Koncept države blaginje je gradil na klasičnih teorijah o preobrazbi družine, ki daje v procesu industrij- skega razvoja postala dezintegrirana in dezorganizirana ter zato ni več sposobna opravljati funkcij, ki so nekoč sodile v njen delokrog. Osnovna ideja države blaginje je bila nadomestiti tradicionalni, na partikularističnih vrednotah zgrajen familistični sistem z Univerzalističnim modelom kolektivne solidarnosti. Družinske funkcije naj bi postopno prevzele strokovne institucije. gele kriza države blaginje in njenih institucij je opozorila na nekatere nedoslednosti v takšnem pojmovanju družine in njenih funkcij. Pod težo empiričnih dognanj se je začela spreminjati sociološka paradigma nuklearne družine. Težišče sociološke analize in empiričnega raziskovanja se je preusmerilo od analize družinskih "disfunkcij" k odkrivanju pomena in vloge družine pri ustvarjanju in organizaciji virov, potrebnih za življenje posameznika in celotne družbe. Spoznavno teoretično pomeni novo obdobje reinterpretacijo družinskega položajain vloge družine v kontekstu odnosov med družino ter drugimi institucionalnimi področji.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-XNB39KX9

COBISSID

8813917

Objavljeno

19.06.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Boh, Katja (1985). Empirična verifikacija sociološke paradigme nuklearne družine v družbi blaginje. Družboslovne razprave, letnik 2, številka 3, str. 43-54. URN:NBN:SI:DOC-XNB39KX9 from http://www.dlib.si

MLA:

Boh, Katja. "Empirična verifikacija sociološke paradigme nuklearne družine v družbi blaginje." Družboslovne razprave letnik 2. številka 3 (1985) str. 43-54.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNB39KX9>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)