludne vsled groznih ran in 42 busarjev je tako hudo ranjenih, da je le malo upanja za njih življenje. Sila eksplozije bila je tolika, da je 40 korakov od baterije jahajočega husarja s konjem vred vrgla kvišku. Konj se je le malo poškodoval, husar pa je pal mrtev na tla.
Gospodom društvenikom pisateljskega društva".
V nedeljo 10. julija t. 1. praznuje slovensko delavsko pevsko društvo „ Slavec" blagoslovljenje društvene zastave. Povabljeno je tudi „ Pisateljsko društvo" udeležiti se te lepe slavnosti. Gg. društve-niki naj torej blagovole priti v obilnem Številu do 10. ure zjutraj v Čitalnico, od koder odid6 zbrana društva ob lUll. uri v cerkev sv. Jakoba. Po maši se vrši blagoslovljenje na sv. Jakoba trgu, ob 1. uri pa je banket v čitalniški restavraciji. Kdor se misli udeležiti banketa, naj se oglasi pri kustosu čital-niškem.
K obilni udeležbi pri slavnosti vabi gg. dru-štvenike
odbor „Pisateljskega društva".
Gg. „Sokoli"!
Vsled odborovega sklepa udeležil se bode „Sokol" pri „Slavčevej1* slav nosti korporativno z zastavo Vabijo se vsi gg. udeležitelji, naj blagovole zbi rati se v polni društveni opravi v nedeljo dne 10. julija v tukajšnji čitalniški restavraciji ob V910. uri dopoludne, od koder odidd točno ob V4II. uri vsa društva po sporedu, naznanjenem v vabilu .Slavca". ODBOR.
prinaša v 13. številki naslednjo vsebino: I. Zamejski: Pomladansko listje. — II. Hanija. Poljski spisal H. Sienkie\vicz. Prevcl M. Vrnilež. — III. Ruske radikalne struje. Predavanja prof. dr. Frana Celestina v zagrebškem vojnem kazinu 26. mar-cija IHHh. 1. — IV. Njekolko dumi za bl'garskata literatura. Ot Kitančcva. (Prenesel bolgarski izvornik v latinico in prevel na slovenski A. Bezenšek.) (Dalje.) — V. Potna črtica. — VI. Pogled po slovanskem svetu: l. Slovenske dežele. — 2. Ostali slovanski svet. — 3. Književnost. — SLIKE: Ljubljana od severuiztočne strani. — Ljubljana od jugozapadne strani. — „SL.OVAN" velja za unanje naročnike za vse leto 5 gld., za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta 1 gld. 25 kr.; za ljubljanske : za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 3o kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.; za dijake pa: 3 gld. 60 kr._______itf,-.
Vse p. n. naročnike, ki so z naročnino zaostali, uljudno prosimo, da jo ponove, ker drugače jim bode list ustavljen,
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Meteorologično poročilo.
■r^j-----
JLMJUSII IW
Ntoji (192—74)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tulel
6, julija.
P i »im i TopoluiiHkv, Tirmann, L($wy, VVeill, \WiS8, "VVeckher z Duniija. — Jnklič iz Trsta. — Zechner Iz l>re*ic. — Bonvier dr. iz UornjegagradH. — Litvric iz Nove Orlice. — Berber iz Zagreba. — Jenko iz Bclgruda
— Kaodler, Salom, Fiala, Margoni iz Trsta. — Schmidt z Reke.   — Hl»waty, Paul iz Pulja. — Jelusič iz Kastva.
Pri rtuMi : L'okflfnćić, Hrauamller, Maier, Falk, Herz K i iimajii. — BrBac/ak it Gradca. — Piskerćek, Kusolicb iz Trsta.
Pri  južnem kolodvoru: vitez Jauner z Dunaja.
— Zoidaršić iz Idrije. — Klemen iz Celja — Pettk iz Ljubljani.
Pr« avMtrijHlcfin  i^Miirji:  Knilitz iz Beljaka. —
Dolirin [z Loke. — Flugl iz Trata. — Kovač iz Loža.
Pri bavnrHknii »horu: Ziuipermann iz Pern hot';i. — Painer od Novestifte. — Hafner iz St. Petra. — Modkj iz Novevasi.
Utsarll gjb t ljubljaše* :
5. junija: Tine Marternik, mestni ubožec, 89 let, Poljanska cesta št. 52, za starostjo.
6. juniju: Antonija Sodnik, uradnega sluge hči, 7 let, Poljanska cesta št. 17, za vročinsko boleznijo.
V tltizeluej liolnici.
4. junija: Katarina Markić, kajžarca, (50 let, za jetiko.
5. junija: Aleksander Strzolba, bivši trgovec, ho let, za blaznostjo.
L Stanje Cas opa-;baron^tra|
zovanja |
Temperatura
Vetrovi
Mo-
Nebo   krina v mm.
ji, 7. »jutrai 730 86 m. «3 I 2. pop. I 730-96 na. *? |9. iveoer 731-86bb.
214° C 186" C 16 6» C
si. vzh. si. /.ah. al. zali ,
jas.   31 20mb.
dež. i
obi.   i oe''.l»-
Srednja temperatura 18-9°, za 01° nad normalom.
X2xiXX9L$m3z& borza
dne 7. julija t. I.
Izvirno telegratično poročilo.)
včerai — gld.  8170      - gld
Papirnu, renta
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
ft°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke    . .
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro........
Napol.  . . .....
C kr. cekini......
Nemške marke.....
4°/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srećke iz 1. 1864
8295
,  113-15 - .
„    t-rt-80 — ;
i  889— — „
,   281-40 — „
b  12655 — J
l     1003 — "
S-94 - „
,    62-17>/, - „
250 gld. 130 gld.
100   „ 163 .
li .illi-s
83 — 113-2 >
96 90 H,- 9-— 281 — 126 60
10-O3 V,
5-95 62-17'/, 50 Kr
Ogerska zlat» renta 4°/0...... 101
Ogerska papirna renta o%..... 87
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105
Dunava reg. srećke 5°/0 . . K H) gld. 117 Zemlj. obč. avstr. 4,/t0/o z'at' zast- nsti •
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke.....100 gld. 177
Kudolfove srečke.....10 18
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 104
Traumvway-društ. velj. 170 gld. a. v. 228
Poslano.
30 90 50
75
25
50 50 25
<7-'2h)
GLAVNO SKLADIŠTE
g*]
i  3*. H
1 fcs^ ____-----
najčistije lužne
VI SELI "NE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« Izkušan llek proti trajnom kašlju plućevlnel želudca botaetl grkljana I proti mćhi rnlm kataru,
HINKK MATT0NI.IA
*      Karlovi vari i VVidn.
Knjige:
120 hektolitrov belib vin 1886. leta
izvrstne kakovosti produ »e po ceni. — Vpraša naj se pri najemnlfttvu posestva Jurjevuc, poStna in železniška postaja l.ckeiiiU na Hrvatakeuu. (48!—01
Prva mlekarska zadruga v Ljubljani
naznanja s tem, da je izročila razprotlajanje
sira in surovega masla
po deželi Kranjski gospodu
Viljemu Gruin-u v Ljubljani.
Priporočamo g. V. G rum-a torej slavnemu občinstvu, katero naj se poslužuje domačega, gotovo jako dobrega blaga. (499—1)(
Cenik je od zadruge določen in na razpolago.
Russland
seit Auffcebuug der Leibeigenschaft
ima pisatelj Se nekaj lztisov ter je ceno od 4 gld. znižal na *50 kr. in 10 kr. za poštnino. — PoSilja jo pis.-itilil : X>r. rt". CeloNtln v X««;i*«^l>it. (490—2)
KMETOVALEC. 8
0-ospoc3.a,rsls:i list s poc3.oToa.m.i.
Št. XII. tega najboljSega, iiajve^jfga in ilajcenejStiga slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Škropilnica za pokon/evanje mrreaov. — Poletno gnbjetjfc sadnemu drevju. — (V obsekoviuije gozdu škotluje. — Na-pt.'iijanje goTedi. — Pri>ti strupt-ni rosi. Razne rr<\. — Gospodarske novico. — Vpi-!iS;ifija in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijsko dmžbf. — Tr/.ne cene. — Insersti.
„HnETOVALEC" izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na reli poli ter stane za celo let.'* S gld.; gtf. učitelji in Šolske knjižnice dobijo ga U polovico naročnine.
lNMi:iclTI. priobčeni v „KMETOVALCU", imajo najbolj 'i tis peh, kajti list je raznirjen posebno po deželi, zlasti pa v prerao/.neiSih kmetskib krogih. Zelo priporočljiv jo , KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gosrjou irskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Vozni listi za vožnjo jo železnici in po morji i
J mm mm w
pri c kr. konc. Anchor Line,
l>uii»|, 1., Kolowri»lring 4.
EUiiicarp na Uli
priporočam razen ckHportnegu piva -
l
(Jako krepka > piro> I
(Doppelbier) |
iz pivovarno bratov Koslerjev v stekle- ^ nieah po '/!„ litra.     (462—xb) ?
f.nhlft ajtt naj sr retniki. Z
I A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani. |
Tovarna za kostne pridelke in Um Luckmann-aS Bamberg-a
v Ljubljani
priporoča svoja zelo  Tspeino učinkujoča
J
po najnižjih cenah. Na zahtevanje n vpoiljs cenilnik in prospekt.
i ir-i—17>
Deželna
Rogaška
slatina. Tempeljski in Stjria-vrelec.
Uspešni lek za želodčne bolezni.
prijetna hla-
Z vinom
mešana ililna
pijaca.      (iR2—8)
Dobiva se pri g. Mih. Kastnttr.ji, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Hotzer-ji, Peter Lasenik-u, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u &   Weber-ji, Josipu  Terdini v l^ultlj"'"-
BRATA EBERL 1
prodajata najboljie in najoenojie lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in eopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-ii5)
, LJUBLJANA, gospodu J. \ i 1 ti ur-j it IUh. št«'v. 4. LJUBLJANA. ^
"V Zvezdi,
v hiši „^latice Slovenske".
v hiši „Matice Slovenske".
("i9 -27)
MARIJA DRENIK.
Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
Izdate 1 j in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'
11
4RL2