štev. 28 — Utnik IV. PTUJ, 20. julija 1951 Cena din 5^ Pojlnina plačana v gotovim Ur^dniitTO in taprMr« Ptaj, MLO, II. &aanes Je naša zadeva spopada s ^ietsko zvezo in drugimi državami pod J^Jenim gospostvom jasna vsemu svetu. *robili so in še danes trobijo, da bomo postali sužnji zahodnih kapitalistov, I*»>Perlali*tov, da nas bo požrl ameriški angleški imperializem. Povedali sn»o. * nas nihče ne more požreti, ker smo ^•"oti temu; da nas niso mogli požreti ^'^i tisti, ki imajo mnogo večje žrelo, nas ne bodo tudi ti. Povedali »mo, Je na svetu še mnogo pametnih ki lahko razumejo, da se Ijud- Jvo. ki je dalo tako veličastne žrtve, , * bi zgradilo takšen tip države, na da pPhl In ti ljudje so prišli do prepri- ^''Ja, da je temu ljudstvu treba po- ^ajjati, da uspe v svojih prizadevanjih, je tudi v njihovem interesu, da se uprlL To vemo in sprejemamo j^^moč, ki nam jo dajejo. Toda mi se ^Rio prodali. Dobili bomo in že do- '^amo tudi nekaj orožja. Zakaj? Zato, »rantiB« tvoje državo tudi vojaiko. da nas ne bi nikdo več mogel zasui- njitL Mi smo. tovariši in tovarlšice, čvrstih mišič In čvrstega duha. Potre- bujemo še tehniko, ki jo ie tudi sami izdelujemo, vendar je ne moremo iz- delati toliko, kolikor je potrebujemo. To tehniko bomo dobili in jo ie zače- njamo dobivati. Toda zato se nismo prodali, to občuti vsakdo izmed va« — tega pa od nas tudi nihče ne zahteva. Odkrito lahko povem, da tega nihče od nas ni zahteval. Zakaj pa bi tudi to delal, ko ve, da bi to bilo zaman in da pri nas s tem ne bi ustvaril zaupanje. Glejte, pametni ljudje imajo več uspeha v svoji politiki kakor tisti topoglavci in nasilneži, ki mislijo, da vse sloni samo na sili, samo na bajonetih. Danes ni samo tako; tudi na morali, na mo- rali ljudi, na resnici sloni velika sila. Vidite, tovariši in tovarlšice, taka je danes zadeva z odnosi med nami in vzhodnimi državami Kar se tiče stanja na naših mejah, slišite vsak dan, kaj delajo. Lovijo naše ljudi in jih s silo odpeljavajo, streljajo In pobijajo naše graničarje. Pred dvema dnevoma so Madžari nekega našega človeka ranili, drugega pa so hoteli ugrabiti na našem ozemlju, vendar mu je uspelo zbežali. Naši graničarji imajo zelo težavno nalogo, vendar so to si- novi novega ljudstva, novega duha, z novo moralo. Graničar Kapic na bol- garski meji je tip tega jugoslovanskega vojaka in graničarja. Tako mora rav- nati vsak naš vojak. Te ljudi vodi ena misel — ostati na mestu, bolje umreti v svoji državi kot pa biti suženj v tuji. Tako mislijo naši graničarji in s ta- kimi ljudmi, takim ljudstvom, bo imel opravka vsak. ki bi poskušal zariti svoj svinjski rilec v naš jugoslovanski vrt. Tovariši in tovarlšice, vem, da vas zanima, kakšen je sedaj položaj v svetu. Rad bi vani samo povedal, kar zadeva nas, da nam je bUo najhuje, da je najhuje za nami. Prvič, najvaž- nejše in kar nam daje velikansko mo- ralno silo in spodbudo, je dejstvo, da je naš primer danes jasen vsemu svetu in da v tem ni ničesar, kar bi ne bilo očitno. Vsakdo ve, da imamo mi prav in ne tisti, ki nas oforekujejo. Drugič, sedaj nismo več osamljeni, sedaj ima- mo diplomatske in ekonomske stike z vsemi naprednimi državami sveta, (ra- zen s tistimi, ki jih nimam za na- predne). Mi trgujemo z njimi, s tistimi, ki so si v stoletjih ustvarili zadosti sredstev. Dobivamo tvdi pomoč in da- nes lahko rečem na tem mesia — ne glede na to, kaj bo dejal Informbiro — da nismo dobili malo. Ce precenimo samo tisto, kar smo dobili od Unrra, bomo videli, da smo dobili vrednost približno 430 milijonov dolarjev. To je, tovariši, velikanska vsota. To pomoč smo dobili v prvih povojnih dneh, ko smo bili brez vsakršnih sredstev, ko je bilo naše ljudstvo sestradano, raztrgano in boso. To so bil» prva sredstva, ki (Nadaljevanje na 2. strani) PRIREDITVE ob priliki proflare državnega praniika 22. julija 1951. PTUJ: Dne 21. julija 1951, na predvečer pramlka, ob 20. uri zvečer, tlav- no«tiva akademija v Titovem domu, povezana s kulturnim progra- mom. Po akademiji kresovanje na Panorami. NEDELJA 22. JULIJA 1951: Ob 9. uri dopoldne otvoritev in ogled zgodovinskega muzeja NOV na ptujskem gradu. Ob 11. uri dopoldne koncert mos.tne godbe v parku. Ob Istem čaau »e vrSe tekme kajakašev čez Dravo. Popoldne nogometna tekma na igrišču Drave. V nedeljo popoldne se vrSi ljudsika zabava aa gradu, ki jo organi- jjira mestna ZB Ptuj. Ptujčane vabimo, da se navedenih proslav in prireditev polnoštevilnoj udeleže. Hišne lastnike, ustanove, podjetja in ostale pa pozivamo, da zgradbe, izložbe itd. primerno "okrase. STOGOVCI (Ptujska gora): ob 14. uri popoldne odkritje obnovljene Lac- kove tehnike. DESTERNIK: ob 11. uri dopoldne odkrttje spominske plošče. \ VELIKA NEDELJA: ob 14. uri popoldne odkritje spominske plošče na za-^ družnem domu padlim borcem in talcem. Slavnostne akademije se vršijo še v ostalih krajih, kakor v Ormožu, i Središču, Strnišču, Majsperku, CUrkulanah Itd. S PARTIZANSKO PATRUUO SKOZI PTUJSKI OKRAJ V Plavlovcih je bila svečano prevzeta patruljna zastava iz ljutomerskega okraja v nedeljo, 15. julija t. 1., popoldne ob ^5 uri je bil pred KLO Pavlovci zbor ljutomerskega in ormoškega pa- trolnega bataljona. Po proboju zased pri Pavlovcih je bila svečano predana^ patrolna zastava in knjiga povelj or-j moškemu patrolnemu vodu, ki jo jej odnesel preko ovir in težav skozi Or-* mož do Zavrča. Na cesti pri KLO je bilo polno avto- mobilov, oficirjev, predstavnikov obla- sti in KP, ki so prišli na svečanost prevzema patrolne zastave od ljuto- merskega okraja. Tudi Pavlovčani so prišli pogledat, kako bo končal boj z Ljutomerčani in kako se bodo zadržali dalje Ormoiani. Priprave na proslavo 22. julija — praznika vstaje — so nam pokazale ne- kaj novega. Manever predvojaške vzgoje, vezan na p^iizansko patrolo 2 nošenjem slovenske trobojke preko težav, ovir, zased, potokov in rek iz ljutomerskega preko ptujskega v polj- čanski okraj in dalje proti Ljubljani, je dal vsem članom obrambnih organi-j zacij najlepšo priliko, da pokažejo, «, kako resnostjo i^tedajo naši državljani na nedotakljivost naše domovine. Ve- lika udelalo« pri tem manevru je to v celoti potrdila, izkušnje s tega ma- nevra pa bodo nedvomno povečale šte- vilo izkutoij komandnega kadra in borcev samih ter bo zahtevalo večkrat ponovK«v takih in tliSnih mane\'rov. Na t«n mestu ne gre priznanje ti- stim poedincem, ki so navajeni pod- cenjevati same sebe In vse, kar pred- stavlja v njihovi okolici nekaj veli- kega, aaj se največ zaradi te lastnosti tudi niao udeležili manevra, čeravno 50 prl&kovali mladinci predvojaške vzgoje, da bodo v vrsti z njimi nasto- pili tudi reeervni podoficirji in oficirji iz vseh vasi in naselij, enako pa tudi člani množičnih organizacij. L. F. V partizanskem patruljnem pohodu je sodelovalo več sto Ormožanov in Ormožanh streli s pužkaml, milraljezi in mož- narjl ter eksplozije min so trgali in pretresali v nedeljo, 15. julija t 1. po- poldne prijetno sončno ozračje. Patruljni odred se je približeval Ormožai, ki je bil na severovzhodu in na zahodu močno zavarovan. Ormoške ulice so bile prazne. Red so kontrolirale pa- trole VRV. GasUci, PAZ in RK so imele svoje obrambne naloge. Med 17 in 17,45 uro je trajal alarm za napad. Vse se je odvijalo v duhu odločne obrambe In vsestranske zaščite ljud- stva pred vsemi posledicami vojne kakor tudi ljudskega premoženja. Ko- mandant bataljona rez. poročnik Šo- naja Milan je kontroliral borbene po- ložaje Močna opora mu je bil koman- dir destemiškega voda rez. zastavnik Požar Ivan s svojimi borci, obvezniki predvojaške vzgoje iz centra Dester- nik. Končno Je patrolni vod prebil za- sedo. S sireno je bil dan mak za ko- nec nevarnosti. Na trgu pred MLO se je zbralo ljudstvo, največ žene, ker je bila ve- čina mož mobiliziranih, predstavniki oblasti, JA In KP. V zgledni paradi so čete predvojaške vzgoje iz Ormoža, Destemika in Središča, PAZ, RK, Ga- silci In ostale zaščitne formacije do- kazale, da Je v patrolnem pohodu in v manevru sodelovalo več zio mlajših tn odraslih patriotov obeh spolov, kl »e zavedajo, da Ima naša domovina resne In predane ljudi. Po paradi Je govoril na mitingu pred MLO predsednik MLO Ormoža tov. Ko j C Miha: »Tovariši in tovarišice! Danes, 15. julija so ob 8. uri zjutraj v 7 različnih smereh Iz obmejnih krajev Slovenije nastopili pot borci z namenom, da prenesejo skozi borbene težave in raz- lične ovire patrolne zastave, ki bi se naj »koncentrirale 21. julija zvečer v Ljubljani. Kako je bilo leta 1941 v tem času, se še vsi spominjamo, ko je bila naša domovina zasedena po nemškem in italijanskem fašizmu, ko so polnili koncentracijska taboriŽča, ko so se polnili zapori in ko je nastopilo ma- sovno preseljevanje in streljanje naših ljudi, zavednih in domoljubnih Slo- vencev. 22. julij je bil na zadnjem zasedanju LjiKiske skupščine LR Slovenije potr- jen za drža\Tii praznik republiškega pomena. Ta praznik bo epominjal Slo- vence na minule grozne čase in na dan. ko 50 Slovenci in Slovenke pod vcdst\^om KPS začeli z oboroženo viitajOk ko io prvič zaragetali parti- zanski mitraljezi in zapokale partizan- ske pužke. Tovariši in tovarišice! Mogoče se enemu ali drugemu zdi smešen da- našnji manever. Ce globlje pomislimo na tiste čase, če pomislimo na današ- nje svetovno politično stanje, pred- vsem pa na informbirojevsko gonjo a strani Sovjetske zveze in njej podre- jenih satelitskih držav, izzivanja na naših mejah, masovno preseljevanje narodne manjšine v Romuniji itd., po- tem nam bo jasno, da je to kar de- lan>o, potrebno in nujno. Nočemo, • da bi nas našel katerikoli sovražnik ne- pripravljene. Načelo naše nove obram- be je: Vsaki naš državljan je dolžan braniti našo domovino v slučaju na- pada, kakor je to bilo za časa narodno- osvobodilne vojne v mnogih krajih sirom naše zemlje. Le takrat, ko bomo vsi stali na braniku svoje suverenosti in neodvisnosti, bomo nepremagljivi, četudi smo majhen narod. Najlepši do- kaz za to nam je bratski herojski srbski narod, ki se je prebijal skozi neprilike in težave malih in velikih napadal- cev, kljub temu pa je ostala Srbija vedno svobodna in neodvisna. Ta današnja manever je dobra Iz- kušnja, ki se istočasno vrši po vsej naši Sloveniji.* S tem hočemo našim neprijateljem dokazati, da smo pri- pravljeni vsi državljani ob .^ranl naše regularne vojske braniti pridobitve na- rodno-osvobodilne vojne, našo neod- visnost, našo svobodo in pravico ena- kopravnosti malih narodov. Tovariši in tovarišice! Ni rečeno, dal bo jutri izbruhnila vojna, niti v tem, mesecu ali letu, kljub temu pa se mo- ^ ramo držati besed tov. Tita: »Pripra- , vili se bomo kakor da bi bila jutri vojna, delali pa kakor da ne bo sto let, vojne«. \ Tovariši bord in komandirji ter ko- mandanti, ki nosite in spremljate to ■ patrolno zastavo, želim Vam v imenu vsega našega ljudstva, da se junaško prebijete skozi vse napade in ovire in da p>onesete naše borbene pozdrave in zagotovUa proti Ljubljani. S to pa- trolno zastavo potrjujemo, da smo pri- pravljeni storiti in dati vse za domo- vino, za domovino socializma, v kateri se gradi lepše in boljše življenje de- lovnemu človeku, da smo pripravljeni da^i celo življenje. Naj ži\i slovenski narod! Naj živi LR Slovenija z Mihom Marinkom na čelu! Naj živi LR Jugoslavija z marša- lom Titom na čelu!? Govoril je tudi še komandant bata- ljona rez. poročnik tov. Sonaja Milan. Po konj^anih govoiiii patrola ob močni zaščiti nadaljevala pohod proti Z a vrču. Vsak nepristranski opazovalec in ocenjevalec je priznal, da so znali Ormožani ta manever dobro pripraviti. Mobilizirali so večino za vojaško služ- bo sposobnih mož in mladine skupna z dekleti, vsa razpoložljiva motorizi- rana vozila, desetine in desetine moi- narjev, ki so predstavljali topništvo, smodnik itd. 2e v Ormožu pa je četa mladincev predvojaške vzgoje iz cen- tra Destemik s komandirjem rez. za- stavnikom tov. Požarjem Ivanom na čelu zaradi vojaške strumnosti in disci- pliniranosti dosegla vse priznanje, to priznanje pa jim je ostalo vso pot po- hoda do Leskovca. Odločni, vztrajni in potrpežljivi fantje iz Slovenskih goric predstavljajo za svoje kraje in za vso našo domovino dosledne in neizprosne branitelje junaške jugoslovanske "em- Ije. Ponovitve takih manevrov bodo bo- gatile izkušnje naših mlajših in od- raslih borcev in jih bo ljudstvo vedno bolj razumelo, saj bo videlo v njih, kako resno gledajo naši sinovi in hčere na to, kar so nam pripravili naši predniki. 22. julij pa bo ostal seda- njim in poznejšim rodovom velik dr- žavni praznik, praznik zaupanja v last- ne življenjske in borbene moči ter za- upanja v boljše življenje naših seda- njih in poznejših rodov. Napad na Zavre je trajal pozno v noč Pozno v noč v nedeljo 15. julija 1.1. je trajal napad edinic iz Ormoža, De- stemika, Cvetkovc, Podgorc, Grorišnice, Doma ve, Gajevc in Markove preko Drave na Zavrč. Kolona Iz Ormoža in drugod se je večkrat pri prodiranju proti Zavrču spoprijela « sovražnikom. Borci iz Gorišnice, Cvetkovc in Podgore 60 napadali kolono iz Ormoža, ki se je prebijala proti Dra\'i. Ves promet preko borlskega mosta je bil prekinjen. Na desnem bregu Drave je čuvala brod čez Dravo močna zaseda. Vse ovire,, predvsem za prevoz čez deročo Dravo so bile premagane. Napad ee je pri- bliževal Zavrču, ki so ga branili tudtl Ptujčani in ob 22. uri Je padla zadnja i postojanka. Gasilci so pogasili velik: požar, ki je nastal zaradi težke borbe. Na mitingu na dvorišču zgradbe državnega posestva Zavrč se je zbralo več sto borcev , s komandnim kadrom ter okrajnimi predstavniki oblasti in KPS, pevskim zborom SKUD-a »Jože Lacko« in tamburaškim zborom iz Ptuja. Po svečani predaji patrolne za- stave in knjige povelj patroli iz Za- vrča je govoril na mitingu predsednik OLO Ptuj tov. Petrovič Janez, ki je opisal v kratkem veličastno zgodovin- sko pot slovenskega in jvigoslovanskih narodov v zadnjih desetih letih ter podčrtal glede na to važnost državnega praznika — 22. julija kot praznika ob- orožene vstaje slovenskega ljudstva pod vodstvom slavne Komunistične partije. Ormoška godba na pihala je za ko- nec zaigrala državno himno, pevci SKUD-a »Jože Lacko« pa so zapeli par partizanskih pesmi. Do zgodnjih jutranjih ur je bilo na dvorišču zgradbe drž. posestva v Za- vrču živahno razpoloženje, dokler niso odšli nekateri domov, ostali pa nada-' Ijevali pohod proti Cirkulanam. -ec. Mil pfi CHIiiii se itMi prolioi ti ir 2e ob 3. zjutraj je zavzelo več sto borcev iz centra Cirkulane borbene položaje. Tank je bil poslan na najne- varnejše mesto. Bataljon borcev ir Žavrča in Desternika se je prebijal v zgodnjih jutranjih urah čez rosne go- rice, travnike in njive skozi več obro- čev zased, ki so bile odločno priprav- ljene braniti Cirkulane s pomočjo Ptujčanov, ki so zasedli položaje okrog cerkve. Center Cirkulane je pripravil za obrambo tudi konjenico, ki je v obrambi odbila napad, se rešila iz ob- krožitve ter ponovno prešla v napad na sovražnika. Napadalcem je končno zmanjkalo municije. V jurišu so se približevali centru. Za enak slučaj so 1 se pripravili tudi v centru samem. Ga- silske cevi z močnim vodnim pritiskom bi zadržale napadalca. Z jurišem so napadalci končno zavzeli več položajev branilcev. V centru CIrkulan se je zbrala mno- žica domačinov in borci « komandirji in komandantom. Godba na pihala iz Ptuja je zaigrala več poskočnih in par- tizanskih. Do kože vsled rose premo- čeni borci so se postavili na soncu, da se jim je sušila obleka. V začetku mi- tinga je bila patrolna zastava predana patrolnemu vodu iz CIrkulan. V go- voru je tov. Donaj Alojz iz Ptuja spomnil navzoče na začetni dan oboro- žene vstaje leta 1941 in na večino važ- nejših borbenih in političnih uspehov v narodnoosvobodilni vojni ter na uspehe družbene in gospodarske revo- lucije v naši držfivi tekom vojne same in v letih po osvoboditvi. Obenem pa je spomnil navzoče na nove nevarnosti iz informbirojevske gonje proti našemu državnemu In partijskemu vodstvu, o katerih je vedno več prepričljivih do- kazov iz prakse vodstva SZ in njemu podrejenega vodstva satelitskih držav. Njihovi incidenti na naših mejah, ob- orožene provokacije, množično prese- ljevanje jugoslovanske narodne manj- šine v Romuniji in drugo niso dokazi miroljubnosti naših sosedov, temveč osvojevalne ia napadalne politike nji- hovega vodstva. Po končanem govoru je tov. Rožičeva recitirala Boroi^ in Kajuhove pesmi, godba na pihala pa je zaigrala narodno himno. Miting je koij^ s priznanjem pred- vojaškemu centjp Cirkulane. da je mobiliziral za naanever več sto ljudi, konjenico in ostalo razpoložljivo teh- nično opremo kakor s priznanjem bor- cem Iz Destemika ter Ptuja, ki so skupno pridobili več novih napadalnih in obrambnih izkušenj. Patrolna skupina iz Cirkulan je nato nastopila pohod proti Leskovcu pri- pravljena na nove zasede in težave, preko katerih je bilo treba prenesti pa«rolx>o saatavo in knjigo povtlj. Stran 2 >PTUJSKI TEDNIK* Ptuj, 20. julija 1951 Partizanska patrulja je prišla v sredo 17. julija pod Ptujsko goro v sredo zjutraj je partizanska pa- trulja iz Podlehnika priila pod Ptujsko goro, za katero ee je vnela ogorčena bitka. Po zavzetju hriba in kraja se je spustila proti Majšperku ter ga tudi v krajšem času zavzela. Nekaj pred tretjo uro popoldne se je na to v Majšperku vršila predaja zastave in knjige povelj skupini iz Majžperka In Stmišča, ki je potem nadaljevala pot s kamioni proti Stopercam. Tu so for- mirali čete ter krenili v napad na hrib sv. Ane. Predhodno «0 poslali eno četo v izvidnico. Patrulja se je razporejena v strelce približevala sv. Ani, izvid- nica pa se je /e spoprijela s posadko na hribu, ki jo je predstavljala četa iz Poljčan. Luknja v strateškem planu Po planu bi morala patrulja v celoti pomagati izvidnici pri zavzetju polo- žaja na juriš. Izvidnica pa je napadla sama v jurišu in posadka, ki je polo- žaj branila, se je — predala. Majhna napaka — včasih bi bila usodna — mofnej.ša posadka se je predala slab- šemu napadalcu. Ko je prišla glavnina, ni imela koga napasti. Zato pa sta enoti, ta ki je na- padla in ona ki je branila, priredili na vrhu skupen partizanski miting. Ko- mandant pohoda major Knap Matija je analiziral « strokovnega vidika ce- lotno akcijo od prvega koraka v Pav- lovcih pa vse do Ane. Pohvalil je ude- ležence iz ptujskega okraja ter pouda- ril njihovo borbenost, nato pa izrazil ieljo, da naj zastavo skupina, ki jo je sprejela z isto požrtvovalnostjo in bor- benostjo, odnese dalje. Govoril je tudi tov. Vičar, sekretar OOOF Ptuj, ki je orisal veličino na- rodnoosvobodilne borbe ter poudaril uspehe, ki jih je naše ljudstvo doseglo po NOB do danes, omenil je protiljud- sko delovanje reakcije in klera ter poudaril pomen praznika 22. julija. Grovorila sta še zastopnika iz Polj- ran. Nato pa «0 mladinci, ki 90 sodelo- vali, v navdušenju nad uspelim poho- dom ter v znak navdušenja za praznik slovenskega ljudstva — državni praz- nik 22. julija — že v naprej izstrelili nekaj »alv. S tem eo potrdili, da na«e ljudstvo v narodnoosvobodilni borbi, ki se je začela pred desetimi leti, pri- borjenega orožja več ne bo dalo iz rok, nikdar, nikomur, le svoji junaški Ju- goslovanski armadi v čuvanje za vsak slučaj. j Mi Piiiiii 10II mm um miMm in \tmmm Mm n MM Ko je pred 10. leti divjala hltlerjan- »ka porast po Sloveniji in lovila svoje žrtve po stanovanjih, ulicah, uradih itd. ter Jih tlačila v svoje črne mrtva- ške vrane — kamione, smo samo ča- liall, kdaj se pojavi ta črna prikazen pred hiSo Nihče nI vedel ne ure ne dneva, ko ga bo pograbila podivjana drhal. Kot nihče ne ateče smrti, tako tudi tej kampan,|i niso otekli zavedni Slovenci, katerih nsoda je bila že v naprej zapečatena. Lov po hiSah se Je vršil noč za nočjo, Cml vrani so vršili svoje hitlerjansko poslanstvo s prevo- zom svojih žrtev v razna taborišča in razne zapore; na Bori. v Rajhenbnrg, v Meljsko vojašnico itd. DruR za dra- gim, kot bi nas žela smrtna kosa. smo zapuščali svoje drage domove. Podiv- jani Hitler nas je nival Iz naSlb svetih domačih tal ter nas pognal s svojimi črnimi krokarji, ki so brzeli « nami neznano kam. — Lepa oa&a polja, ze- leni sozdi. lepe naSe vasice in bele hliCice «0 bliskovito švigali mimo nas in nas pozdravljali. Tndi doma se je rbralo par zavednih sosedov v sloves, drusii pa «0 ostali v svojih brlogih. Kot smo pred 10. leti neustrašeni in ponosni zbirali za deportacijo v Mari- born In zapuščali svojo poteptano in žaljeno domovino, tako smo se tudi leto* dne 6., 7. In 8. julija zbirali v Maribor«, v nas I novi. ponosni fn osvo- bojeni domovini JusoslavijI kot njeni /^rprSjii sinovi. Tu smo videli samo vesele In navduScne obraze, ki so pri- hajali fz vseh stani, da dostojno mani- festirajo In proslavijo ta zgodovinski dao Spored proslave je bil sledeč: V petok «. juSija ob 20. uri je apri- jrorii S KI'D Pošta Maribor v Sloven- nkf-m narodnem gledališču vojno dra- mo v treh dejanjih »Stilmondski žu- pan«; v noboto 7. julija ob 20. nrl koraemoracUa padlim žrtvam in bor- cem proti fašizmu; v nedeljo 8. julija ob 10. uri zborovanje na Glavnem trgu. po zborovanja skupen odhod v ulico Heroja Jevliča. kjer je bila odkrita sp<»minska plošča ob zvokih vojaSke ffodbe in godbe SKCD PoŠta. Opoldne kulturna prireditev, družabni večer In zer»dovinsko-spominska razstava. Kot RovornIkI so nastopili zastopniki inter- n5ra.ncev in Izgnancev tovariši Janko Markič. Franc Rant. Anton Brandner, zastopnik koroških Slovencev iz Ce- lovca in dm.sri. Predvsem so sc sporni- njaii padlih žrtev in borcev. Saj Je samo v Sremu pri Opatovcu v borbi z okupatorjem padlo dn« 17. januarja 194.'> ca 600 naših najboijiih sinov, pre- kaljenih borcev, cvet naše mladine, določene za pohod v Slovenijo, kate- rim ni bilo dano. da bi bili dočakali dan osvobojenja. Govorniki so pouda- rili, da se je le malo družin vrnilo neokrnjenih, skoraj v vsaki družini so bile žrtve, ki jih je zahtevala t« težka preizkuinja. Govorniki so na- gla^^li: Kolikor so se petokolonci ve- selili nailega izgnanstva, toliko so se bali naše vrnitve, češ kaj se vračajo ti izseljenci, naj bi ostali tam, kamor smo jih poslali. — Se danes hodijo taki razorožcni pet-okolonci po Mari- boru, toda poskrbeli bomo, da no bodo mogli nikdar več škodovati našemu življu. Zastopnik koroških Slovencev Jo orisal veliko trpljenje in preganja- n.|e Slovencev na Koroškem leia 1941. Bili so tudi oni masovno izgnani, toda ne na jug. marveč na sever. Globoko so čustvovali z nami vsied našega pre- ganjanja, bili so zelo selo potrti, toda nikdar strtL Končno je bila odposlana pozdravna brzojavka našemu heroju in modremu voditelju tovarišu Titu, drugim držav- nikom^ Združenim narodom pa uteme- ljena resolucija za izročitev narodnih izdajalcev paveliča in drugih njegovih trabantov. S tem je bila slavnost na Glavnem trgu zaključena, nakar se je pričel pohod z vojaško godbo In godbo SKUD na trg pred Meljsko voja«nico. RJ. Delitev industrijskih bonov Beograd, 18. Julija. Včeraj se je pričela delitev Industrijskih bonov za minulo tromesečje april-junij. Dodatne industrijske bone, ki jih je odobril Svet za blagovni promet pri vladi FLRJ v zvezi z odredbo o povišanju cen za to- bačne izdelke, sol In petrolej, bodo raz- delili najpozneje do 25. julija. Do tega dne bodo potrošniki, ki jim ta do- datek pripada, dobili za 350 dinarjev bonov Za julij in avgust skupaj. Invalidi, upokojenci in gmotno nepre- skrbljene osebe in matere 7 več otroki pa bodo najdalje do 1. avgusta dobili za 150 dinarjev Industrijskih bonov za prvo polletje. , Nadaljevanje govora tovariša TITA (Nadaljevalje « 1. strani) so pripomogla, da se je naie ljudstvo nekoliko opomoglo. Nadalje dobivamo posojila v raznih oblikah, četudi ne toliko, kolikor potrebujemo, čeprav nam tndi tu delajo razne teZave. Do- bili smo tudi denarno pomoč in jo do- bivamo še nadalje, da bi lahko nabavili surovine, ki Jih potrebujemo. To niso majhne vsote, ki so naši državi dobro- došle in smo hvaležni tem državam, predvsem pa Ameriki. Doslej niso nikdar zahtevale in upam, da ne bodo zahtevale nikakrfnih odstopov politič- nega značaja, saj tudi same vedo, da bi bilo te zaman. Pri graditvi naše države moramo dane« delati nadčloveške napore, da bi naprej izpolnjevali petletni plan. To- variši in tovarišic«, vsi smo priče, kako se vsak dan spreminja lice naše države, prav tako pa tudi vsi vemo, da po tistem, kar se je pripetilo med nami in ZSSR, po tistem, kar nam je stra- hovito otežilo položaj, nismo niti mogli pričakovati kakih lažjih dni. Podalj- šati sme morali izpolnitev plana za leto dni. Toda naslednje leto bo ta plan izvršen in v nadaljnjem razdobju bo- mo laže ustvarjali načrte, ki jih bodo naši narodi laie izpolnjevali. Laže bo, in vsak dan je že laže in laže. toda vendar moramo krepko poprijeti in mnogo delati, napeti moramo vse sile, da bi uresničili tisto, kar smo si za- mislili. Naši bodoči načrti bodo v mar- sikaterem pogledu še bolj obsežni. Lažji pa bedo za naSe ljudi, ki jih bodo mo- rali izpolnjevati. Danes ni v Jugoslaviji nobenega človeka, ki pri fizični spo- sobnosti za delo ne bi mogel živeti od svojega dela. ker ima vsak možnosti za zaslužek. Toda danes ne more biti v .Tugoslaviji prostora za takega, ki noče delati, kajti mi smo socialistična drža- va, a državljani socialistične države se morajo zavedati svojih dolžnosti in svojih nalog. TI imajo pravico sahte- vati, da vlada izpolnjuje svoje obvez- nosti do njih, toda tudi oni imajo ob- veznosti proti svoji vladi in svoji skup- nosti kot celoti. Saj, če štiri petine na- ših državljanov delajo, ena petina pa ne dela, na čigav račun bo torej živela ta petina? Na račun vas, ki delate. Ml zahtevamo maksimum naporov od na- ših ljudi in pri tem sta potrebna čvr- stost značaja in zavednost; potrebno je, da vsakdo ve, da se ne more Iz- ogniti dela na breme drugega. Tu ne poznamo šale. Ne varčujemo s svojimi silami tam, kjer jih ne moremo var- čevati. In menimo, da tudi drugi nima te pravice. Vsakdo mora delati, to je pravilo našega življenja. Sedaj bi sc vrnil na vprašanje, ki sem ga omenil 6 današnjem položaju na svetu. Človeštvo teži za mirom. Ljudje »o siti voSn in zadnji dve vojni sta bili posebno krvavi ter sta zajeli vso ze- meljsko kroglo. Ti vojni .sta prizadejali človeštvu velikansko .^kodo. Preprost človek prezirali sovraži In preklinja vojno. Toda, kaj hočete, če so na svetu fantasti, pokvarjeni ljudje, ki mislijo, da se morajo z vojno reševati spori med ljudmi. Ne, spori med ljudmi se morajo reševati na miren način, na pravičen način in po mirni poti. Po- glejte, kam Je pripeljala korejska vojna. SevemokorejcI, nahujskani, so skuhali tako kaSo, da jih je ta sedaj opekla. Korejsko ljudstvo Je dalo ve- likanske žrtve, vsega skupaj skoraj poldrug milijon ljudi na obeh straneh. Zamislite si. kaj pomeni samo poldrug milijon ljudi za državo, zlasti pa pre- sodite velikansko gmotno škodo. In naposled, kakšen je rezultat: porušeni domovi, opustoSena polja, požgana pod- jetja, porušeni mostovi in železnice, vsakdanja opustošenja in uničevanja prebivalstva v boju In pri letalskih napadih, množične žrtve, lakota, epide- mija tifusa in druge bolezni, skratka strašna pošast, ki tam besni. Za vse te nesreče je pred zgodovino najbolj kriv tisti, ki jih je povzročil. Ta pa sedaj, ko se je položaj spremenil, aa- hteva premirje. Seveda s tem niso niC novega povedali, saj je bilo v tej smeri tudi K drugih strani nekaj poskusov. To je bila tudi linija naše vlade, da se sovražnikove sile zaustavijo na 38. vzpo- redniku, to smo predlagali v Združenih narodih. Ta predlog so pozneje storile tudi druge države, ker so hotele doseči sporazum. Sedaj pa se vsi delajo mi- roljubni ter pre'^lagajo, da bi se usta- vili na 38. vzporedniku, kar pomeni, da bo vsak ostal na svojih razvalinah. To je uspeh vojne in zato tudi narodi to vojno in vse vojne, ki prinašajo take uspehe, sovražijo. Ali mislite, tovariši, da je to res, kar sedaj tam predlagajo? Srečen bi bil, če bi se to uresničilo, toda tega ne ver- jamem. In ne samo jas, temveč tudi mnogi drugi, ne verjamem pa zato, ker vzporedno s stavljanjem takega predloga na tej strani delajo take stvari proti nam. Mir Je na svetu ne- deljiv, tovariši, in zato mislim, da Je bil tam storjen samo manever — da bi zadeva na Koreji nekako potihnila, da bi lahko na drugem kraju libruh- nila. Ali je n. pr. na naši meji boljše sta- nje, kot je bilo pred poskusom za skle- nitev premirja na Koreji? Ne, sedaj je Se slabše. Vzemimo n. pr. samp najno- vejše primere, kako so ubijali in ranili naše obmejne stražarje, ugrabili ču- varje naših meja itd. Sedaj ne bom poudarjal, kdo je krivec vendar po- glejte, kaj dela sedaj italijanski tisk glede Trsta In Istre. Vodijo nebrzdano gonjo, v kateri se odkrivajo načrti Ita- lijanske fašistične reakcije, se pravi tistih, ki so nam prizadejali toliko zla. De Gasperi je govoril v parlamentu, v katerem so poslanci predložili inter- pelacijo in vprašali, kaj je z njihovim italijanskim Trstom, in kaj Angleži ter drugi barantajo z Jugoslavijo, ki ji ho- čejo prodati italijanski Trst. Sedaj pretakajo krokodilo\'e solze in govore, da je potrebna revizija mirovne po- godbe, pri čemer spominjajo na Istro in Pulj. Neki fašistični novinar se je celo razjokal v nekem svojem članku, da so Italijani v minuli vojni privolili v to, da se izselijo iz Sibenika. Vid5*e torej, kakšne nakane Imajo in kakL!ii so. In kdo stoji za vsem tem? Mislim, da nikomur od vas ni težko uganiti, kdo se skriva za tem. Združili so se fašisti In informbirojevci in Italijanska reakcija. Toda, Jaz mislim, da večina italijanskega ljudstva ne sodeluje, tem- več da se tamkaj razpihuje nemogoča gonja, ki lahko pripelje do tega, da ne bodo vsi poskusi in vse žrtve, ki smo jih storili, da bi se odnošaji po- pravili, privedli do dobrih rezultatov. Pravijo, da hočejo ne le Trst. marveč tudi cono »B« in celo tudi Istro in Pulj. Danes jim ne bom odgovarjal z nikakršnimi novimi formulacijami na- gega stališča. Enkrat sem vam že rekel, da ne trgujemo z našim življenjem, z našimi državljani in da se ne mislimo spuščati v nikakršna pogajanja, v ka- terih bi bila naia načela in ne le na- čela, temveč tudi naša država in naši narodi oškodovani V tem oziru smo trdno sklenili, da bomo \Trtrajali pri svojem stališču. Dovolj smo žrtvovali, dovolj popuščali. ZastraSile nas ne bodo nikakršne grožnje, nikakršni megleni opomini, da se bodo, če mi ne bomo hoteli tako, sporazumeli z Rusi. Nas to ne bo preplašilo. Mislijo, da jim bomo prepustili naše ozemlje in naše prebi- valstvo, ker so nas prisilili k temu Rusi. Ne, mi tu ne moremo popuščati, ker ne smemo — in ostali bomo trdni. Naj se rajši prizadevajo, da bi skupno premostili jez, ki loči obe državi, in da pripravimo vse potrebno za razgo- vore in sporazume med obema vlada- ma, saj je sporazum mogoč, če imamo voljo in ne stremimo za nečem, kar ni niti pravično niti realno. Komu pa je potrebna takšna propa- ganda? Kakšno politiko oni vodijo? Nikdar ne bodo dosegli tistega, kar hočejo na škodo naših narodov. Torej, tu jim moramo reči samo eno: naj se od nas ne nadejajo nikakršnih odsto- pov od sedanjega stališča In da se ( rajo od nas nadejati samo prijateljsi(, sporazumevanja, saj mi razumemo t njihove težave, vendar se ne more strinjati z njimi, ko govore o naj ozemlju, o najčistejšem ozemlju nai, slovenskega, hrvatskega naroda in < goslovanskih narodov sploh. Tu bomo popustili, in to le moj odgo^ gospodu DeGasperiju. Obžalujem, da je prlMo do takf interpelacije v italijanskem p^r mentu, vendar se to nI pripetilo naključju. Zahtevalo je tudi odgo\ z naše strani in mi jim ga dajemo, je odgovor vsakega našega človeka Jugoslaviji. Nikakršnega drugega ( govora jim ne morem dati. Lahki jim rečem to, da nas to, kar dela ne more spraviti Iz tira in da zan tega ne bomo Izgubljali živcev. V r. nlci želimo najlepše odnose z halifi) skim ljudstvom in imamo celo vri dobrih odnosov z italijanskimi ljudi z italijanskim ljudstvom splon Ml le da želimo ohraniti te sedanje o nose, man'eč jih hočemo tudi razšir in poglobiti, vendar pa želimo, d.^ italijanska vlada In drugi krotki, tudi reakcija, spoznali, da sedanja ,T goslavija ni bivša Pašlčeva Jugo;l,tvi in da sedaj ne more proti njej orv^nr zirati neki D'Annunzio tolpe in pohej To sedaj ni mogoče. Sedaj «e j« trel zavedati, da so tu novi ljudje,. n« državljani, ki so vse, kar imajo, ilači s krvjo in znojem. Tovariši in to\'arišice! Vprašanje mii ali vojne je odvisno od samih Ihi ker se danes ne more bojevati tal kot včasih, v srednjem veku, ko so bs plačani bojevniki, brez kake poseb priprave. Narodi so siti vojne. Da, ti kjer, vlada suženjstvo in podrejan kot tam na vzhodu, bi lahko nel poskušali, toda mislim, da je tudi njih toliko pameti, da nekaj takega bodo napravili, saj danes nihče ne 1 v kaj bi se tak poskus spremen Ljudje poznajo zgodovino in vedo, i so tudi največje sile propadle, kadi so začele vojno. To je stara zgodovin! to so dejstva, ki se skozi stoletja p« navijajo. Narodi so danes siti vcjn ter Jim niso potrebna nobena nov ozemlja. Tudi nam niso potrebna. 51 nismo velesila, toda nova ozemlja nai niso potrebna, ker vemo, — da brž k govorimo o novem ozemlju, mislim na zasužnjcvanje kakega naroda. Ci narod sam noče vstopiti v neko skup' nost, če ne misli, da je njemu tam naj boljše, tedaj ga k temu ni treba silil Nobeno osvajanje, nobeni bajoneti nI en naboj iz naših pušk ne bo izsti'elj zaradi osvojitve kakega novega 6h Če bi imel nekdo toliko smelosti, da I poskušal napasti kateri koli del naseg ozemlja. Na koncu bi vas rad še prosil na dai vašega velikega praznika, 13. julija, di se ne spomnite le sinov in hčera, i so prelili kri za boljšo in srečncJS bodočnost naše države, temveč da I če bolj mislili na izpolnitev naše? dela, naših nalog. Kujte in uresničuji nove načrte, bodite smeli graditel nove socialistične Jugoslavije! Pre nami je odkrita In jasna perspektiva Mi vemo. kaj hočemo. Rekel sem, 0 smo najtežje prebrodili in da nam 1 že vsak dan po malem boljše. Lahk upamo na boljše dneve, rečem pa, di ni treba imeti nobenih skrbi zara^ vojne ter da moramo delati — kak«^ smo že tolikokrat povedali —, kot dj bo sto let mir in da se pripravljamo^ kot da bo jutri kdo napadel našo drža^ vo. To je naše geslo — s tem geslou pojdimo smelo naprej po poti graditvi socializma; smelo gradimo nove to vame, nova podjetja, nove ceste, nov« melioracije, kanalizacije in tako dalj« Videli boste, da bomo že prihodn,1e lei.a] vedel, pri čem sem. Toda to se ni zgodilo. Zasliševali so pač druge. Od jutra do večera in tudi ponoči smo slišali, ko so odpirali vrata celic ter korake jetnikov, ki so jih vodili na za- sliševanja. Naša celica je bila prva. Skozi luk- njo, ki smo ."«1 jo z nožem izvrtali pod oknom, smo videli na h5dnik, katerega okna «0 gledala na dvorišče in po kate- rem .so vodili žrtve k zaslišanju. Videli smo tudi na dvorišče, kamor smo šli vsako jutro za deset minut na običajen sprehod v krogu. Iz sob kjer so zasliševali, so dan za dnem odmevali u n» se^nku parlamentarne skupine KDS ^ . , locialdemokratska tn liberalna tranka ne zavračata sodelovanja, pač pa rtorata odložiti svoj vstop v vlado za- radi nekaterih notranjih vpraSanj. Ne morem več zavlačevati z zamenjavami y vladi, posebno zaradi obširnega dela. Vlada in parlament morata še letos od- jpfatl o približno 290 zakonskih pred- logih, med katerimi so mnogi velikega političnega in gospodarskega pomena. ^roman, predsednik ZDA, na tiskovni konferenci . , . poslanstvo Harrimana bo želo popoln uspeh. Harrlman bo takoj stopil J y stik s perzijskimi In britanskimi I funkcionarji. Z njim bo načel razgovore v zvezi s podržavljcnjem perzijskih pe- trolejsklh izvirov, po potrebi pa bo tudi obiskal London. IVforrison, britanski zunanji minister Podpisovanje mirovne pogodbe z Ja- ponsko, ki bo 7. septembra t. 1. v San t Francisco, bo pomagalo pri uresničenju mestnih parkih, kjer leže na tleh izru- vana velika drevesa in polomljene veje. Zaradi neurja je bilo prekinjenih 4000 telefonov, kl jih sedaj popr^av- Ijajo. Električno omrežje bilo v mestu poškodovano na 105 mestih V Vrbniku sta dva otroka prijela za električno žico, ki Je ležala na tleh, in bila na mestu mrtva. Njun oče, 37- letni delavec Pavao Kramarič jima je hotel pomagati, pa Je tudi njega ubil električni tok. Na podoben način je bila ubita tudi 17-letna tekstilna delavka Ljubica Sivak, MUZEJSKO DRUŠTVO, OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV IN MESTNI MUZEJ V PTUJU vas vabijo na SLOVESNO OTVORITEV SPOMINSKEGA ODDELKA NOB MESTNEGA MUZEJA ki bo na državni praznik Ljudske rq>ublike Slovenije 22. jttli}a 1951 ob 9. uri dopoldne v ptujskem grada. Spored: Moški zbor SKUD »Jože Lacko« zapoje pod vodstvom dirigenta tov. J. Gregorca PARTIZANSKE PESMI GOVOR, DEKLAMACIJA Ob koncu zapoje mešani zbor SKUD »JoŽe Lacko« Ogled razstave, ki obsega: a) dobo pred letom 1941, b) dobo med okupacijo, c) dobo zmage. našo celico. Ključi so zarožljali, v »ce- lico sta vstopila tovariš Koren In že- lezničar Frankovlč. S Korenom sva se pozdravila samo s pogledom. Ko so se vrata zaprla, ml je Koren prišepnil: »O naši organzaciji ne vedo Se nič, Lacko ni izdal ničesar.« Celica je bila nabito polna in s Ko- renom se nisva mogla dosti pogovarjati. Le na hitro mi jc povedal, da so prišli na sled njegovi železnlčarskl skupini, h kateri je spadal tudi Frankovlč. Dnevi, kl so sledili, so bili vedno mučnejši. Prvi od novih aretlrancev v naši celici je bil zaslišan Frankovlč. V celico se je vrnil popolnoma uničen. Kmalu je prišel na vrsto Koren, ki pa so ga po prvem za.sliševanju premestili v celico za eno nadstropje nižje. Na hodnikih je vedno večji ropot. Neprestano so loputali z vrati celic, iz zasllševalnice pa smo slišali vedno huj- rohnenje, udarce in vpitje. Gesta- Povci so uporabljali vse stopnje muče- nja. Navadno so pričenjali s počepom z Iztegnjenimi lakti, ootcm so obesili na roke težek kovček, potem pa so pretepali žrtve s palicami in bikovkaml Po podplatih, bedrih, hrbtu in glavi, na dvorišču »o jih z bičem preganjali okrog vodnjaka, dokler se niso zgru- "^ile. Potem so *rt\'e postavljali pod vodnJakovo cev ter polivali z mrzlo vo- ženske pa prav tako slečene do 'Nagega postavljali pod vodnjak. Ne- prestano so se ponavljali Izbruhi gesta- Povske bestialnosti in zločinskega sa- ^zn^a. Moški in žendce — vsi Nemci *^ enaki. Ob oknu jp sedela gestapov- vlačuga fi cigareto v tistih in z na- smehom na ustnicah gledala, kako ge- stapovec z bičem v roki goni okrog vodnjaka mlado Slovetiko. Ko mu je roka od utrujenosti omahnila, ga je vprašala: »Ali se ti smili?« Nam pa Je v celicah bes nad nemoč jo .stLskal pesti in grla. Udarili bi, grizli, trgali te zveri. Obsojeni smo bili trpe- ti in gledati vse to trpljenje. Iz naše celice ao premestili enega jetnika v celico k umirajočemu Lacku, iz njegove pa k nam premestili Lacko- vega tovariša Ceha. Ta se nam Je predstavil z besedami: »Nič se me ne bojte, jaz sem četnlk!« Nanj pa sta me že prej opozorila paznik Plhler in Sa- gadinova, ki je bila zaprta skupno z mojo hčerko v kletni celici. Pri jutra- njem siprehodu mi je šepnila skozi okno: »Bojte se Ceha!« Temu so gestapovci obljubili, da ga bodo pomllostiU, če jim vse pove. Pozneje so ga oblekli v uni- formo ter vozili s sabo po vaseh, kjer je ovajal ljudi. V celld mu na njegova vrašanja nismo nasedli. Izdajalec Je pozneje prejel zasluženo kazen od ge- stapovcev samih. Ustrelili so ga. Po- dobno se je zgodilo s Ptikšičem, ki je prav tako nasedel obljubam gestapov- cev. 18. avgusta smo zvedeli, da je Lacka smrt rešila strašnih muk. Sojetnika sta mu lajšala zadnje trenutke. Skozi luknjo v deski smo potem videli, kako so ga odpeljali na navadnem kmečkem vozu, površno pokritega z vejami. Gestapovske zveri so divjale dalje. Mnogim ao po neprestanem mučenju odpovedaU jjjvo^tfii ao aa prostovoljno ločili od življenja, samo, da bi se rešili gestapovskega pekla. Po vsakem takem primeru je bila velika preiskava za britvicami, pasovi, vrvicami itd. Pri tem se je zlasti odlikoval novonamešče- nl paznik Tement, s;lar nemčur, ki je bil preje baje zastopnik neke zavaro- valnice. Bil je do skrajnosti brutalen ter je včasih prekosil celo Jermana. Takrat je bila v zaporu med drugimi' tudi moja nekdanja učenka Kavčičeva, ki so jo doliili, da je bila v zvezi z enim Lackovih tovarišev. Tako so jo pretepali, da so ji zlomili roko pod laktom. Namesto da bi jo poslali v bol- nišnico, so jo zaprli za nekaj dni v temnico. Revica je potem na posledicah trpinčenja umrla v Auschwitzu. I^o se je zgodilo tudi z Dano Rajhovo iz Lju- tomera. Neke noči so k zasliianju poklicali Frankoviča. Po dolgem času se je vrnil z besedami: >Vse je Izgubljeno, vsa ve- do.« Omahnil je na klop, mene pa j« vrglo s postelje. Vendar niso zasledili cele organizacije, temveč ie Koreaovo skupino, pa še to le delno. Nekega dne se je raznesla vest, da bo del zaprtih v Ptuju prepeljan v Ma- ribor. Res so začeli nekega popoldneva klicati jetnike na dvorišče, kjer ao jih fotografirali in proti večeru Je odšel prvi transport v Maribor. Med njimi je bil iz naše celice Lackov sin Jože, To- da že po nekaj dneh se je številčno sta- nje zopet izpopolnilo, ker so aretacije sledile z mrzlično naglico. Vsako jutro, smo opazili na dvorišču kakega znanca,! kl Je bil prejšnji dan ali prejšnjo noč aretiran, 2e dva meseca ni bilo kapljice dežja. Zrak je bil v celicah vedno težji, di- hanje pa skoro nemogoče. Preiskave In zasliševanja so se vršila podnevi in po- noči. Zasliševali pa so tudi v dr. Bren- člčcvi hiši, v kateri se Je naselil gesta- po. Zrtva »o prihajale od zasliševanj napol mrtve, uničene, telesno in duševno strte. Obupan od negotovosti sem re- kel Jermanu, da naj pove gestapu, da zahtevam zaslišanje. Cez nekaj dni je prišel mali gestapovec, me poklical na hodnik ter rekel: »Kaj hočete? Mi ve- mo vse In v par dneh boste ustreljeni.« Takoj nato je šel še v celico k hčerki: »Vaš oče Je vse priznal in bo jutri ustreljen, sedaj priznajte še vi!« Revica je drugo Jutro smrtno bleda čakala pri oknu, če bom še prišel mimo. Sredi septembra Je odšel v Maribor drugI transport in kmalu nato tretji. Z drugim transportom sta odšla iz moje celice Frankovlč in Kocbek. Frankovlč je bil pot«m ustreljen, usoda Kocbeka pa mi ni znana. Vest, da Jc Sagadinova j)obegnila, je vzbudila v nas veliko zadoščenje. Bila je prepeljana v bolnišnico, od tam pa se ji je posrečilo pobegniti iz kremp- ljev gestapovskih zveri. 20. »ept. zjutraj hčerke ni bilo več v celici. Na oknu so bili sami neznani obrazi. Naposled mi Je ena jetnic šep- nila: »Mire m več tukaj.« Nisem vedel, re je v drugi celici, ali so jo odpeljali kam drugam. Naslednjega dne mi je povedal Glušlč, da je bila izpuščena iz zapora. S srca se mi je odvalil velik kamen. V celici smo ostali le še trije. Emer- šlč, ki je prišel v začetku septembra, in poštni uslužbenec Cemezel, oba iz Ptuja. 27. sept. je prišel Jerman ter me Iilical k zaslišanju. Pred vrati jetniSnice je ča- kal avto, kl me je odpeljal v Brenčiče- vo hišo. Po Stiriurnem zaslišanju ml je rekel gestapovec Fahmleitner, da bom izpuščen, da pa moram v 48 urah zapustiti Ptuj ter se izseliti v Nem M jo. Toda tudi v Nemčiji ne smem biti.kraju, katerim so dogodki iz mojega opisa podrobneja in globlje znani. S. T. Ptuj. •PTUJSKI TEDNIK. Ptuj, 20. julija 1951 Resnica o ptujskem gledališču Glede na prispevek Vladislava Ceg- narja k diskusiji o novih gledališčih, ki ga je objavila »Ljudska pravica« 14. julija t. 1., podpisani ne bi imel ničesar pripomniti, razen začudenja, da eo ta podtikanja mnenj in neresničnih izjav, še poeebej pa ocenjevanja pod videzom strokovne kritike sploh v tem tedniku bila objavljena, posebej še zaradi teg« ker v tem Cegnarjevera prispe\' 1 ne vidimo nobenega kon- straktivnega prispevka k plodnosti te diskusije. Cegnar trdi v omenjenem članku, da poleg gledaliških strokovnjakov in organizatorjev manjka gledališčem >^tudi objektivnih strokovnih kritikov, sposobnih in razgledanih urednikov lokalnega časopisja« in sploh ljudi, ki bodo znali prikazovati množici slabosti gledališča in njegovih predstav. To je sice* delom, re« in se podpisani, kar se gledališča tiče, z izvajanjem povsem strinjamo ter ugotavljamo, da nam je te besede vzel iz ust, ker smo to že pred Cegnarjem ugotavljali. Gre nam za naslednjo izjavo, ki jo je napisal iz »ogorčenja« nad v »Ptujskem ted- niku« objavljenimi prispevki, ki so v živo zadeli. Zanimivo je, da je v svo- jem »ogorčenju« našel »nesposobnega in nerazgledanega urednika«, nekultur- nega ljudskoprosvetnega referenta in dopisnika z »moderno visoko petelinjo frizuro«, kar predstavlja nekakšno »kvaliteto« Cegnarjeve polemike. Presenečenje nam nudijo njegovi na- daljnji stavki: »Poglejmo konkretno vprašanje okrajnega gledališča v Ptuju. Ali je potrebno? Ce bi vprašali finančne foi-ume, ki naj bi ga vzdrževali, bi de- jali, da ni potrebno. Ce bi brali »Ptuj- ski tednik« in poslušali profesionalnega ljudskoprosvetnega referenta, bi dejali, da ni potrebno.« Pozivamo Cegnarja, da predloži vsaj en najmanjši dokaz za svoje gornje trditve, ker je v nasprotnem primeru degradiral merodajne okrajne oblastne, politične in prosvetne forume. Po nji- hovem zaupanju izvršujejo osebe, ka- terim je Cegnar podtaknil nemogoče in prav smešne trditve, poverjene funkcije. Ti forumi in osebe bi naj pljuvale v lastno skledo, čeprav so prav same nenehno stremele za rastjo in uspešnim razvojem ptujskega gle- dališča. Vemo, da Cegnar teh dokazov, tudi najmanjših, nima, ker jih ne more imeti. Verjetno jih je našel v članku ljudskoprosvetnega profesionalca, ki ga je objavil »Ptujski tednik«, kjer je nerazumevajoč bistva »nadaljnjega ob- stoja nič kaj zdravega profesionalizma v ptujskem gledališču«, posplošil na problem obstoja gledališča samega. Cegnar takrat, ko je te absurdnosti pisal, ni pomislil na odmev v slovenski javnosti — o uredniloi, ki je proti ob- stoju gledališča v Ptuju ter o Ijudsko- prosvetnem referentu, »ki bi dejal, da ni potrebno«. Prav zaradi teh trditev želimo povedati dejansko resnico, ki je obenem mnenje množice 44 tisočev, o kateri govori Cegnar. Ne razprav- ljamo o potrebi ali nepotrebi ptujskega gledališča ter odklanjamo vsako dis- kusijo o tem. Tovrstna podtikanja smatramo za nedostojna in služeča vse prej kot poštenemu namenu, ki so pri- merna le nivoju Cegnarjevega mišlje- nja. Ne strinjamo se z nezdravimi po- javi, ki jih je med drugim, vendar z drugimi besedami, nakazal že tudi tov. Liška, s profesionalizmom in kru- hoborstvom, ki se skuša uveljaviti v ptujskem gledališču samo zato, da bi se 15-članski ansambl pričo nizke do- tacije (250.000 din) obdržal. Trdimo, da «e iz kvantitete vsakovečemih gosto- vanj ne bo izcimila nikdar nikaka kvaliteta, o kateri govori Cegnar. Si- cer pa ob tej priliki ne nameravamo govoriti o še številnih problemih ptuj- skega gledališča, ker to ni naš namen. Hočemo le zavrniti Cegnarjevo pod- tikanje in »ocenjevanje«. Ugotavljamo, da je Cegnar vsak kritičen prispevek o delu ptujskega gledališča smatral za napad na njegovo osebo in kritično spremljanje tega dela imel za gonjo, kar dokazuje, da ni sprejemljiv za no- beno kritiko. Priporočamu mu, da si glede tega prebere Ziherlov prispevek »O socialističnem javnem mnenju« v isti številki »Ljudsko pravice«, posebno 7. odstavek, v kateri pravi: «Vsako kritiko, pa naj bo še tako ustvarjalna, •matra monopolist za napad na svojo avtoriteto, hkrati pa ne stori -ničesar, s čimer bi svojo avtoriteto dejansko podprl.« Ugotavljamo, da je naše sta- lišče pravilno, saj ga potrjuje tudi »Vestnik« ob priliki raznih ocen, ter tudi »Ljudski glas«. Cegnarju so do- bro znane te ocene, ker se je vanje prav tako slepo in brezuspešno zaleta- val kot v prispevke, ki so bili objav- ljeni v Ptujskem tedniku. Mimogrede naj citiramo Golobovo objektivno oceno Cegnarjeve—Desetakove dramatizacije »Desetega brata«, ki je bila zanj tudi gonja. Tukaj pravi: »O tem, kako je Govekarju to uspelo, je bilo že takrat precej govora, za nas bo vsekakor važ- nejše, v koliko je letošnja ptujska dra- matizacija boljša od Govekarjeve — saj če že delamo nekaj še enkrat, bi naj o\\o to bolje od prvega in koliko smo s s na starem delu naučili.« In še nekaj iz iste ocene: »... da bi jih rad videl (ptujski ansambel namreč) enkrat pod roko močnega režiserja, ki bi jim znal dati osrednjo zamisel vloge, jih dosledno popravljati in piliti in poka- zati, kako je treba ustvarjati pravi teater.« Verjetno je po Cegnarjevi lo- giki tudi urednik »Vestnika« »nesposo- ben in nerazgledan«, ker je objavil citirano oceno. K prispevkom, ki so bili objavljeni v »Ptujskem tedniku« o ptujskem gle- dališču. Cegnar še ni dal predmetnega odgovora, temveč se raje suče okrog raznih podtikanj mnenj, »ocenjevanj«, »petelinjih frizur«, skratka stvari, ki niso v nobeni zvezi z jedrom stvari. To izogibanje predmeta je po vsem vi- dezu svojstveno Cegnarju, njegov umik iz ptujskega gledališča in »ploh iz Ptuja pa daje slutiti, da se je ustrašil peterice navideznih sovražnikov, ki jih je ustvarila njegova monopolistično- birokratska fantazija ter da se ni na- slonil na množico 44 tisočev, o katerih tako rad govori. Ugotavljamo, da je teh 44 tisoč gledalcev sicer dokazalo potrebo po gledališču v Ptuju, da pa s tem niso priznali že kvalitete teh predstav, o kateri je bilo govora. Za sedaj smatramo za dovolj. Misli- mo, da so stvari sedaj tudi Cegnarju precej jasne. Ce mu niso, mu prihod- njič lahko postrežemo na zgovornejši način, Rebernak Franc, Bauman Anton; Slovensko narodno gledališče Maribor gostuje v torek, dne 24. in v sredo, dne 25. julija 1.1., ob 20, uri v Ptujskem gledališču z veseloigro „LJUBIM VAS..." Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od ponedeljka 23, t. m. dalje dnevno od 14. do 15. ure in 1 uro pred pričetkom predstave. PRESKRBA Potrošnike na zagotovljeni preskrbi obveščamo, da si lahko nabavijo, v kolikor že to niso storili, na nakaznice D-1 500 gramov In na D-2 250 gramov riža proti odvzemu odrezka rep. do- polnilne preskrbe štev. 5. julij 1951. Dalje si lahko nabavijo riž še matere dojilje po 250 gramov na odrezek rep. dopol. preskrbe štev. 4. julij in pa noseče žene na nakaznico po 500 gra- mov proti odvzemu odrezka rep. dopol. preskrbe štev 1. dopunski VII. Potrošniki R-2, Rs-2, R-3 in Rs 3 prejmejo pralni prašek na odrezek rep, dopol. pres-krbe štev. 7. julij, vsi ostali potroSndki pa na odrezek štev. 8. Istočasno obveščamo vse potrošnike ter maloprodajno mrežo, da se delijo mlevski izdelki samo do 25. julija 1951 in se po tem datumu delitev ne bo več vršila. Podjetja, ki vršijo delitev mlev- skih izdelkov, naj \'ršijo po ix>trebt tudi predizpozicije tako, da si bodo vsi potrošniki lahko do omenjenega datu- ma nabavili mle\'ske Izdelke za mesec juUj. V.«?l ostali artikli se pa delijo do zadnjega v mesecu. Potrošniki, ki Se niso prejeli vseh obrokov sladkorja, bodo kriti takoj, ko prejmemo večje količine sladkorja. Torej odrezki za sladkor, ko še niso izkoriščeni (r-^^.en odrezkov, ki so ne- veljavni) ne propadejo. I>nevno si laHko potrošniki nabav- ljajo sveži kruh v vseh poslovalnicah Potrošniške zadruge ter tudi v pekami na Ormoški cesti ter isto v vseh pe- karnah kot doslej. Iste prodajajo dnev- no sveže zemlje v prosti prodaji. Iz pisarne poverjenlštva za trgovino in gostinstvo. Tržne cene v Ptuju Privatni sektor: Solata 16 do 25 din, zeije 25 do 30 din, endivija 30 din, krompir 20 din, fižol v stročju 25 do 30 din, kumare 20 din, kimiaj-e za vla- ganje 30 din, jedilne tikve 16 do 20, rdeča pesa 20 din, ohrovt 30 din, kar- fijola 50 din, koleraba 20 din, čebula 80 do 40 din, tesen 50 din, jabolka 30, hruške 40 din, češnje 20 din, višnje 30 din, boro\'nice 40 do 50, breskve 60 din, marelice 60 din, slive 30 do 40 din (vse za 1 kg); kokoši 400 do 500 din, piščanci 300 do 400 din (za par); sir 100 din, smetana 120 din, mleko 20 din, surovo maslo 500 do 600 din. mast 450 do 500 din, jajca 9 do 10 din, jedilno olje 600 din, klobase 300 do 380 din, bela moka 200 din, krušna moka 140 din, ržena moka 120, koruzna moka 80 din, med 400 din, sladkor 500 din. Vrtnarstvo »Hristov Minčo«: zelje 20 din, Icumare 30 din, solata 15 din, karfijola 40 din, korenje 25 din, fižol v stročju 30 din, čebula 20 din, krom- pir 20 din. Trgovina kmetijskih pridelkov: ku- mare 20 din, krompir 20 din, fižol v stročju 24 din, zelje 18 din. Mestna ekonomija Ptuj: solata 15, krompir 20 din. ječmena kaša 100, ajdova moka 90 din, česen 50 din, korenje 25 din. fižol 30 din, jajca 8, mleko 18 din, žganje 380 din, zelje 20, jedilne tilcve 15 din. Trgovina zadružnega sklada: breskve 55 din. kumare 20 din, krompir 20 din, paradižniki 53 din. vino 155 din, med 430 din, žganje 400 din. P. A. Akademija v počastitev 15-Iet- nice začetka boja za špansko republiko Beograd, 18. julija. Zveza jugo- slovanskih prostovoljcev v španslci re- publikanski vojni in v mednarodni bri- gadi je piiredila sinoči v Centralnem domu Jugoslovanske armade v Beo- gradu slavnostno akademijo v poča- stitev 15-letnice začetka boja za Špan- sko republiko. Akademiji so prisostvo- vali bivši španski borci iz vse države, go^^or pa je imel generalni major Ratko Vujovič. V PTUJU ZOPET NAGPvADA ŠPORT- NE STAVE V zadnjih kolih je zanimanje za Športno stavo v Ptuju nekoliko padlo, kakor tudi po vsej državi. Vzrok je ta, da drugi del državnega nogomet- nega prvenstva še ni pričel in prilia- jajo v poštev za stavo moštva, ki šir- šemu občinstvu niso znana. Vsekakor bo drugače s 37. kolom, t. j. 29. t. m., ko prično tekmovanja Zvezne nogo- metne lige. Kljub manjšemu zanima- nju pa je ravno sedaj, to je v 34. kolu, zadel 10 pravilnih rešitev (z 12 nI bilo nobenega in so potemtakem prišli v pošte\' za prvo nagrado oni, ki so za- deli 11, za drugo pa tisti z 10 pravil- nimi Izidi) tov. Derkovič MIlan Iz Ptuja na stavnem listku štev. 119.591. Drugo nagrado si deli še s 180 udeleženci iz \'se države, ki so zadeli 10 rezultatov in mu pripada 6170 din. Stavni listki se od 35. kola naprej lahlco oddajo v poslovalnici »Triglava« do petka opoldne, medtem ko jih lahko dobite za vsako nadaljnje kolo od sobote naprej. ZOPET DVA PORAZA DRAVE NK Drava je v zadnjih dneh od- igrala nekaj prijateljskih nogometnih tekem, ki bi naj verjetno služile kot priprava za drugi del tekmovanja za slovensko prvenstvo. Vendar pa nam vse tri prijateljske tekme, ki jih je v poslednjih 14 dneh odigrala Drava, ne vlivajo pepričanja, da vodstvo NK Drcve ne jemlje priprave na tekmo- vanje v ligi resno. Trije nepotrebni porazi, slaba igra in zlasti slabo soje- nje ne kažejo na to, da si bo Drava vsaj v prvenstvenih tekmah popravila svoj ugled. Vodstvo NK Drave hoče, kot izgleda, pripraviti svoje moštvo mimo smotrnih treningov s prijatelj- skimi tekmami z moštvi, od katerih se ne more prav nič naučiti, na prven- stveno telcmovanje. Na ta način se kvaliteta nogometa prav gotovo v Ptuju ne bo dvignila. — Opaziti je bilo na zadnjih tekmah, da niso v mo- štvu nastopili nekateri igralci, ki .so v moštvu običajno med najboljšimi. To kaže na to, da v NK Drava še vedno vladajo nezdrave razmere, ki jih vodstvo po vsem videzu ne zna odpra\'iti. Zgovorno priča o malomar- nosti tega naslednji primer: preteklo nedeljo je pionirsko moštvo Drave go- stovalo v Guštanju, kjer je odigralo prvenstveno tekmo s tamkajšnjim Fu- žinarjem (rezultat je bil 3:0 za Dravo). Pionirji so odšli na pot popolnoma sami, brez običajnega starejšega vodje potovanja. Rezultat tega je bil, da M zamudili vlak in se po neprespani »oči na postaji šele v ponedeljek vrnili. Skrb za naraščaj bi morala biti, zlasti sedaj, za Dravo poglavitna. S takšnim posto- panjem pa pionirji in mladina gotovo ne bodo vzljubili svojega kluba. V petek je moštvo NK Drave gosto- valo v Ormožu, kjer je odigralo prija- teljsko tekmo proti domači Slogi. (O tej poročamo na drugem mestu.) V nedeljo pa se je na ptujskem igri- šču vriila »derby« tekma med Dravo in Aluminijem iz Stmišča, v katerem nastopajo predvsem igralci, ki so bi] nekoč člani Drave. Igra, ki je za tre nutke prehajala v grobost, se je kon čala z deloma nepričakovano zmag, Stmišča. Drava je bila sicer boljša vendar pa ni znala realizirati svoj, prednosti. Sodil je skrajno slabo Prea, iz Ptuja. Takšni sodniki nogometu igri nikakor ne morejo koristiti. mi DVOJNO PRESENEČENJE V 0RM02( TD Ormož : Drava I (Ptuj) 3:2 (2:i Gole za Ormož so dosegli: Gaberc Kovačič ter Balaž. Gledalcev ca 30o Sodnik je imel z ozirom na ostr( igro težko nalogo, vendar jo je dobr( opravil. Z velikim zanimanjem so prijatelj nogometa pričRkovali gostovanje Nli Drave, člana II. slovenske lige y, Ormožu. Pričakovali so, da bodo videl; res lepo in zanimivo nogometno tek. mo, ki jim bo nudila športni užitei in pripomogla k popularizaciji nogo. meta v Ormožu. Nad 300 navdušeni}: gledalcev na je razočarano zapustilo igrišče. 2e po predhodnih izjavali gostov iz Ptuja In po prikazani igri v prvih minutah je bilo jasno, da podceniulejo domače moštvo. To pa se je, k^kor le navadno zgodi, mašče. valo. Cettidi so dosegli gosteje prvi gol, domače moštvo ni pomjstilo. tem- več je zaigralo še z večjim elanom tako, da so rezultat izenačili In prešli tudi v vodstvo z 2:1, s čemer se je zaključil tudi pr^i del igre. Takoj v začetku drugega dela im-e je bilo opaziti, da hočejo gostje stanje izenačiti in na vsak način doseči zmago, četudi z nešportno igro in vedenjem. Ker so se skoraj vsi igrald tega pra\'ila držali, jim jp res uspeli izenačiti rezultat na 2:2. Tedaj je tvo? stala igra še ostrejša, oziroma s stran| gostov še bolj surova. Vsi nešportn| izpadi na terenu, kot na primer: neJ dovoljen napad na golmana. kadar leži z žogo na zemlji, neupoštevani« sodnikovih odločb, namerno streljanift žoge v gledalce Itd., niso pripomogli k zmagi. Domače moštvo Je zopet zaigralo enkrat kot je treba, doseglo tudi tretji gol in dokazalo, da bi s smotrnim tre- ningom lahko dosegalo lepše rezultate in uspehe kot sedaj. Pohvaliti bi bilo treba tudi posamezne igralce doma- čega moštva, ki niso odgovarjali na surovosti posameznih igralcev Drave, Tako smo doživeli dvojno nresene- čenje. Prvo poraz favorita NK Drava Ptuj, katerega je domače moštvo za- služeno premagalo ter bi lahko oV večji točnosti streljanja na gol rezu! tat bil še večii. Dnmačini niso izko- ristili ll-metrovke, nekaj ostrih stre- lov pa se je odbilo od stativ-?. Dru^o še manj pričakovano nresenečcnie pa je doživela publika ob nešDortni igri gostov, od katerih je pričakovala vse kaj dmgega. Ne bomo navajali no^.g- meznikov, ki so pri tem nrednjaCili. Želeti pa bi bilo, da NK Drava opu- sti t^k način borbe za zmago na nogo- metnem polju In bo tako imela prav gotmT^o več simpatij in usneha kot član druge slovenske lige. Pohvaliti pa moramo brata Gajzerja, katera sta bila najboljša igralca gostov ter sta se tudi vedla kot prava športnika. In se ena pripomba! S ptujskimi gosti so prišli tudi njihovi navijači. Vsaj mislili smo, da je tako, pa smo bili v zmoti. To so bili trenerji, ma- serji, funkcionarji itd,, kar se je iz- kazalo ob pobiranju \'*stapnine. katere posamezniki niso hoteli tjlačafi ter se vsied tega nrepirali z blagajnikom. Se si želimo videti nogometni klub Drava v Ormožu in unamo. da bo takrat popravil slab vtis tokratnega tekmovanja. Gledalci. Mrtvo morje — živo morje Ze od nekdaj kroži pravljica, da je Mrtvo morje izredno zdravilno pri ženski nerodovitnosti. Pravljica je seveda tudi vedela povedati, odkod te zdra- vilne sposobnosti, ki jih ima Mrtvo morje baje še iz časa Sodome in Go- more. Nek duh, ki je ob požigu Sodome in Gomore baje na nek način prišel v morje, se bavi s tem, da pomaga ne- rodovitnim ženam, ki se v tej vodi ko- pajo, pri štorkljinem delu. Sedaj se je našel v Jeruzalemu nek zdravnik, ki potrjuje to pravljico, vsaj v kolikor se tiče zdravilnih lastnosti, pri nerodovitnosti žena. Pravi, da visok; procent soli v Mrtvem morju, ki one-j mogoča ribam življenje v njem, toliko! bolj pomaga k raz\'ijanju nekaterih hormonov in kot dokaz navaja neko ženo, ki se je po zdravljenju v Mrtvem morju izkazala kar % — trojčki. Več krme - večji dolisdki - več zadovoljstva žlvlprelcev jn DOtrošniliev Prav vsak človek pozna koristi, ki jih ima od ži\'inoreje, le tega se mar- sikateri živinorejec ne zaveda, kaj ta živina od njega rabi za stvarjanje do- brin v prid človeka. Živina je tista čudovita tvomica, ki Iz rastlinskih produktov zemlje pre- tvarja in izdeluje delovne artikle za vzdrževanje in ohranitev moči ljudskih mas. Žival je tisti dragoceni stroj, ki iz trave in drugih odpadkov produ- cira najboljšo hrano našim najmlaj- šim, krepko in tečno jed našim delov- nim ljudem, daje material za zaščito naših nog in surovine za najrazličnej- še koristne predmete. Poleg vsega nam daje še v odpadkih nenadomestljivi vir humiisa za naše vrtove in polja, ki jih istočasno obde- lujemo zopet s silo late živine. Ta naša živina je pa .zmožna proiz- vajati Ln dati še mnogo več, ako bi naši ljudje bili res pravi živinorejci ter oskrbovati In negovati svoje ko- ri.ada aaaa^ v tiste prvine, iz katerih je sestavljeno, d;; lahko služi zopet za razvoj nove rast- line. S praSenjcm zemljo predvsem rahlja- mo. Pomnimo! Rastlina diha prav tako kot vsako drugo bitje. Diha koreni- nami, zato moramo omogočiti do teh dostop zraka. Rahlost zemlje, stanje v katerem je količina zraka v zemlji največja, je obenem neobhoden pren<;- goj Za rast in razvoj brezštevilnih mi- lijai-d najmanjših živih bitij — mikro- organizmov, katerih prisotnost v zemlji se vse premalo poudarja. Ta bitja so v mnogih slučajih najmerodajnej.ša glede količine in kakovosti bodoče/^a pridelka. Njihovo delovanje v zemlji je koristno zaradi tega. ker rastlinam nedostopno hrano spreminjajo v do- .•stopno ter jim tako omogočajo izdat-^ nej.šo prehrano. Strniščnim posevkom moramo tudi gnojiti Znano je, da žita izčrpajo precej rastlinske hrane iz zemlje, ki potoni primanjkuje strniščnim posevkom. Pri ajdi pridejo v poštev prvenstveno fosfoma gnojila, ker je za dovajanje kalija že prepozno in smo ga moraU že dati glavni kulturi. Koristna je upo- raba .superfosfata. V primeru, da nri- manjkuie v zemlji duiika — posebno v lahkih zemljah — je priporočlMva uporaba nitrofosa, ker_ .spremeni du5ik» ki je v tem gnojilu pom?'an. pospe- šuje razpadanje stmišča. To pa vse- buje precej kalija, katerega ra?'" ' lahko še izlcoristi. Stmiična repa bo na poPu. k: bilo gnojeno s hlevskim riO'em pr^v hvaležna, če ji damo nekoliko a-inc nega dušika. Znano je. da vsp retJ^ rabijo dosti kalija in dnsika. p->skn=i so dokazali, da z malim dodatnim ^no' jeniem lahko dosežemo tudi dvojn« dozK)«e.