Izdaja Zavod za gospodarnkc p m po g i: i i • Dotii/ulf, Ljub-lliin^kd *#2 — Urejti urednjSki D.llior - Odgovoriti urednik Milan lrlcrin — Izhaju vsukc Ka 2V * mesecu -- Žiro rnfun - Cena 20 dinar-te v — Tisku lisknrna »Tonetu Torn^iro« v I.jiililjfirii Leto III. Št. 6. Domžale. 6. 1964 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE INVESTIRAJMO - TODA PAMETNO Danes, ko tako rekoč za vsakim vogalom slišimo »gospodarsko utemeljene in neutemeljene investicije«, ko čitamo v časopisih, investicija je bila ustavljena zaradi nepopolne dokumentacije, nezagarantiranih sredstev itd., ne moremo mimo tega, da ne bi tudi v našem glasilu objavili nekaj misli, ki naj nam bodo pri upravljanju in odločanju O bodoči investicijski potrošnji nenehno pred očmi. Zavedati se namreč moramo, dn povsod, pa naj bo to v podjetju ali v občinski skupščini, ko dvignemo roko za novo investicijsko potrošnjo, da istočasno dvignemo roko ali za to, da se bo naš življenjski standard v bližnji bodočnosti dvignil, ali pa da se bomo odrekli sredstvom, ki bi jih lahko smotrneje porabil L Naša želja pa ni ustvarjati »spomenike« brez vrednosti, temveč take, ki nam bodo boljšali življenjski standard, ne pa pričali o naši nerazsodnosti in o naši slabi gospodarski razgledanosti. Vsaka investicija namreč pomeni, »da se odrečemo danes ustvarjenim .sredstvom za daljšo dobo z namenom, da nam bo ta naložba vračala več. kot pa smo naložili. Na ta način si edino tudi dvigamo življenjski standard. Odrekati se današnjemu višjemu življenjskemu standardu je opravičljivo le takrat, kadar nam bo ta žrtev dala v bodoče pravico do prido bivanja več dobrin kot danes. Zato moramo vsako investicijo vse-strnnsko gospodnrsko-ekonomsko proučiti in ločno predvideti, kakšno korist nam bo investicijska naložba prinesla. Mi vsi, ki se odrekamo danes črnemu kruhu, da bomo jutri jedli belega, moramo torej bedeti nad tem, da ne bomo še ob ta črni kruh. Zato moramo, kadar se odločamo za investicije, najprej zahtevati temeljile ekonom-sko-lehnične elaborate. Zahtevali moramo, da nam strokovnjaki prikažejo ne samo koliko sredstev bomo porabili za nek,) investicijsko naložbo, temveč ludi. koliko in v katerem času nam 1k> ta naložba prinesla koristi. Ni pa seveda dovolj, če zahtevamo samo temeljite izračune, zahtevati moramo tudi jamstvo za lo, kdo bo odgovarjal, če bomo zaradi napačnih izračunov okradeni za kruh. ki smo se ga odrekli. Tu ne smemo poznali usmiljenja in na račun nestrokovno priprav Ijeaih investicijskih elaboratov popuščati ti-stim. ki si lastijo naziv in dohodke strokov njaka. Če to so. potem investicija mora uspeti, če pa lo niso polem lakih »strokovnjakov« ne rabimo. Le ustrezno strokovno pripravljeno investicijsko vlaganje nam bo rodilo uspeh, ki ga želimo vsi skupaj. Dotakniti se moramo še enega vprašanja, namreč, kakšne investicije bomo podpirali. Vsekakor take, ki nam bodo z našim najmanjšim trudom v čim krajšem času prinesle čimveč dohodka. Kako pa naj kot take spoznamo? Zelo preprosto. Današnji mednarodni trg je tako oster, dn se v izvoz vključi lahko le listi, ki je izbral za proizvodnjo proizvod, ki se v svetovnem merilu res rabi. ('e bomo uspeli torej naložiti denar v lake investicije, da nam bodo dajale proizvode, ki gredo pretežno v izvoz — brez uvoza, potem lahko rečemo, da smo naš denar naložili bolje kot razvite države — kajti njim bomo prodajali, ker oni še ne delajo teh proizvodov. S tem si bomo zagotovili veliko povpraševanje po teh proizvodih, hitro povrnitev naloženih investicijskih sredstev in ne nazadnje tudi višji devizni priliv. Istočasno pn bomo razvitejšim državam preprečili, da bi nas. na račun izvoza, izkoriščale. Prvi kriterij za pravilne investicije nuj bo torej vključitev v mednarodni trg. Drugi kriterij naj bo intenzivnost investicij. Iz vsakdanjega življenja namreč vemo, da je mnogo bolje, ce hranimo denar najprej za nabavo ene dobrine, ko to imamo za drugo iid. S tem namreč dosežemo lo, da imamo prvo dobrino prej kot drugo. ("<■ pa bi hoteli obe dobrini kupiti istočasno, potem bomo morali hraniti dvakrat dalj kot pa samo za eno dobrino. In pri investicijah je isto. če bomo investirali v pel investicij istočasno (ob enaki predračunski vrednosti) potem bomo morali čakati, da bodo investicije dokončane 5-krnt kasneje, kol če bi investirali vsa sredstva najprej v prvo investicijo, potem . drugo itd. Pn še nekaj ostane. Vsa sredstva, ki smo jih vložili, bodo kot pravimo, zamrznjena 5-krat dalj. kol pa če bi jih vložili najprej v eno samo investicijo. Ta pa nam bi 5-krat prej vrnil« nalo- Ob Kamniški cesll v Domžalah hitro rastejo novi stanovanjski stolpiči. Trije bodo menda do jeseni že pod streho. Stanovanja v njih bodo moderno urejena, le cena je večini interesentom nedosegljiva žena sredstva in 5-krat prej omogočila dvig našega standarda. Zato moramo torej vedeti, s kakšno višino sredstev homo razpolagali in v katero investicijo — nam najbolj potrebno, jih bomo najprej naložili. Zato, ker nismo imeli tega pred očmi, imamo v Jugoslaviji za 615 milijard nedokončanih investicij, ali skoraj lOHO-krut več, kot znaša proračunski dohodek občine Domžale v letu 1964. V Sloveniji pa imamo nedokončanih investicij zn 85 miljard ali manjka nam 10-krat toliko, kot je vredna vsa domžalska industrija. V občini Domžale smo v lanskem letu investirali skoraj 2 milijardi ali 1/5 vrednosti osnovnih sredstev domžalske industrije. Po predračunski vrednosti to pomeni, da smo investirali lansko leto 5 zdravstvenih domov, ki pa jih ni nikjer. Pomislimo torej, kam smo porabili 2 milijardi? Ali smo zgradili morda kako novo tovarno? Morda kaj drugega? Žal, pogled nn Domžale kaže skoraj isto sliko, kot leto dni prej, pa čeprav ni več dveh milijard dinarjev! Pa vendar jih nismo nikomur darovali, pač pa je vsaka gospodarska organizacija kupila nekaj bolj ali manj novih strojev, postavila knko novo halo, občina popravila nekaj cest, začela gradili nove bloke, gradila kanalizacijo ild. Lahko pa bi s temi sredstvi zgradili skoraj tri nove tovarne, katerih proizvodnjo bi lahko v celoti izvozili. Na zaključku našega razmišljanja si pač moramo postaviti vodilo za bodoče in to naj bo: 1. Investirati moramo tako, da bomo koristnost investiranja v čim krajšem času okusili v dviganju življenjskega standarda. 2. Pri odločanju o investicijah ne smemo verjeti obljubam, pač pa le temeljitim strokovnim elaboratom, za katere morajo odgovarjati tisti, ki so jih delali, ne pa občani, ki jih bodo plačali. 3. Investicije naj se amortizirnjo v obliki povečanega življenjskega standarda, ki pa se mora poviševati v višji obrestni meri, kot je bančna obrestna mera. 4. Sredstva naj bi združevali tako, da bi vsako leto lahko pokazali, kaj smo napravili novega z razpoložljivimi sredstvi za investicije. 5. Investirati smemo le toliko, kolikor zmoremo in ne smemo dovoljevati novih investicij, za katere nimamo še zbranih sredstev. 6. In nazadnje: razmišljati bomo morali 0 gospodarjenju stalno in ne samo takrat, kadar nas kdo opozori, da moramo razmišljati. Saj je vendar razmišljanje tista kvalitetna prednost, ki dviguje človeka nad druga živa bitja. Raigowor i direktorjem stanovanjskega sklada Uredništvo Občinskega poročevalca je v zvezi z vprašanji, postavljenimi v aprilski številki v članku »O debelokožništvn in anonimnosti« skušalo v začetku maja organizirati »razgovor za okroglo mizo«. Vendar poskus ni v celoti uspel, ker predstavnik stanovanjskega sklada občine Dom/alc ni bil za tak način razpravljali j a. Zato smo se obrnili na direktorja tega sklada. Jožeta Zevnika iu ga zaprosili za nekaj odgovorov v zvezi z grndajo novega Irgovsko-stanovanjskega bloka v Domžalah, ki je bil predan svojemu namenu 10. aprila letos. — Kakšni so bili pogodbeni pogoji za gradnjo omenjenega bloka? »Stanovanjski sklad je na podlagi razpis,! 14.. avgusta 1%2 sklenil z Gradbenim podjetjem Domžale pogodbo o gradnji omenjenega bloka »na ključ'. Rok za dokončanje gradnje je bil 51. 10. 1963, ki je bil seveda iz delno opravičljivih razlogov precej prekoračen, za 6 mesecev. Cena za gradbena dela je bila 71,209.380 dinarjev, vrednost obrtniških del pa je bila SO.00Q.0OQ — po projektu! Gradbeno podjetje Domžale se je tudi zavzelo, da bo sporaziiiuino z nnrni našlo izvajalce za obrtniška dela. V pogodbi so točno določeni penali in sicer za vsak dan neopra- vičene zamude 1 promila od celotne vsote, tj. 7>ribližno 151.000 dintirjev. Ce bi bila škoda večja, kot znašajo penali, mora izvajalec plačati tudi to razliko. V bloku naj bi bilo po načrtu 36 družinskih stanovanj, 17 samskih sob in 466.33 m2 poslovnih prostorov.« — Kje so po vašem men ju vzroki za zakasnitev gradnje? »Zaenkrat še ne morem dati podrobnejše izjave o vzrokih in krivdi za zamudo, ker se bomo prav te dni z izvajalci menili o Opravičeni oz. neopravičeni zamudi in penalih. Na vsak način bomo zahtevali penale za vsak dan zamude, katerega Gradbeno podjetje Domžale in drugi izvajalci ne bodo mogli opravičiti. Zagotovim samo lahko, da bomo objavili v našem listu končno poročilo o tej gradnji z vso dokumentacijo. Zaenkrat pa samo moje osebno mnenje: nekaj ovir za tako počasno gradnjo je nedvomno objektivnih, recimo dve dolgi zimi. delno pomanjkanje nekaterih materialov zaradi potresa v Skopju. 'Joda drži tudi. da so v še večji meri krivi izvajalci, katerih zamude so se vlekle kot začaran krog. Gradbeno podjetje Domžale ni imelo ravno najboljše organizacije dela, saj so v 14 dneh zamenjali 3 delovodje itd. Sicer pa naj da podjetje samo odgovor za zamudo,« Dela na dvoranskem objektu novega komunalnega centra v Domžalah hitro napredujejo. Cez kak teden bodo že začeli postavljali jekleno konstrukcijo, s čemer bo poslopje šele dobilo svojo končno obliko — Po kakšnih kriterijih so nekatere gospodarske in družbene organizacije dobile v stanovanjih poslovne prostore? »Najprej: stanovanjski sklad ni sklenil nobenih pogodb za poslovne prostore v družinskih stanovanjih. Delovne organizacije so pač že prej kupile stanovanja in nas ne briga, v kakšne namene jih uporabljajo oz. se v to ne moremo vtikati. Tako je bilo recimo z Vodno skupnostjo. Sam stanovanjski sklad pa bi lahko po sklepu IJO dobil prostor, kjer je sedaj MK. vendaf smo uvideli, da so knjigarni potrebni novi prostori in smo se zato preselili v peto nadstropje v samski; sobe. Občinska zveza za ((desno kulturo pa že prej ni imela svojih prostorov in smo pač na željo predstavnikov občinske skupščine vzeli tov. Brumiiu v eno samskih sob, kar pa je le začasna rešitev I Še to: tam kjer smo imeli prej mi prostore,* podaljšku restavracije >Pri pošti«, so nameravali po izjavah predstavnikov OS Domžale urediti obrat družbene preorane. Zanima nas. kako je sedaj s to takrat nujno gradnjo. Priznati moram tudi, da »o vselitve v stanovanjske prostore res nezakonite. Toda sila kola lomi! Nedvomno so stanovanja, ki so trenutno zasedena, zete potrebna, saj naš sklad dalj časa opozarja na zelo pereč problem samskih stanovanj, vendar razen obljub pri nekaterih tovarnah doslej še nismo naleteli na odprta vrata. Dodam naj še. da se nam v samskih sobah že pojavljajo socialni problemi, saj je že v marsikateri samski (I) sobi več kot en stanovalec. To kaže na pereč stanovanjski problem v naši občini.* »V naše dobro naj omenim nekaj zanimivosti novega bloka. V vseh stanovanjih so napeljani telefonski priključki. Hiša ima eno samo skupno televizijsko anteno, tako da ne bo nepotrebnega gozda anten na strehi. In še nepotrebna znamenitost: stanovalci premalo pazijo nn čisločo v stavbi iu njeni okolici, zato naj bi si vsaj ponesnažeiio okolico oh prvi priložnosti ogledal sanitarni inšpektor!« Nekaj misli o stanovanjski problematiki Ta prispevek ni nnpisnn z namenom, da se izvede frontalni napad na stanovanjski sklad občine Domžale, nmpnk zato, ker smatram, dn kot občan nimam v primeru, da sem kupec stanovanja, nobene druge pravice, kot samo plačati, in z namenom, da sprožim še nelen vprašanja, ki se danes pojavljajo nn vseh področjih našega življenju in izhajajo iz besede občan — snmouprnvljnvec. Prvo, kar nnmeravnm obravnavati, je kupna pogodim, ki jo podpišeta kupce in prodajalec novega stanovanja. Osnovna ugotovitev je. dn Domžale še niso urbanistično obdelane in da se ne izdajajo lokacijska dovoljenja, ker še ni določenega komunalnega prispevka. To dejstvo sproži vprašanje, zakaj se sinnovnnjskrmu skladu lahko izda lokacijsko dovoljenje, z« občana, ki ni pravna oseba pa -ne. Zato trdim, dn je stnnovnnjski sklad v tem pogledu privilegiran in da občan nima nobene izbire. Pogodbo lahko sklenem v Domžnlah snmo s skladom. .Marsikdo je kljub vsem težavam tako vztrajen, da se v Domžalah posluži te edine poti. Ta edina pot pa postavlja občnno-kupen v neenakopraven položaj v odnosu do prodajalca. Kupec mora (po pogodbi) položiti sredstva v določenem roku, sicer mu sklad zarnčunn H*/« zamudnih obresti. Prodajalce si v pogodbi podredi kupe« in ga postavlja pred dejstvo, dn bo moral plačati tolikšno vsoto, kolikor bo sklad drugo gradil. Kdinn prnvicn pri povečunju stroškov med gradnjo za kupca je ta, da Inbko pogleda dokumentacijo, znknj se je gradnja podražila. Kupee mora npr. zn dvosobno stanovanje vplačati znesek 1,121.955 dinarjev. Ostati moru popolnoma ravnodušen, če se ta znesek zviša za 10, 20 ali več procentov. Prodajalec v teh pogojih ni zainteresiran, dn bi gradil čim ceneje, čim hitreje, z dobro me-hnnizncijo itd. Celo to se mn omogoča, dn lahko gradi s slabim izvajalcem, ki bo gradil počasi dovoljena mn je vsako podražitev, kljub temu, da bi lahko uveljavljal penale in podobno. Verjetno bi bil interes vodstvu stanovanjskega sklada večji, če bi se nagrajevanje po delu odražalo v procentualno večji udeležbi za osebne dohodke, če bi se stroški grndnje zni-žnli. V pogodbi je zapisano, da mora prodajalec, če nastopijo okolnosti, ki utegnejo povzročiti snmndo v dogra-•1'lvi stanovanja, o tem takoj obvestiti kupca. Tudi tu si upam trditi, da sta kupec in prodajalec v neenakopravnem položnju. v korist prodajalca. Kos je, da stanovanjski sklad zn-gotavlja ostala srodstva Mm dograditev stanovanja, vendar to ni zasluga sklada, temveč predpisa. Najbrž bi bili kupci mnogo bolj zadovoljni, če bi stanovanjski sklad postavil sebe v enakopraven položaj ■ kupcem in mu zagotovil določen procent obresti od lastnih vloženih sredstev, če stanovanje ni v roku izvršeno, in da bi sklad kril stroške neplačane najemnine, če stanovanje ni v roku dano v uporabo. Ker pa je pogodba sestavljena samo v korist prodajalca, j„tu stanovanjski sklad interes, da gradi čim dražje, saj bo tako svoje režijska stroške večal in ne bo imel interesa, dn se bori U čim cenejšo gradnjo. Stanovanjskemu skladu je tako vseeno ali zgrnili eno, pet ali 60 stanovanj. Važno mu je, dn doseže gotovo višino režijskih stroškov, dn se zagarantirajo osebni dohodki uslužbencev sklada. Tu pn se začenja že novo vprašanje, ki izhnja iz tegn, da mora občan kupiti (če hoče imeti stanovanje) točno tako drago stanovanje, kot utu ga ponudi sklad. Izbire ni! Nihče ne more trditi, dn bi ne bilo interesentov za blokovsko grndnjo, če bi bil« tudi druga, cenejša, neposrednemu proizvajalcu lažje dostopna stanovanja prav tako na licitaciji. Smatramo, dn je stanovanjski sklad tisti, ki je poklican, da tirejn višino stanovanjskega standarda v občini Domž/ile. Stanovanjski sklad je tisti, ki odreja, rji blokovska nli vrstna gradnja in podobno. OfoČan pa sedaj nima druge izbire kot sodelovati kot neenakopraven partner uli pa se odpovedo ti stanovanju in to za toliko času. da bo kot kupec pristal na vse pogoje v dirigirani kupni pogodbi. Kn« od stvari, ki me kof ohčnnn in-teresirajo. je tudi vprašanje sodelovanja kupca pri porabi sred st e v in ko-lavilaciji. Na vseh področjih našega življenju se razvija samoupravljanje in spravljanje, posebno tudi tum. kjer se odloča o sredstvih in človeku. Ce je kupec soudeležen s svojimi sredstvi v višini 20"/«, je prnv gotovo njegova pravica, dn sodeluje pri odločanju, kako se gospodari z njegovimi sredstvi. To vprašanje zahteva rešitev v organu, ki naj bi bil sestavljen od finanserjev neke grndnje. Drug«' vprašanje pn je vprašanje potrdilo kupen, dn je vse v redu izvršeno. Kes. garancijski rok trnju dve leti. vendar če se zgodi, da so izdelki, ki so montirani v zgradbi slabi, stanovalce ni ravno veliko pridobil, če se stvari temeljito in dobro ne popravijo. Vsak stanovalec podpiše, da .'e stanov Mije prejel v redu. nihče pn ne more uve-Ijnviti pravice d« popravila, če določeni! stvar ni v reda če/, pol leta. V opremi stanovanj je navadno veliko hib, katerih stanovalec ni sam kriv, in bomo morali te stvari obravnavati s stališča, dn je vsaka stvar plačana in da mora služiti določeno dobo svojemu namenu. Odgovornost z* kvaliteto obrtniških del mora obstajati. Kdor hoče graditi, naleti najprej na vprašanje lokacijskih dovoljenj za individualno gradnjo. Splošna je znano, da je na našem področju veliko interesentov, ki žele graditi v obliki individualne gradnje. Vendar se tudi želje po indi' ('•• : i • i jejo. Veliko jih je, ki cele graditi L logično, vedno več pristašev pa se pojavlja za gradnjo montažnih hiš. Gradnja stanovanj v istflfvida i gradnji je izpostavljena precej • kcmti komunalnemu prispevati, C.i še ni določen) in slabim kreditnim pogojem. Danes lahko dobimo neomejeno množino kreditov za ouehae «v(' -bile, ne dobimo pa tako iskanih kreditov zn gradnjo ali nakup stanovanj. V en namen se torej lahko zahodov e sredstva, zn drojregn pa ne. Stanovanjski sklad nameni samo manjšo vsoto sredstev kot posojila za individualno gradnjo, kljub temu. da so kreditni pogoji zn sklad veliko bolj ugodni, če vloži sredstva v individualne gradnje. Upnin si trditi, do se zavirn iniciativa v smeri individualnih gradenj na več načinov. To je z needobritvijo lokacij, z visokim komunalnim prispevkom in težkimi kreditnimi po&nji. Vend«r bo potrebno te ovire sprostiti in omogočiti občanu-uprnvljtivcu. dn prispeva k rešitvi stanovanjskega problemu v obliki in okviru, ki ga sam želi. Ne moremo ovirati razvoja v smeri, ki je za ohčnnn najboljša in najbolj ekonomična. Stremeti je treba za tem. da se stanovanjski problemi rešnjejo v vseh mogočih vnriaatnh. Ne more biti argument zn zaviranje individualne grndnje mišljenje, da si ljudje grade slab« staaovanja. Dejstva pričajo, dn si ljudje grade v individualni gradnji sodobna in resO stanovanja. Naš napredek je odvisen od sodelovanja in kolektivne o drbi. Vendar pn imn vsak obcaa ludi svoje privatno, osebno življcnic. Omenili smo že, da je precej interesentov z« individualno gradnjo montažnega tipn, Umestno bi bslo. se prične resno razmišljati tudi o tem vprašanju in. ugoditi željam občanov. Primerna lokacijo in sodelovanje sklad« pri tej obliki gradnje je vsekakor pereče vprnšnnie. Ne sinemo p.-: pri tem izhajati s stnlisču. da in gradnja ni interesantan za sklad. iV Srdi je za oličntin. nmpnk iz izhodišča, da je sklad /ara«!i o!:5.wv in* ,da mora prisluhniti njihovim željam iu zahteva nt. Za novo solo v Podgorici Na področju vasi Dragome 1 j — Pitata, ki upravno tvorita skupni krajevni odbor v sestavu občine Domžale, je že dalj časa pereč problem gradnja nove osnovne šole, ki sega časovno že daleč nazaj in katerega bo na vsak način treba enkrat ustrezno rešiti. Vasi Dragomelj — PSata sta nekoč, to je pred letom 1941, spadali upravno pod občino Podgorica. ki je sosednja vas in ki je pole;;' že navedenih vasi obsegala še Št. Jakob in Sotesko. Po sedanji ureditvi spadajo ostale tri vasi pod občino Ljubi jana-Božigrad. Ze pred letom 1941 je v takratni občini Podgorica obstajala potreba po gradnji novega šolskega poslopja, ker je bila za vso občino edina šola v Št. Jakobu in še ta po obsegu majhna tako, da že takratnim potrebam ni več zadoščala. Porodila se je misel, ki jo je narekovala potreba, da bi se za vse takratno območje občine Podgorica zgradila nova šola in to v krajevnem središču občine v Podgorici. Nova šola bi morala bili dovolj velika in so se v tej smeri že pripravljali idejni osnutki in sklicevali razni sestanki tako. da je prišlo že tako daleč, da je bila gradnja novega šolskega poslopja tik pred uresničitvijo. Iz raznih, največ strankarsko partikula-risiirnih razlogov ni prišlo do uresničitve toga načrta. Prebivalci Dragomelj — Pšata so se zato sami odločili, ila na svojem področju sezidajo svojo šolo. ki so jo res postavili, vendar v manjšem obsegu in to samo za potrebe navedenih dveh vasi. Naraščanje prebivalstva, industrializacija tega področja in prehod na osemletno obvezno šolanje je še bolj povečalo potrebo po gradnji novega šolskega poslopja. Tako sta tedaj na tem področju, ki obsega vasi Št. Jakob. Soteska in Podgorica na eni strani ter Dragomelj in Pšato na drugi strani dve manjši šoli. od katerih ima vsaka samo [K) dve učilnici. Obcdve šoli imata samo prve štiri razrede oz. se v njih vrši pouk samo za prve štiri razrede, medtem ko morajo učenci višje razrede obiskovati na osnovni šoli v Črnučah oz. v Domžalah. Na obeh šolah. ki sta v Št. Jakobu in Dragomlju. se mora pogosto zaradi pomanjkanja učilnic kakor tudi učnega osebja vršiti pouk kombinirano tako, da se istočasno vrši v isti učilnici pouk za dva razreda. Učenci, ki obiskujejo nato višje razrede v Črnučah nI i v Domžalah, imajo ca. 5—6 km daleč do šole. Pot jih vodi po najbolj prometnih cestah, kjer je bilo že tudi več prometnih nesreč. Za obiskovanje teh šol se morajo učenci v glavnem posluževati kolesa ali pa hoditi peš. ker ni drugih prometnih zvez. Ta oddaljenost šole je najbolj občutna pozimi, ko zapade sneg in ko se učenci v temi vračajo domov. Prebivalstvo na tem področju hitro narašča zaradi bližine mesta in indust rije, ki je ie sedaj na leni področju in kjer je bo vedno več. Na tem področju je znana tovarna iBelin-ka* v Št. Jakobu, ki zaposluje precej delavcev in razširja svoj obrat ter jo že tudi pričela gradili večjo stanovanjske bloke. Pred kratkim so začeli tudi s pripravami za gradnjo reaktorja v neposredni bližini Pšate, kar bo prav tako v precejšnji meri povečalo dotok prebivalstva na to področje. Takšno stanje, ki postaja iz leta v leto bolj pereče, je privedlo do skupnega sestanka šolskih odborov obeli šol obenem s predstavniki krajevnih odborov, ki so nn svoji razširjeni seji že oktobra lani obravnavali to vprašanje. Tako je na tem področja v letošnjem šolskem letu 227 šoloobveznih otrok ter se število učencev iz leta v leto veča. Tolikšno število šoloobveznih otrok vsekakor opravičuje zahtevo po gradnji svoje; osemletke za to področje. Osemletke na Črnučah in Domžalah so že pretesne in potrebne razširitve. Ta problem bi bil tudi zanje rešen s leni. da so na lom |H>dročjii zgradi novo šolsko poslopje. V novozgrajeno šolo bi lahko pošiljali svoje otroke ne samo prebivalci iz že zgoraj navedenih vasi. temveč tudi z Brinja, lieričevega. Male Loke in Bi-šeč. za katere bi bila novo zgrajena šola bližja, kot pa so Sedanje v Domžalah, na Črnučah ali v Dolu. Novo šolsko poslopje naj bi se zgradilo v središču teh naselij in sicer v Podgorici ter bi bil dostop do šole možen po stranskih, manj prometnik cestah. Popolna osemletka jo nujna potreba tega kraja tudi z ozirom na nadaljnji razvoj. Industrija na tem področju narašča, ustanavlja se nova in s tem v zvezi je tudi vedno večji dotok visoko kvalificirane delovne sile. Dotok tega kadra pa je rned drugim pogojen tudi s tem. da ima kraj popolno osnovo šolo. Vse to je ugotovila razširjena seja obeh šolskih odborov in predstavnikov krajevnih odborov in te ugotovitve posredovala svetoma za šolstvo pri občinski skupščini Ljuhlja-na-Bežigrnd in Domžnle. Tu so pokazali polno razumevanje za to zadevo in je gradnja te osemletko vnesena v 7-let.ni plan obeh občinskih skupščin. Prebivalci tega področja so prepričani, dn se jim bo enkrat le uresničila njihova dolgoletna Želja po novi šoli. kakršno narekuje potreba časa in nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj teh krajev. Sedanja šlirirazrednu osnovna šola v Dragomlju, ki je podružnica domžalski; II. osnovne šole ODGOVORi 0 predlogu za gradnjo nove šole, katerega sta dala šolska odbora osnovno šole Dragomelj in Št. Jakob, sla ločeno razpravljala svet za šolstvo OS Domžale in OS L j ubijana-Bežigrad. Objavljamo odgovor oddelka za splošno zadeve občinske skupščine I, juhi jana-Bežigrad, k.i jo identičen s stališčem sveta za iotstVO OS Dom/ali'. »Na pobudo obeh šolskih odborov, ki sta sporočila svojo željo po gradnji osnovne šole za učence iz občine Domžale in Ljiibljana-Bežigrad je o zadevi razpravljal svet za šolstvo na eni svojih sej in tudi občinska skupščina na seji dne 11. XII. 19*3 in sta oba foruma sklenila, da je zadeva vredna proučitve. Svet za šolstvo kot tudi občinska skupščina priznavala, da je treba učencem iz Šl. Jakoba po končanem 4. razredu osnovne šob; hoditi v oddaljeno šolo Črnuče, kar je za nekatere učence, ki so od te šole oddaljene ludi i—3 km, precej naporno. Isto velja za učence vaše občine, ki hodijo iz Dragomlju v Domžale. Vendar jo danes pri tem številu otrok, (Št. Jakob jih ima 52 v I—IV. razredu) nesmiselno misliti, da bi lahko obstajala s razredna šola za dobrih 200 o I rok. Nekateri odborniki so bili tudi mišljenja, da bi so dalo le otrok«' ludi prevažali. Ker ima svet za šolslvo sedaj trenutno velike finančne potrebe zaradi gradnje nove šole na terenu Boris Kidrič in v prihodnjih letih tudi telovadnico v Dolu in druge potrebne Investicije, ji; nemogoče mislili na gradnjo skupne šole za obe občini. Vsekakor pa bo ta zadeva poslala bolj aktualna, ko bosta imeli li dve šoli še nekaj več uče n cev. Svet za šolstvo bo to zadevo še proučeval.'! V podružnično šolo Dragomelj hodi v tem šolskem letu 64 otrok, v prvi razred za šolsko leto 1964/69 pa se je vpisalo 15 otrok. V smislu 122. člena statuta občine Domžale je predsednik občinske skupščine Domžale določil sredo za dan v tednu, ko bo predvsem sprejemal občane domžalske občine, in sicer vsako sredo od 8. do 11. ure in od 14. do 16. uro. V drugih dneh se bo posvetil prvenstveno drugim predsedniškim dolžnostim, zato naj se občani oglašajo pri predsedniku le določenega dne. Iz tajništva skupščine občine DOMŽALE Delo občinske skupščine v mesecu maju 26. maja lotos so so občinski odborniki sešli na 14. sojo skupščino, predvsem /. namenom, da bi 1. analizirali razvoj gospodarstva v prvih treh oz. štirih mesecih tekočega leta, 2. da bi obravnavali'poročilo komisije /:.) i/.vajaaje predpisov o delitvi čistega dohodka, 3. razpravljali o stopnji osnovnega Jn dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje, 4. dali soglasje za skrajšuni teden nekaterim delovnim organizacijam, 5. obravnavali poročilo upravnega odbora družbenega sklada zn šolstvo in odločili še o nekaterih drugih zadevali. Kot vedno, so bili odborniki tudi to pot že pred sejo seznanjeni s celotnim gradivom seje, ki so ga dobili obenem z vabili. GOSPODARSTVO V OBČINI V PRVEM ČETRTLETJU 1964 Analiza o razvoju gospodarstva v občini je prikazala razvoj posameznih gospodarskih področij. Poročilo za industrijo je obravnavalo razvoj v prvih štirih mesecih 1. 1.. zn druga gospodarska področja pa le za tri mesece. Podatki o industrijski proizvodnji so prikazali za celotno industrijo dobro uspehe. Poročilo, ki je podprto s podatki it IND obrazcu, ki ga izpolnjujejo delovne orgni-zacije, je obravnavalo po posameznih podjetjih realizacijo proizvodnega načrta, primerjavo faktlirira#e in vnovčone realizacije, stanje zaposlenih glede nn plan. dalje poprečne osebne dohodke, vprašanje izvoza in investicij. Zaradi lažje obravnave je načelnik oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščino na podlagi grafičnih prikazov Se posebej obrazložil navedene elemente poročila. Pri obravnavi prvega — realizacija proizvodnega načrta — je ugotovil, du so gospodarske organizacijo z ozimni na plan proizvodnje dobro gospodarile in čo so bo v tem smislu nadaljevalo ni bojazni, da postavljeni plan ne bi bil dosežen. Nato je ugotovil več načinov izračunavanja produktivnosti in pri tem pomanjkljivost j statističnih obrazcev. Skupščina se je strinjala s predlogom, nuj bi se občinski orgun za analize in statistiko /, gospodarskimi organizacijami na posebnem sestanku domenil o načinu podajanja podatkov v IND-obrozcu. ki naj bi se izpopolnil, na vsak način pa naj bi bilo njegovo izpolnjevanje kvalitetnejše tako, da bi bile te analize čim realnejša slika stvarnosti v gospodarskih orgnizacijah Ta slika pa seveda ne bo popolna, če teh poročil ne bodo ivošiljali tudj obrati, ki imajo sedež svojih uprav izven občine. Glede na to je skupščina sprejela sklep, da so tudi ti obrati dolžni pravočasno pošiljali poročilu in druge podatke pristojnim upravnim organom občinske skupščine zaradi spremljanja razvoja celotnega gospodarstva v občini. Odborniki zbora delovnih skupuo-sli iz teh obratov naj bi še posebej po-krbeli za uresničitev tega sklepa. Tri nadaljnji primerjavi plana in dejansko fakturirane in vnovčone realizacije je bilo ugotovljeno, da je bila v glavnem \ sa proizvodna realizacija tudi fakl u ri rana. medtem ko je neplačanih faktur 11%. To dejstvo kaze na strukturo domžalske industrije, ki proizvaja v glavnem predmete za široko potrošnjo, Prikaz izkoriščanja proizvodnih kapacitet je temeljil na izračunu zaposlenih, čeprav je tudi za primerjavo več možnosti in načinov. Zato se bo treba tudi o lem pomeniti na posvetu z zastopniki delovnih Organizacij in se odločili za kriterije izračunavanja, nu podlagi katerih bo prišla do izruza uspešnost gospodarjenja posameznega podjetja. Podatki v ZVOZi z izkoriščanjem proizvodnih kapacitet so pokazali, da jih je od 13 obravnavanih industrijskih podjetij prišlo na tri izmene že devet. Ce bi vsa industrijska podjetja v občini prella na delo v treh izmenah, bi to pomenilo 90 % izkoriščanje kapacitet, ker pa temu ni tal.o. bodo morale gos|x>darske organizacijo še iskati rezerve za dvig produktivnosti. I o vprašanje naj bi obravnavali še nu seji sveta za inilustrijo občinske skupščine. Število zaposlenih je v tem obdobju v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu poraslo za 6"/» in je s tem že presežen plan slovila zaposlenih za I "/». I strežno s pornslom zaposlenih pa ne narašča ludi njihov kvalifikacijski sestav in je npr. število zaposlenih z visoko in srednjo izobrazbo celo pod republiškim in zveznim poprečjem. Izboljšanje kvalifikacijskega sestava zaposlenih v sami proizvodnji se pričakuj«; s šolo z visoko kvalifikacijo in šolo za kvalificirane delavce, Ugotovljeno je tudi bilo. du so v primerjavi z istim obdobjem v lanskem lelu narasle letni bole/iiine in to za 330•/#, in da predstavlja ta porast, gledan skozi dinar 67 milij. Sicer pa gre tukaj prvenstveno za zdravstveno slunje zaposlenih, od katerih je W'/i žensk. lz poročila je bilo nnilalje ugotovljeno, da so poprečni osebni dohodki zaposlenih v industriji v mesecu marcu 1%4 znašali 36.253 dinarjev. Vendar pa je bilo tega meseca od 6301 zaposlenega še vedno 685 delavcev z osebnim dohodkom pod 25.000 dinarjev. Po razpravi na to ugotovitev je imenovala skupščina posebno komisijo, ki naj bi pregledala možnosti za zvišanje osebnega dohodka v obratu »Rašica« v Moravčah, kjer je stanje v tem pogledu posebno slabo. V pogledu izvoza smo napravili velik korak naprej, saj je bil plan v celotni industriji prenesen za 2"'«. oil lanskega v islein obdobju pa je večji v poprečju za 12"'». kur kaže nn to. da je vedno več podjetij, ki čutijo potrebo po izvozu in so (udi sposobna, uveljavljali se na tujem tržišču. Poročilo je VSeboVodo tudi podatke o razvoju ostalih panog gospodarstvu, ki pa so sestavljeni le na podlagi ocene, ker delovnim organizacijam s tega področja za prvo trome-seč je «i potrebno pošiljali periodičnih statističnih podatkov. Sele periodični obračun za I. polletje bo pokazal dejan'ki razvoj celotnega gospodarstva v občini. RAZPRAVE O STANDARDU Ko je bil (udi v razpravi nn poročilo ugotovljen precejšen napredek v gospodarstvu v občini v ol)«!obju prvih štirih mesecev in sploh nadpoprečno ustvarjali je narodnega dohodka v merilu okraja, je bilo po drugi strani ugotovijeno. da je dejanski standard daleč pod poprečjem. To se odraža tuko na področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva in drugod, kjer je (oliko problemov, kot v innlokaieri občini, z reševanjem teh vprašanj bi odpadel marsikateri problem in bi se posebno z ure julijem otroškci varstva bistveno znižalo ledi število izostankov od dela. Nadaljnji korak k izboljšanju življenjskega standarda bi bila tudi morebitna korektura predvidenih gradenj v občinskem merilu. V zvezi s tem je imenovala skupščina posebno komisijo, ki naj do njene prihodnje seje ugotovi umestno-! nekaterih gradenj in opravi pregled občinskega proračuna, vse zaradi izboljšanja skupnega in osebnega standarda delovnega človeka. Pri tetn je /oprt prišlo do kritične obravnave vprašanja stanovanjske izgradnje, ki pomeni bistveno vprašanje osebnega .vlamlurdu. pO dv\in't strani pa pride do toga. da odhajajo i/ podjetja strokovnjaki, ki SO mnogo let ustvarjali in živeli s podjetjem. Ko pa si z lastno prizadevnostjo žele rešiti svoj stanovanjski problem, jim to ni mogoče zaradi nerešenih vprašanj okoli urbanizmu in podobno. V zvozi s to problemuli-ko je skupščina sprejela sklop, naj bi bila prva prihodnja seja kluba občinskih odbornikov posvečena temu vprašanju. Na klubu naj bi predstavniki okrajnih in republiških organov za vprašanje gradbeništva in urbanizma odgovorili na postavi jena vprašanja. DELITEV ČISTEGA DOHODKA V PODJETJIH Poročilo komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka je na podlagi grafičnih prikazov obrazložil tajnik te komisije, Franc Dragan. Poročilo j«; zajema bi le podatke po enotnih kazalcih ZS celotno industrijo. Iz poročilu obrazložitve glede razmerja doseženega neto produkta in primerjalnega NP. izhuju. da so doseženi rezultati v največji mori odraz povečanja Intenzivnosti živega delu. medtem ko stopnja obstoječih poslovnih sredstev zuivtaja. 'fa in nadaljnji Dokazovale! glede celotnega dohodka nasproti porabljenim sred-stvom in razmerje delovnih priprav na delavca kažejo na nenavaden položaj večine industrijskih podjetij domžalske občine in terjajo hkrati čimprejšnjo obnovo in modernizacijo obstoječega, strojnega parka. Nadaljuje poročilo in prikazi so obravnavali razmerje med prometnim davkom in neto produktom ter delež čistega dohodka in noto produkta, nadalje delež osebno in skupne porabe v čistem dohodku in bruto osebnem dohodku ter primerjavo najvažnejših elementov pogojev in uspehov gospodarjenja v primerjavi z industrijo v zveznem in okrajnem merilu. Ker je bilo poročilo precej povezano s loma':!.o pod prvo točko dnevnega reda, ki jo je skupščina na široko obravnavala, ga je skupščina brez razprave soglasno sprejelo. DODATNI PRISPEVEK 7.\ ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Franc Je raj, član skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Domžale, je k pismenemu gradivu o določitvi stopnje osnovnega in dodutne-gu prispevka za zdravstveno zavarovanje v letu !%4 ter k osnutku finančnega načrta sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti Domžale zn leto 1064 podaril«, da je kljub težnji po večjem dodat-nem prispevku ostal v isti višini, to je 12.34 »A> od osnovnega prispevka. To predstavlja v dohodkih skleda zdravstvene;',! zavarovanja komunalne skupnosti Domžale za loto 1064 nekaj manj kot 64 indijonov din. Ker bremeni dodatni prispevek tiste gospodarsko <>rgjuu^nei je. ki trosijo prekomerno sroHstv« socialnega zavarovanja, pride do tega. da so prizadete pted- vsem večjo gospodarske organizacijo, ki imajo zaposleno pretežno žensko delovno silo. Vendar pa tozadevni predpisi zaenkrat no predvidevajo možnosti za upoštevanje teh objektivnih težav Vsekakor pa bo treba to ugotovitev analizirati in pri določanju dodatne stop- nje za loto 196> ti|k>štr-vat,i. Na 1m»Ij ,iIi manj objektivne težave je zaradi dodatnega prispevka naletel tudi Zavod za komunal-no izgradnjo. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je kljub večjim izgubam za zdravstveno varstvo ostala nespremenjena tudi stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje', ki znaša 8°/o od osnov, ki so predpisane za obračunavanje prispevkov socialnega zavarovanja. Ker so se odborniki zanimali, kako je s presežkom 19 milijonov dinarjev iz leta 1963 sta navzoča zastopnika skupščine komunal-iii' skupnosti SOcialnegfl zavarovanja Domžale pojasnila, da je bilo polovice tega viška po predpisih odvedenega v rezervni sklad, ostala polovica pa je namenjena kot posojilo občinski skupščini za gradnjo zdravstvenega doma. Komunalna skupnost Domžale je bila naniič ena od treh skupnosti, ki so leto 1963 zaključile s presežkom. Tudi prva trome-sečna bilanca v letu 1964 je bila zaključena z viškom, s katerim pa ob koncu leta ni mogoče računuii z ozirom na predračun in stroške, ki se predvidevajo. Ker pa ima sklad potrebno rezervo, se ni bati. da izdaj.ki ne bi mogli biti pokriti. POROČILO SKLADA ZA ŠOLSTVO Nadalje je skupščina delovnima organizacijama »TRAK« in »Kile« iz Mengša izdala soglasje za 46-urni delovni tednik. Komisija je namreč ugotovila, da bi podjetji skrajšali delovni čas na račun izkoriščanja notranjih rezerv in bosta zato lahko nemoteno poslovali. /a tem je skupščina obravnavala še poročilo družbenega sk.lada za šolstvo, iz katerega izhaja, da se je materialni položaj šol v zadnjih dveh letih znatno izboljšal, vendar pa slanje zaradi povečanja cen in življenjskih stroškov še ni zadovoljivo. Globalni znesek za osebne dohodke prosvetnih delavcev se je v primerjavi z letom 1963 povečal za 14 do 15°/», medtem ko znaša povečanje sredstev za materialne izdatke 19 "/o. Kljub temu pa šole v tekočem letu zaradi dviganja cen nimajo več sredstev kot prejšnja leta. Nadalje je poročilo podrobneje obravnavalo kriterije za dodeljevali je sredstev za osebne dohodke ter materialne izdatke. Posebno sistem izračunavanja sredstev za materialne izdatke pomeni korak naprej. Seveda pa je reševanje finančnih vprašanj odvisno od realizacije dohodkov občinskega proračuna in izpolnjevanja plana gospodarskih organizacij, ki naj bi v letu l'»64 prispevale v sklad za šolstvo 50 milijonov dinarjev, in to predvsem za osebne dohodke. Postavlja pa se že vprašanje realizacije teh sredstev, saj so podjetja podpisala doslej pogodbe le za polovico planirane vsote. VOLITVE IN IMENOVANJA Skupščina je nato sprejela predlog komisije za volitve in imenovanja, ki je v smislu določil statuta delovnih organizacij družbenih služb pripravila predlog za zastopnike javnosti, ki naj bi sodelovali v samoupravnih organih teh delovnih organizacij. V svetu posameznih zavodov so bili kot zastopniki javnosti imenovani: Osnovna šola Dob. Marjan Debevc, I. osnovna Srda Domžale, dr. Ivo Pevec, II. osnovna šola Domžale, Rezka Horvat, Osnovna šola Mengeš, Anton Blejc, Osnovna šola Moravče, Ivan L'rbamija, iz Moravč in Tone Cerar iz Vrhpolj, STIK iS Domžale. Miro Varšok. Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale, Franc Roglič, Občinska knjižnica Domžale, Karol Kuša r, Veterinarski zavod Domžale, Franc Pliberšok, Zavod za gospodarsko prodagando, Domžale, Albin Klemene, Delavska univerza Domžale, Štefan Horvat in Milam Flerin. Zdravstve. ni dom Domžale, Frane C,a-brovšek, Mato Svoljšak. Franc Hnbjan in Slavko PoVŽ, Dom počitka Mengeš, Jože Moreno, Dom počitka Domžale, Marko Škrinjar. Osnovna šola Brdo-ŠeiD I v iti. Jakob i oku v o. St tokovni izobraževalni center Domžale, Dolfe Prešeren, Lekarna Domžale, Francka Pcz-diir, Zavod za komunalno izgradnjo Domžale. Stane Habat in ing. Stane Omahna. Pred zaključkom seje so bili v štirih premoženjsko pravnih zadevah potrjeni sklepi sveta za finance. Razveze zakona in njene posledice Vedno pogosteje se tudi pri nas govori o tem, da število razvez zakonskih zvez iz leta v leto raste, obenem pa se tudi ugotavlja, da je to pojav, do katerega družba ne more ostati brezbrižna, posebno v primerih, kjer so žrtve takih razvez otroci, ti pa so žrtve v vsakem primeru. Razveza zakona, v katerem so se rodili otrci, se torej ne sme obravnavati zgolj s stališča roditeljev in njihovega ugotavljanja o »neskladnosti značajev« itd. ampak v prvi vrsti s stališča otrok, na katerih dejavnosti vsaka razveza zapusti trajne negativne posledice. V naslednjem objavljamo nekaj podatkov in pripomb: Vsaka razveza zakona ima za posledico naslednje probleme: 1. socialno-ekonomski problemi: materialna nepreskrblejnost otrok in nezaposlenih mater, problem zaposlitve razvezanih, često nekvalificiranih žen, problem dnevnega varstva otrok, vprašanje dodelitve otroka enemu od roditeljev, sestajanje otroka z drugim roditeljem, stanovanjski problem; 2. vzgojno-izobraževulni problemi: vzgojna zapuščenost in vzgojna zanemarjenost otrok: 3. problemi mentalnega razvoja otrok: duševne nervoze otrok kot posledica odnosov meti starši, vedenjske motnje otrok kot posledica motenega ravnotežja v družini. Na območju občine Domžale je bilo od začetka 1960 pa do konca leta 1963 sklenjenih 1005 zakonskih zvez, razvezanih pa je bilo 48 ali 4,89%. Število porok ali razvez po letih je naslednje: Leto Število porok Število razvez Odstotek razvez 1960 243 11 4,52 1961 262 7 • 2,88 1962 274 14 5,10 1963 226 16 7,08 Do razvez je prišlo v zakonih, ki so trajali: 1 do 3 let, 3 do 5 let, 5 do 8 let, 8 dO 10 let, 10 do 13 let, 15 do 20 let. od 20 do 25 let. od 23 do 35 let. od od od od od od 5 zakonov 8 zakonov 13 zakonov zakonov zakonov zakoni zakona zakon i Zakonov je bilo razvezanih po krivdi moža 19, po krivdi žene 5, po obojestranski krivdi 23. Vzroki za razvezo zakona so bili: prešuštvo 19. neenakost značaja 19. slabo ravnanje z drugim zakoncem, predvsem z ženo 10. V razvezanih zakonih je bilo 77 otrok, od katerih so bili v dveh primerih štirje otroci dodeljeni očetom, ostalih 73 otrok pa materam. Poprečna starost otrok v razvezanih zakonih je 7 let. Od teh je 30 fantov in 47 deklic. Med poklici, ki so jih imeli razvezani zakonci je bilo: med ženami 11 gospodinj. 3 obrtnice, 25 delavk. 8 uslužbenk in 1 kmetica; med možmi: 12 obrtnikov, 25 delavcev in 11 uslužbencev. Najbolj kočljiv primer pri razvezi zakona je vzdrževanje otrok. Po podatkih 33 % roditeljev ne izvršuje obveznosti do otrok, ki so jih prevzeli ob razvezi zakona! Ker ima vzdrževanje otroka poleg materialne ludi pedngo-ško-psihološko in socialno plat, je treba lemu problemu posvetiti vso pozornost. Razveza zakona za otroka pogosto ne pomeni izgube samo enega roditelja, ampak izgubo obeh roditeljev in poslabšanje splošnih življenjskih pogojev. Ugotovilo se je tudi. da nesporazumi v zakonu največkrat nastopijo liri tistih zakoncih, ki so kot otroci sami živeli v neurejeni družinski skupnosti, ker se njihovi starši niso razumeli. Tako zakonsko življenje prejšnjih generacij vpliva na zakone bodočih generacij in kaže nn to, da pozitivno in negativna čustva in socialno ponašanje človeka korenini v zgodnjem otroštvu. Večje količine kanalskih cevi, 0 80 mm, ugodno naprodaj. Poizve se pri »Vodni skupnosti Domžale« Domžale, Ljubljanska cesta — novi blok. Vodovod v Mengšu pred dograditvijo V Mengšu so dela za vodovod v polnem teku. Pravkar montira Vodna skupnost cevi na Maistrovi ulici, do konca meseca junija pa naj bi vodovod dobili tudi občani Na Zavrleh, Zadružniške in Zajce ve ulice. S tem bo pretežni del Mengša dobil pitno vodo, za katero je zadnje čase tako pomanjkanje, da veliko družin hodi pnnjo v umazano in onesnaženo Pšnlo. Upamo, da bo vodovod slovesno izročen javnosti na občinski praznik 27. julija in da niso govorice o tem, da so sredstva zanj za letos že izčrpana, resnične. I Trgovsko podjetje »Napredek« Domžale sprejme: 2 delavca za delo v skladišču in spremljavo avtomobilov Nastop službe takoj! Večje število vajencev za trgovsko stroko Prijave sprejemamo do 15. Julija 1964 Pogoj: Uspešno končana osnovna šola I Aktualni razgovor ... NESU ?.o nekaj let nazaj opažamo na našem trgu znatna nihanja in težave v preskrbi z mesom. I.etos pa se je stanje .še poslabšalo, saj je bil stolni refren v našili mesnicah: »Teletina? Kje pa! Nimamo' Nedvomno je to stanje prav dobro občutil na svoji koži (točneje: v svojem želodcu) poprečni potrošnik v noši občini. Kje so vzroki za sedanjo krizo v preskrbi z. mesom? Nekaj je objektivnih, recimo povečane potrebe, velik izvoz, nedvomno pa drži tudi, da je pomanjkanje mesu odraz napak v naši kmetijski politiki. Tako se je, recimo, v zadnjih nekaj letih zmanjšalo število goveje ž.ivine v zasebnem sektorju z 15.000 nn borih letošnjih 11.000, kar je najnižje po vojni. Proizvodnja v družbenem seklorju pa ne dohaja upadanja zasebne proizvodnje. iZato smo zaprosili predsednika občinske skupščine Domžale Jožeta Pogačnika, da nam odgovori nn nekaj vprašanj v zvezi s preskrbo z mesom! — Ali bo Emona s 1. julijem res ukinila 4 mesnice v naši občini? »Emona, ki je imela z izjemni Mengša, doslej monopolni položaj v preskrbi z mesom naše občine, je sporočila, da misli s 15. junijem ukiniti zaradi nerentabilnosti poslovalnice v Moravčah, Lukovici, Krašnji in na Trojanah. Samo letos je imela Emona v naši občini 5 milijonov din izgube. To je seveda logično, če ni bilo mesa. režija je bila enaka, potem je izguba neizbežna. Vendar smo se domenili, da jih ukine s t, julijem.* — Kako mislite rešiti v bodoče problem preskrbe z mesom v naši občini? »Emona ni Izpolnila pričakovanj s centralizirano preskrbo — delno iz objektivnih vzrokov, monopolni položaj pa je verjetno še vplival na njeno doknjšnjo lagodnost in brezbrižnost do nastale situacije. Zato smo se menili z Mesom Kranj, da bi razširili poslovanje no omenjene štiri kraje. Vendor so se dogovori razdrli, ker bi bila po njihovem mnenju tudi zanje prevoz in režijo predraga. Pripravljeni po bi bili priti v Domžale, če bi imeli lokal. Zato bo sedaj domače trgovsko podjetje »Napredek« izpolnilo vrzel in odprlo poslovalnice v omenjenih štirih krajih, kjer bodo prodajali vse mesne izdelke. Odprli pa bodo tudi lastno klavnico na Prevo-jah ali Radomljah.« — Kako daleč so že s pripravami? »Računamo, da bodo s I. julijem začeli prodajati meso in to ne samo v omenjenih štirih krajih, ampak tudi v svojih novih trgovskih poslovalnicah na Viru in v Preserjuh. Dobili so že vsa potrebna dovoljenja, med drugim posebno dovoljenje za klavnico. Podjetje bo lahko tudi somo odkupovalo ziv ino! Seveda pa bodo oskrbovali samo potrošnike naše občine. Mislim, da bo ta konkurenca no mesnem trgu samo v korist preskrbi potrošnikov, kar pa je tudi najvažnejše!« Razpis štipendij Komisiju za štipendije pri svetu za prosveto in kulturo občinske skupščine Domžale razpisuje za šolsko leto 1 "64/65 naslednje štipendije: 2 štipendiji zu študij na višji upravni šoli 1 štipendijo za"študij na ekonomski srednji šoli 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti 1 štipendijo zu študij nu pravni fakulteti 1 štipendijo na višji kadrovski šoli 2 štipendiji za študij defektologije nn VPŠ 2 štipendiji za študij matematike na VPS 2 štipendiji zn študij tehnično vzgoje nn VPS 1 štipendijo za študij slavistike 2 Stipendiji zu študij no višji šoli za telesno vzgojo 5 štipendij za študij na višji šoli za medicinske sestre 1 štipendijo za študij nn sred. šoli za med. sestre 2 štipendiji za študij na babiški šoli 1 štipendijo zn študij zobnega terapevta 2 štipendiji zn študij na zobotehnični srednji šoli 4 štipendije za studij zobnih asistentk štipendija se daje do konca študija nn podlagi sklenjene pogodbe. Prosilci iz domače občine bodo Imeli prednost, Pravilno kolkovone prošnje s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevalo pošljite komisiji zo štipendije ObS Domžale do t5. avgusta 1064. Pred domžalskimi mesnicami so ob sredah in sobotah s]>ot vrste, med čakajočimi pa prav živahni in »zanimivi« razgovori. Nekateri pravijo, da so visoki" cene mesa edino sredstvo, da se to nekulturni način poslovanja odpravi Zavod za pravno pomoč Na občinski skupščini smo izvedeli, da nameravajo v kratkem ustanoviti Zavod za pravno pomoč. Dosedaj je sicer pri skupščini že formalno obstajala služba pravne pomoči, ki pa ni mogla prav zaživeti, čeprav je nedvomno odigrala pozitivno vlogo pri seznanjanju občanov z njihovimi pravicami in dolžnostmi. Vendar se je pokazalo, da na samo delovanje te službe slabo vpliva povezanost s skupščino, saj mnogokrat nastajajo spori prav v zvezi z akti občinske uprave. Tudi sicer služba kadrovsko ni bila dovolj močna. Zato so se odločili, do bodo ustanovili samostojen Zavod za pravno pomoč s širšimi nalogami, kol jih je imela dosedanja služba pravne pomoči. Zavod naj bi zastopal loko občane v njihovih delovnih, stanovanjskih in drugih sporih kot tudi delovne organizacije v gospodarskih sporih. Delov* ne organizacije naj hi se pogodbeno vezale nn zavrni, nieiltei.i ko naj bi za delovno in stanovanjske spore ter spore članov Zvezo borcev s socialnim zavarovanjem kril stroške občinski proračun. Tajnik občinske skupščine Ludvik Povž. pravi, da bo služba začela delovati skoraj zagotovo s 1. julijem. Zavod bo dobil prostore na Ljubljanski cesti, kjer je bila do pred kratkim mlekarna. Skrbimo za urejenost naših krajev in hiš Bliža se čas turizma. Zato tokrat nekoj o lepoti kmečkih vasi in domov. 15ilo bi dobro, če bi pogosteje mislili tudi na to. Prav gotovo ni lepšega za oko bodisi domačina ali tujca, ko gre skozi vas. pa vidi lepe in snažne hiše. okrog njih in po oknih pa polno raznovrstnega cvetja. Kar opajn člveka ta lepota. Sedaj za to niti ni potrebno ne vem koliko denarja — samo malo dobre volje in pa veselje do lepote in čistoče. Prav gotovo ni nobenemu dekletu ali gospodinji v okras in ponos, če pogledaš hišo. pa vidiš povsod polno zanemarjenosti in nesnage. Vsaj enkrat na teden bi šle okrog hišo z metlo in očistile ter uredilo. Potom so tu polkna. Včasih kje vise smo na enem tečaju ali.ga je samo polovica in podobno. Tukaj je potrebna samo dobra volja po se bo na pakn popravila. Ce pa jih še pobarvamo, bo pa podoba hiše čisto drugačna. Tudi naša dvorišča so poglavje zase. Trava pogan jo. povsod polno smoli. Odločimo so. da bomo redno poplclo plevel in pomet le smeti. Ni važno samo. da jo hiša grajena kar se du moderno, du so okna no vem kako velika. Važna je okolica hiše. Ona šole do pravo podobo hiše. Ce je še tako stara — lesena hiša., pa je okrog nje polno cvetja, so ti oko kar odpočije na tej lepoti. Zato dekleta, napravimo naše domove čimbolj prikupne in lepe. Včasih smo že brali, da turistična društvu organizirajo po vaseh propagandno akcijo in da najbolšim podelijo diplome ali nagrado. No bi bilo napak, če bi kaj podobnega napravili tudi pri nas. Saj navsezadnje pravimo, d.i smo turistična dežela. Potrudimo se. da liomo res. Dobro bi bilo, če bi dali tudi drugi pripombe in predloge, kuko oiepiati nase kraje. Saj pregovor pravi, du .Več ljudi več ve«! Komorni (rio domžalske glasbene šole, katerega sestavljajo Ksenija Rogličeva, B;>žo Matičič in Dušan Viilniar je dosegel že visoko stopnjo kvalitete in v pretečeni se/oni uspešno nastopal Revija mladinskih pevskih zborov m instrumentalnih skupin Svet SvoIhkI in prosvetnih društev občine Domžale je v petek 12. juniju (964 priredil na dvorišču I. osnovne šole Domžale revijo šolskih pevskih zborov in insl rnnu-ntalnih skupin. Na rc: v i j i so nastopili mladinski pevski zbori osnovnih šol iz Dobu, Moravč, Radomelj) Mengša ter I-in II. osnovne šole i/. Domžal. Vsak zbor jo /.apel dve pesmi, na koncu so VSi skupni ob spremljavi orkestra /uvoda zu glasbeno izobraževan je zapeli pet pesmi. Vsako od teh pesmi je dirigiral drug zborovodju. Priredbe za orkester jo pripravil Tomu/ Habe. Za post rite v prireditve je del programu pripravil tudi Zavod za glasbeno izobraževanje, ki je nastopil z instrumentalnimi skupinami, komornim ansamblom, godalnim orke- strom in harmonikarskim zborom in bil deležen toplega aplavza. Posebno doživetje je bil nastop združenih pevskih zborov. Pogled na preko 350 pevcev jo bil zares edinstven, pa tudi kvaliteta petja prav dobro. Skoda je bilo le. da ni bilo več poslušalcev. Tistih 200, ki pa so prišli na to revijo, so |m> zaključku zadovoljni odhajali. Grajo vredno pa je početje nekaterih mladih mopedistov, ki sredi prireditve na koncertnem prostoru »navijajo« svoje motorje in se no zavedajo, da s tem motijo poslušalce, ki so prišli na revijo zato. da bi poslušali petje, ne pa ugotavljali njihov premalo razvit čut za obzirnost. SANDICA VODLAN 4. junija opoldne, ko se je vračala iz šole proti domu, je postala žrtev prometne nesreče učenka 3. razreda I. osnovne šole. Sandica Vodlan. Do smrti jo je povozil avtomobil trboveljskega zdravstvenega doma na vinski strani bistriške- gn mosta. šla jp «ama proti domu po desni strani cestišča in na nerazumjiv način prišla pod kolesa avtomobila. Bila je najboljša učenka v razrerTu, načelnica razredne pionirske organizacije in v vsakem ožini vzorna učenka. Ta nesreča s tako tragičnim koncem ponovno opozarja vse starše in vzgojitelje po šolah, da je treba otroke neprestano opozarjati na nevarnosti, katerim so na cestah izpostavljeni, opozarja pa tudi voznike motornih vozil, da je ludi njihova dolžnost voziti tako. da ni ogroženo življenje ostalih uporabnikov. Prehod preko Bistrice iz Domžal na Vir in obratno je samo eden. zato se morajo vsi uporabniki tega mostu, nvtomobilisli in pešci zavedati, da -nn cesti nisi sam« in da ima življenje vedno in v vseh okoliščinah prednost. Upravni odbor Papirnice Količevo, pošta Domžale RAZPISUJE za šolsko leto 196+M naslednje štipendije in učna mesta: 2 (Stipendiji na fakulteti za naravoslovje tu tehnologijo — papirniška smer 1 stipendija na fakulteti za kemijo 4 stipendije na TSS - papirni oddelek 2 štipendiji na ESS 10 štipendij za učence industrijske papirniško Sole 10 učnih mest za vajence naslednjih poklicev: 1 električar 1 instalater 1 klepar 1 kovač 2 strugarja 4 strojne ključavničarje Učenci industrijske papirniške role morajo izpolniti naslednje pogoje: a) dn niso stari več kot 17 let; b) da imajo uspešno končane) osnovno Šolo. POGOJI ŠOLANJA: Industrijska papirniška šola traja 2 leti. Po končani šoli mčenci obvezno dobijo najmanj 2 leti v podjetju. Ves čas šolanja v industrijski papirniški šoli so učenci v internatu v Ljubljani. Stroške internata krije podjetje. Bazen tega dobijo učenci tudi še štipendijo m delovno obleko. Vajenci za ostale pokliee morajo imeli uspešno končano osnovno šolo. razen zu kovača in kleparja, kjer zadostuje 7 razredov osnovne šole. Pismene ponudbo sprejema kadrovski oddelek podjetja. Ponudbi je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo (overovljen prepis). Upravni odbor Papirnice Količevo p. Domžale Trojica - izletniška točka! Naš delovni človek zaradi vedno večji'gu nn|H>ra in tempa dela rabi tudi več odmora v prostem času. Nujno jo in bo postajalo še nujnejše, da se v prostem času odtrga iz. vsakodnevnega okolju in vsakodnevnih problemov, ki so tako radi vtihotapijo i ud i v človekov prosti čas. Tako se zgodi, da postane človek, ki je vedno v istem okolju in istem tempu življenja, nezainteresiran za svoje lastno razvedrilo, lo razvedrilo nekateri najdejo v SpOrfU in kulturnom delu. kani pa OStmli, saj Vemo, da vsi nismo športniki .niti ne moremo biti! Zalo je treba misliti na razne obliko izletniškega turizma, na izletniške točke, kjer so človek naužije svežega zraka, na krnje kjer so znebil vsakodnevnih skrbi in obrazov. Teh izletniških točk imamo V okolici Domžal dovolj, le da niso urejeno ali pa niso dostopne. Zalo hodimo v oddaljenejše kraje, ki pa jih no moremo pogosteje obiskovali. Prej ali slej bomo morali približali naše: izletniške točko delovnim ljudem in sicer najprej tiste, ki bodo najcenejše. Ena zelo lepih in že od nekds i pril i ubijenih izletniških toč je Trojica. Kdor še ni bil na Trojici, tega ne ve. Oglejmo si, kaj bi 'Trojica lahko nudila izletniku že danes. Le nekaj dobre volje in sredstev, pa ni biln dokončana cesta do Zoj. Sami domačini so že zelo veliko prispevati z delom za to cesto. Iz Zej do 'Trojice se pride peš v 13. minutah. Tam se odpre krasen razgled na kamniške planine, vse do štajerskih hribov pa t ju do 'Triglava in še dlje. Ce pu radi malo pešačimo po gozdnih poteh, smo v 15 do 20. minutah Da vznožju Muroviee. kjer je lep razgled na dolino Save vse do Ljubljano in Krima. Kako lopa je Ljubljana ponoči s tega mostu, smo partizani že med NOV U-go'tovljuli. Tod okoli je mnogo Spominov nu našo borbo, saj so se tu često vršile borbe mod partizani in Nemci. Trojica in okoliški zaselki so bili lota 1044 požguni. Tako lahko turist s to struni vidi mnogo zanimivega. Po takem izletu so izletnik lahko vrne nazaj v Zojc k svojemu »Kičku« po gozdni poti, ki aalji po vrhu hribu, tako imenovane Kobri, ki se na savsko stran strmo spušča in zalo nudi lep razgled proti jugu na Janške hribe in Ljubljano. Severna stran pa je pora; ščonu z velikimi drevesi, ki dajejo prijetno senco in mir. V jeseni ne manjka tudi gozd- Dan mladosti v Kolovcu Zn dan mladosli. 2">. maj je občinska zveza prijateljev mladine organizirabi izlet vsidi pionirjev in pionirk na kolo-vec. 'lega izleta so se udeležili pionirji in pionirke i/, šol zahodnega dida domžalske občine. Tako je prihitelo na ta dan na kolesih ali peš v spremstvu svojih učiteljev nad 701) pionirjev in pionirk. Zborno mesto je bilo na kolovcu v parku nekdanje kolovške graščine. Tu je bi| najprej kulturni program, ki so ga izvajali gojenci glasbene šole. nato pa so zapeli vsi pionirji iri pesmice. V daljšem nagovoru je naš stari znanec in partizan tov. Pirš Luka navdušeno pripovedoval o bojih naših partizanov prav v t©h krajih in opominjal vse navzoče, naj se pridno uče in si prizadevalo, da bodo postali vredni vseh dragocenih žrtev, ki so jih doprinesli naši najboljši bratje in sestre v času NOB. Takoj po govoru so sledile športne prireditve. Pionirji so tekmovali v raznih disciplinah in tudi teku v vrečah, Preskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pi jačo. po kateri so vneto in pridno segali vsi. Posebna zahvala za to gre Stanetu Hodelu iz Hov. ki je iz prijaznosti vse te dobrine (losi,iv il na kolov ee. I epo je bilo v idel i vso to našo mladino, ko je pela pesem o lil u in še ono: I .epo je v naši domovini biti mlud in še in še. kar nas je bilo starejših, ki smo prestali vse gorje druge svetovne vojne, nus je DO-Steno 11 i rn i 11 > vse to novo življenje in bili smo v srcu zadovoljni, saj se je Vendar izplačalo trpeti vsa tista dolga štiri leta za ves ta današnji veseli, naš živ/nv. Tudi mi stari smo se ta dan pomladili in se zlili v igri z našimi najmlajšimi. V veliko veselje pionirjev in pionirk so namreč nastopili pri teknil z. zavezanimi očmi tudi njihovi vzgojitelji. Zveza prijateljev mladine Domžale je priredila prav Ink izlet na l.itnbursko goro za vse pionirje in pionirke šol vzhodnega dela občine. Vsa pohvala gre letos prav gotovo občinski /vezi prijateljev mladine, da je letošnji dan mladosti luko lepo IMpel, Prva generacija galanterijskih tehnikov končala šolanje Na iniciativo lova Mir loko Domžale je bil leta 1960 ustanovljen pri Tehniški srednji usnjarski šoli v Domžalah galanterijski oddelek, Ce upoštevamo, da sodi proizvodnja usnjarske galanterije med eno najmlajših strok nasploh, je bil ta korak toliko bolj smel in pomemben. Proizvajalcem usnjene galanterije je bila s tem prvič dana možnost, du Nadaljevanje s prejšnje strani nih sadežev. Poskrbeti bi bilo le treba, da bi na parkirnem prostoru pred gasilskim domom, kjer je prijeten sadni vrt, Turistično društvo poskrbelo zn okrepčiln izletnikom. Kdor koli bo le enkrat prišel, se bo spet vračal na ta kraj. ki je v neposredni bližini Doni-žaf. Ta daljava je tako majhna, da smo z motornim vozilom lahko v [iol ure na Trojici. Prvo kar pa je nujno, je treba, da občinski forumi priskočijo ua Pomoč domačinom, ki se trudijo, da bi bila cesta čimprej gabiva. Pripravljeni so ceslo dokončali do proslave 2«. oblet* nice požiga Trojice, če bi le prejeli nekaj denarne pomoči, težko je, ker imajo sedaj na polju mnogo dela, vendar pa so kljub temu pripravljeni debili udarniško, samo da bi se 11J i m svet bolj približal, našim delovnim ljudem pa postala dostopnejši! prijetna izletniška 'Očka, ki bo vedno dobro obiskan«. bodo nove si rokov ne moči v bodoče lahko dopolnjevali tudi s tehnično šolnnim kadrom. V prvem šolskem letu 1 '»(>(>-(il je bilo ob ustanov il v i oddelku vpisanih 2H dijakov, (>il lega je bilo H dijkov i/ drugih republik. Med ostalimi so prevladovali dijaki iz DOuiz.il in bližnje okolice. Prav le dni končuje šolanje prvih t? dijakov. Med absolventi srečamo \i .Slovencev, dva dijaka sta iz. SI! Srbije in eden iz. SM Hrvatske. Začetek šolanja je spremljala v ista teža v Tako npr. n i bilo do lega časa v vsej Jugoslaviji nobene strokovne literature, ki bi lahko služila nanovo ustanovljenemu odi'] k u. kotiti se je bilo treba dela od začetka, koliko je šola v leni Uspela, bo DO-kazala prihodnost, Ze danes smemo trdili, da prvi rezultati opravičujejo njen obstoj. Kje se odraza uspeh iole? Urez dvoma je največja prednost novih maturantov v tem. da so pridobili v času rednega šolanja solidno osnovo leoretič. nega znanja. Dosežke najlažje vrednotimo v primerjavi z U-spehi. ki so bili do dnnes doseženi v najrazličnejših tečaj-niških oblikah. Prednosti so v tem pogledi! očitne, (rledano iz o/ko strokovnega gledišča smo dobili kader, ki je v svoji široki dokaj široko razgledan, čeprav še brez zadostne prakse. Slednje je treba še posebno upošlevnli. je pa to danes v vseh strokah močno aktualen problem. Iteulno gledano bo to Dobeiio je za Domžalčane in Meiiašane najbližja izletniška točka s prekrasnim razgledom na kamniške planine iu Zasavsko gričevje. Ljubljančani jo že dolgo poznajo, mi pa jo za nedeljske izlete vse premalo upoštevamo. — Na sliki Kučiga-jeva domačija na Spodnjem Do bena, kjer je ludi goslilnu Al Davna želja' Moravčanov, kulturni dom. je v surovem slanju pod streho. Velika in smotrno grajena stavba bo nudila streho vsem k u It n in i m in družbenim Organizacijam kritja iu okolice, ki so sedaj brez prostorov, /alo bi bilo prav. da bi za praznik leoublike že pričela služili svojemu namenu ■vprašanje v galanteriji še težje. Težje zaradi tega, ker spada v .skupino tistih strok, v katerih še vedno prevladuje ročno delo. V taki proizvodnji pa nujno nastaja polno problemov, katerim bo novince lahko kos le ob primerni praksi, čeprav-no morda po tehnični strani ne predstavljajo nekih posebnih težav. Ore torej za pametno vključevanje prvih pbsolven- i ■M—jmiiBMIl tov Najbrže se ne motimo, če trdimo, da bo ob tej priliki opravilu zrelostni izpit tudi kadrovska služba naših tovarn. Razstava praktičnih izdelkov letošnjih prvih mulurantov je pokazala visoko raven okusa in obvuladnje oblikovanja materiala in predstavlja korak naprej v kvaliteti in oblikah. Ruzstava bi zaslužila številnejši obisk Domžalčanov! Pij, pij, bratec le pij! Detajl z okusno urejene razstave Galanterijske šole ob zaključku šolskega leta Kaj delajo moravski upokojenci? Na področju občinske skupščine Domžale so tri sindikalne podružnice Društva upokojencev: Domžale. Mengeš in Moravče. Društvo upokojencev Moravče je bilo ustanovljeno 19. marca 1952. Ob ustanovitvi je štelo 56 članov, danes pa jih je že J 27. S tem, da se upokojenci se- V zadnjem času prihaja v našo državo in s tem t ti vi i v n.'iCu nhcitin daj prvič oglašamo v »Obftin-skem poročevalcu^, ni rečeno, da nič ne delamo. Kar poglejmo, kje vse so roke upokojencev na delu. Člani društva le politično udejstvujejo v /k J iri /M. komunalnem zuvodu za socialno zavarovanje, občinski skupščini, svetu za varstvo družine, gasilstvu, Rdečem križu, Društvu prijateljev mladine, Turističnem društvu, v poruvnulnih svetih, KO SZDL in krajevnemu odlioru. V prvi vrsti pa društvo skrbi za člane, osebne, družinske Občani občine Domžale smo v prvih treh mesecih letošnjega leta porabili v gostilnah 104 milijone dinarjev. 7,a primerjavo naj povemo, da tn potrošnja predstavlja islo, kot če bi vsi zaposleni v podjetju Indu-plati Jarše (I na delavcev) vse (ri svoje mesečne plače zapravili v gostiščih. Domžalčaiii raje pijemo kot jemo v gostiščih, saj smo ružnih pijač popili /.a 62 milijonov din. Raznih dobrot pa smo pojedli za 42 milijonov din. Po stari slovenski navadi nam Se vedno najraje sleče po grlu vince. V treh mesecih smo ga popili 71.900 litrov. Angino smo si zdravili s pivom, katerega smo popili 46.500 litrov. Izgleda pa, da nam drtige žgane pijače bolj prijajo kot žganje. Saj smo žganja popili le 6700 litrov drugih žganih pijač pa 9600 litrov. Skupno smo popili žganih pijač 16."00 litrov. Še najmanj nam od tekočih uživanj prijajo mineralna voda in sadni sokovi. Mineralne vode smo popili 11.000 litrov, sadnih sokov pa le 8900 litrov. Izgleda torej, da imamo vitaminov dovolj in prebavo v redu! Kje kupite ceneje? Za krompir se zapeljite v Cerknico, plačali ga boste po 26 din za Kg. Po fižol pojdife v Grosuplje, prodajajo ga po 2*0 din. V K u tu n i k u pa boste najceneje kupili čebulo (85 din za kg) in kislo zelje (60 din za kg) ter piščance po 7>0 din za kg. Jajčka nam bodo v Zagorju prodali po 26 din, seveda se nismo pozanimali kuko veliku so! Izgleda, d« so v Zagorju preslišali zahteve mesarjev po po-dražilvi mesa, saj pri njih pro- dajajo sveže goveje meso odrezano od stegna pa 500 din zn kg, sveže telečje meso po 700 din zn kg in sveže svinjsko meso po 680 din za kg. Povedali s:no vnrn, kje je knj najceneje. Prcdno pa se boste odpravili na pot preračunajte, koliko vam bo podražila te cene vožnja. Ce vas zanimajo cene teh in ostalih dobrot, pišite uredništvu pn vas bomo v vsaki številki obvestili, ne samo o tem kje kupiti ceneje, temveč tudi kje prodali dražje. Društvo upokojencev SRS — podružnica Domžale objavlja, da se je preselilo v Kolodvorsko ulico št. 7, njen delovni čas pa je isti kot doslej in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8,">0 do 12. ure. Predsednik uraduje ob sredah dopoldne. Prejeli smo tudi obveznice narodnega posojila za Skopje. Upokojenci — podpisniki jih lahko dvignejo ob uradnih dneh. Enako kot prejšnja leta namerava tudi letos društvo prirejati enodnevne izlete. Prijave sprejema do 10. julija. Odbor inoravškega društvu upokojencev Za ljubitelje številk V naslednjem pregledu posredujemo bralcem nekatere zanimive podatke za našo občino, razdeljene nu krajevne urade, katerih je po sedanji teritorialni ruzdelitvi sedem. Podatki nam kažejo stanje na dan 31. marca 1%4 in iz njih lahko razberemo, da je imelu občina nn ta dan Js.'ia pre-bivalcer, da je v občini 1490 žensk več kot moških, da je ljudi, ki se preživljajo izjključno sumo od kmetijstva uktivnih 1*44. vseh skupaj pa 6144. dn je število izven kmetijstva aktivnega prebivalstva 11.137 itd. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se je število prebivalstva v času od 1. IV. 1963 do 31. ll[. 1964 povečalo v »ličini samo za 1.4»/o. tj. za 417 ljudi, iz česar luliko zaključimo, tla spadamo po dejanskem prirastku prebivalstvu med občine z najmanjšim povečanjem števila občanov. o Zup. it. 1. 2. 3. 5. 6. 7. Okoli? krafsvSafs n ruda Domžale Lukovica Mcitgeš Moravče Radomlje Trojane . Skupaj P.azlika v primerjavi s stu-Jijem 31. 111. 63 1 .(i* (in Strvilo prrbi¥. 11 III. 1%4 Skupno Sumo kmečko pret ival«tvn Tonik Smrti NMflJMI 2en«ke aktivno aktivno jircn/.it- lftn letu hiše tiirijtlva ■lupaj mu&ki prebiv. VUIIO kurji . f%v* 233 263 1.113 528 585 569 412 286 16 j 11 2141 3578 13.039 6.185 6.854 6.560 713 741 21 129 78 537 672 2.723 1.321 1.402 1.524 727 407 26 20 17 882 1260 4.763 2.184 2.579 2.335 192 231 56 42 55 775 849 3.866 1.858 2.008 1.629 801 1195 84 54 35 508 837 2.792 1.327 1.463 1.549 177 337 31 — 16 59 77 268 134 134 ,137 34 34 3 — — 5135 7536 28.564 13.537 15.027 14.213 3076 3251 217 •225 212 + 548 -289 + 417 + 345 + 72 + 449 +26 —9 —35 Poroke in smrti izven območja občine v teh Številkah niso upoštevane. Ta borenja domžalske mladine v Bohinju Občinska zvezu tabornikov Domžale bo lelos razen dveh izmen taborjenj zn tabornike organizirala ludi eno ali dve izmeni taborjenj zn nečlane. Da bi bila naša oprema, ki jo imamo na razpolago, kar najbolje izkoriščena in pa. da bi omogočili kar največjemu številu mladine preživeti nekaj dni v naravi pod šotori, smo sklenili organizirati tabor ludi za druge organizacije in posameznike. 'Taborjenje bo v Bohinju od 3. do 13. julija in pa od 15. do 25. avgusla. Dnevna preskrba je 600 din. Vse organizacije in posamezniki, ki se za ta tabor zanimajo, lahko dobijo natančnejša navodila in se prijavijo na naslov OST Domžale, Cerar Janez, Ljubljanska 63. Avtomobili, ki so se udeležili zvezdne vožnje v Jajce IV. Zvezdna avtomobilska vožnja »Bratstva in enotnosti« v Jajcu Avlo-moto zveza Slovenije je doslej že trikrat organizirala zvezdne vožnje v počastitev »dneva mladosti . Omenjene vožnje se odvijajo po rallv Strtemu s ciljem v nekem zgodovinsko pomembnem mestu. Lani je bil cilj tuke vožit|e v Kumroveu. I,etos je Avto-iiinto zv voznikov iz vse države je bil ob Pliv*kem jezeru v bližini le- pega novega molela, kjer slane prenočišče s kopalnico le 800 din. Zvezdna vožnja v Jajce ima vsestranski pomen. Predvsem je važna manifestacija motoriziranih iz vseh republik ob dnevu mladosti . Istočasno je bila prireditev |x>membnu akcija za krepitev avto-tnoto organizacije med društvi m člani, ki nimajo dovolj čvrstega meiiVebojnegu stiku. Zal so se zvezdne vožnje iz naše občine udeležili le 5 tekmovalci iz Av-to-molo društvu Mengeš, medtem ko tekmovalci iz ostalih društev niso sodelovali. Za ekipo Avto-molo društva Mengeš so startali trije avtomobili »Znslovn« 750. ki so tekmovali tudi kot posamezniki. Vozili m: Hribar Marko z ženo. O.šep Ivan — Vidmar in ing. Pclšnk Niko ter sovozač ing. Mežan Janez. Šesto republiško prvenstvo tekstilcev v streljanju Nogometna ekipa »Mliiiosfrojn« je na občinskem sindikalnem prvenstvu premagala vse nasprotnike in si tako zasluženo priborila prehodni pokal in naslov sindikalnega prvaka občine za leto 1964 Po delu šport in razvedrilo Pod tem naslovom je občinski sindikalni svet Domžale uspešno zaključil prvo srečanje delovnih kolektivov v športnih panogah, ki bo odslej naprej postalo tradicionalno. Na zaključni prireditvi, ki je bila v popolnoma razprodani dvorani v Jaršah, so se prisotnim športnikom, tekmovalcem ter njihovim simpatizer jem. predstavili znani slovenski športniki, ki so v svojem razgovoru povedali marsikatero zanimivost o svojem športnem delu. Kot prvi se je občinstvu predstavil evropski prvak v orodni telovadbi Miro Cerar. ki je odgovarjal na vprašanja o najboljših telovadcih sveta ter o problemih splošne telesne vzgoje. Nniiiiziiotc-niški reprezentant Edvard Vcc-ko in smučarski tekač Cveto Pavčič. sta bila nnslednjn. ki sta sodelovala na tej prireditvi. Kot predstavniki domžalskih športnikov so se pojavili na odru mladi košarkarji, trener Briiinen. član mladinske reprezentance Darko Hočevar in član mladinske slovenske reprezentance Tone Grilj. Občinstvo so seznanili s problemi, ki jih imajo domžalski športniki. Za prijetno razvedrilo je poskrbela Marjana Deržaj ter mladi domžalski pevci in igralci. V uradnem delu pa so bili najboljšim ekipam razdeljeni pokali in diplome. Rezultuti. ki so bili doseženi v tem tekmovanju pa so bili naslednji: Nogometaši so tekmovali po liga sistemu, kjer so prvo mesto zasedli igralci Mlinostrojn. drugi so bili igralci Združene kemične in tretji Sončnice. Tekmovanje je kljub temu. da so nekatere ekipe pokazale premalo resnosti in so krivdo za poraz valile na sodnike, pritekalo v redu in so zmagovalci res pokazali največ volje in resnosti. Med šahisti Papirnica Količevo ni imela prave konkurence in je premočno osvojila prvo mesto, pred d rugoplasi runo Melodijo in tretjo združeno kemično. Namizni tenis je prinesel prvo mesto ekipi 1'armisa. ki ima v svojih vrstah tudi ne-kulere znane slovenske igralce. Drugo mesto je osvojila Papirnica količevo. Pravo gotovo se je tu pokazalo, da je samo z veliko truda in volje mogoče doseči uspeh. Pri odhojkaših je bila prva Indiiplati. druga Združena kemična ter tretja Papirnica. Ravno tu pa smo lahko videli, da za ta šport med kolektivi ni pravega zanimanja, čeprav je lahko vsem dosegljiv. Strelci so dosegli rezultate, ki tudi v republiškem merilu nekaj pomenijo in je prvo mesto zasedla odlična ekipa Mlinostroja. pred ekipo Indiiplati in Papirnico. Med strelkami pa je prva ekipa Papirnice pred indiiplati. V kegljanju je Papirnica Količevo bila daleč najlroljša. saj je vsa prva tri mesta zasedla s svojimi ekipami in tako dokazala, da tu zaenkrat nima pravega tekmeca. Samo tekmovanje je bilo v okviru jugoslovanskih športnih iger in je zelo uspel poizkus, kako poživiti zanimanje zn športno delo v kolektivih, jasno je, da so bile napake, ki pa bi se ob večji resnosti posameznih ekip in tekmovalcev prav lahko odpravile. Tudi poraze je treba prenesti športno, ne pa valiti krivdo na vse drugo, samo ne na sebe.. Grajamo Da lahko nekatere delovne organizacije, ki imajo veliko številu zaposlenih, pa niso prijavile v tekmovnje niti ene ekipe. Tu res ne gre za to. da zmagamo, ampak da svoj prosti čas razdelimo tako, da bo nek,i j ostalo tudi za zdravo športno rekreacijo, ki je vsakomur |K>trebnu in koristna. Strelsko tekmovanje tekstilcev Slovenije ima šestletno tradicijo. Prvič je bilo izvedeno v organizaciji strelcev »Tekstilne tovarni' Medvode«. Enako kakor to so se tudi vsa naslednja tekmovanja vršila v počastitev dneva mladosti. 2e na prvem tekmovanju je bil sprejet sklep, da naj bo organizator vsakega naslednjega tekmovanja tista sindikalna podružnica, katere člani so na zadnjem tekmovanju osvojili prvo mesto, lako so se do-selj razvrstile: Rašica Gamelj-ne, Metka Celje, TVVI Muri-lior in lansko leto Gorenjska predilnica škof j S Loka. Na slednjem so Jaršani osvojili 1. mesto in zato so bili letos oni prireditelji tega tekmovanja, tj. strelci iz »Indiiplati«, Jarše. Pripravljalna dela so trajala dva meseca, intenzivno pa se je delalo zadnjih sedem dni. Pripominjumo, da so bila vsa dosedanja tekmovanja vzorno pripravljena in izvedena, zato nismo hoteli niti smeli zaostajal i. V nedeljo 24. maja je bilo vse narod. Poleg zadnjih tehničnih prijemov za izvedbo samega tekmovanja nas je čakalo tekmovanje, kjer smo morali častno braniti lansko leto osvojeni prehodni pokal. Uspeli smo v tehnični pripravi za tekmovanje in v organizaciji, pokal pa je šel v roke boljših st relcev. Strelsko tekmovanje v moški konkurenci je bilo v sindikalni dVOra&i, kjer smo seveda vse improvizirali, in razen z osvetlitvijo, še kar napeli, Ženske so tekmovale na novem strelišču in bile s pogoji dosti bolj zadovoljne, kar je povsem razumljivo, ker strelišče odgovarja vsem znhfevum. Od 8. ure dalje se je na Obeh streliščih zvrstilo 42 ekip iz 16 slovenskih tekstilnih tovarn. Zanimanje za dosežene rezultate je bilo od serije do serije večje. Jaršani smo kmalu ugotovili, da nismo več najbolj« ši. Preostalo nam je upanje v ženski konkurenci. Dekletom je uspelo rešiti čast in si priboriti 2. mesto, za katero so prejele lep pokal v trajno last. Ko smo se ob 14. uri zbrali v dvorani k razglasitvi rezultatov, je med navzočimi vludn- Vsem ekipam, ki so v tem tekmovanju sorlelovale. lah'ko čestitamo za fair borbe in športni užitek, ki smo ga imeli na tekmah, v prihodnjem lotu pa si želimo videti še več novih ekip. Občinski sindikalni svet. kot organizator tega tekmovanja, zasluži vso pohvalo za odlično organizacijo prvih dolarskih športnih iger občine Domžale. lo vzdušje kakor, da bi bili vsi zmagovalci. S ploskanjem so tekmovalci in redki gostje pozdravili vsakega posebej, ki je iz rok tajnika sindikalne podružnice »Indiiplati« Jarše prejel priznanje ali praktično nagrado. Sindikalna podružnica - Indiiplati« je poklonila trem zmagovalnim ekipam v vsaki konkurenci lepe pokale v trajno last. Nadalje je prejelo 13 najboljših posameznikov (10 moških in 5 ženske) spominske plakete, Prehodni pokal, kute-rega ie leta 1963 poklonila Go. relijska predilnica Škofja Loka pa je prejela kot zmagovalec letošnjega tekmovanja ekipa »Tovarne nogavic Polzelu«. Prehodni pokal za žensko zmagovalno ekipo ni bil podeljen, ker ga dosedanji imetnik ni vrnil. Posameznikom je prireditelj 'razdelil 30 praktičnih nagrad, katere so v ta namen prispevale slovenske tekstilne tovarne. In še nekaj rezu 1 ta/tov: Moški — ekipno: Tovarna nogavic Polzela 507 krogov. Predilnica Litija 498 krogov, Rašica C.nmeljne 489 krogov. /(■uske — ekipno: Toper Celje 437 krogov, Indiiplati Jurše 429 krogov,/^ BPT Tržič 426 krogov. Spominske jdakete so prejeli: Moški: t. Martin Kos — Rašica Ga-m olj ne 173 krogov, 2. Danijel Jug — Predilnica Litija 171 krogov. 3. Roman Zupane — Tovarna nogavic Polzela 171 krogov, 4. Jože Korun — Tovarna nogavic Polzela 168 krogov. 5. Alojz Dobrave — Tovurna nogavic Polzela 168 progov 6. Niko Kržan — Indiiplati Jarše 166 krogov, 7. Alojz Kumar -- Predilnica Litiju 166 krogov. 8. Niko Hafner — Utensilia Ljubljana 164 krogov 9. Janez Zaje — indiiplati Jarše 162 krogov. 10. Tino Sušnik Tekstilinilus Kranj i6i krogov Ženske: 1. Beda Dokoricnik — Tope* Celje 167 krogov. 2. Marija Prestor — BPT 1 r' žič 164 krogov. 3. Branka Srebolmak - I"'1"' plati Jarše 148 krogov.