7« Številka
V Ljubljani, dne 14. februarja 1920.
VIL leto
Delavee Uhaja vsak petek s datumom naalednjaca dna. — Naročnina za odo leto K 80'—, za pol leta K 10'—, xa četrt leta K 5*—. Poaameaa Storilka 40 Tin. naročnina ▼ inosematvo sorazmerno več. Foffljatvo naurodntttro in npravniitvo Uobljana, Šeltnbonon Ul(a Štev 6. □. nadatr.
Telefon St 225.
Rokopiai ao ne vračajo. — lnaerati se zaračunavajo, milimeter vrstica in si* cer pri enkratni objav-po 60 vinarja, pri tri krati ni po 58 vinarja, pri Seat-kratni po 56 vin., pri celo* letnih objavah po 54 vin. m Vsakokrat. — Za razna izjave itd. stane mm vratiča 50 vin. — Reklam, ao poSt-nine proste. — Nefrankira-na pianu so ne sprejemajo
Socialni položaj.
Poleg socijaUzma in komunizma, če Že tako hočete Imenovati končni cilj razredno zavednega delavstva, ima delavsko gibanje v svojem programu tudi so-cijalno zakonodajo. Zakai ima delavstvo v svojem programu to zahtevo, ki obsega prav mnogo vprašanj, in ie tesno spojena z vsakdanjim delavčevim življenjem, je znano vsakemu delavcu, ki je samo enkrat pokukal na delavska zborovanja, kjer se je govorilo o nalogah delavskega gibanja. Delavstvo zahteva boljše mezde Si zakonito varstvo plač, ki so primerne delavčevemu življenju, zahteva zavarovanje za starost in onemoglost, za slučaj nezgode, bolezni, brezposelnosti, socializacijo obratov in enakopravnost v vsakem oziru v človeški družbi. Evropa, dasi se ie nazivala kot najbolj kulturna *in socialno napredna zemljina na svetu, le v tem pogledu bila vendar le nazadnjaška. Socifalna zakonodaja in varstvo delavcev ie bilo pred vojno le slabo razvito in vsi napori delavstva za napredek v tem zmi-slu so se zlomili ob trmi fevdalcev, industrialcev, agrarcev in v Avstriji še zla-sti ob trmi klerikalne kamarile, ki je imela z3 kulisami vedno velik vpliv do najvišjih državnih vladnih krogov.
Jako je bilo pred svetovno vojno.
"o Preobratu, ki je nastal po polomu srednjeevropskega militarizma, so po-£ .^D.°darske razmere Evrope skrajno kritične, fcar \e naravna posledica vojnega gospodarstva. Države, so razpadale, snovale so se nove, dinastije so pobegnile. Razpad starih držav je povzročil še vp<xin Vmo. ker so se porušili vsi medic
bojni odnošajl. Prej so imele države med seboj trgovske pogodbe, gospodarstvo je bilo urejeno centralistično in se je promet in zamena blaga in sirovin vršila kolikor toliko redno. Po vojni pa Je bilo blago porabljeno, uničeno in vrhutega je nastala še anarhija med nastalimi državami in državicami, ker medsebojnih razmer ni bilo mogoče takoj urediti; manjkalo je statističnih podatkov, surovin in blaga, torej vseh predpogojev za ureditev prometnih odnošaJev med novimi gospodarskimi enotami ali državami. To veliko anarhijo so izrabili oderuhi, pri čemer jih podpira tudi pomanjkanje blaga. Napačno je namreč mnenje, da je n. pr. v Jugoslaviji dovoli blaga, živil Itd. Žita in tudi živine imamo sicer precej, toda drugega blaga nimamo. Nimamo obleke, papirja, soli, petroleja, sladkorja In mnogo surovin za našo industrijo, zlasti pa ne strojev in železniškega materijala. Ce nočemo, da se ustavi naša industrija, da ne bomo popolnoma nagi, moramo Izvažati blago, ki ga imamo vsaj nekaj, zato da dobimo zanje drugo blago, ki ga ne moremo pogrešati, če ne maramo uničiti vso našo industrijo, ki se kljub temu nahaja v jako slabem stanju. Morda bo kdo vprašal, zakaj pa ne kupimo za denar to potrebno blago. Na to vprašanje je iako kratek odgovor: zato, ker naš denar nimai nobene veljave v drugih državah: za naš denar nam nihče nič ne da. In živeti pa mora naša industriia. naše delavstvo in če nas ie usoda potisnila v naročje novi državi, je tudi naš Interes, da se ta država gospodarsko dvigne, ker nas sicer popolnoma podiarm! tujec s svojim kapitalom in nas nnsti crladovati in ovce pasti po naših pla-
LISTEK.
Zakoni in naredbe.
(Konec.)
II.
Da postane ustavitev Županstev pra-vomočna, imajo le-ta poslati Izročena jim nakazila glavarstvu v odobritev. Istočasno imajo županstva odposlati glavarstvu odnosno potrdilo o nezaposlenosti.
Ce pa nezaposlenec ni Izročil svojega nakazila, pošlie županstvo glavarstvu samo odnosno potrdilo o nezaposlenosti, na katerem označi med »pripombami glavarstva« v oddelku »ustavitev podpore« vzrok in dan ustavitve. Pri vzroku je omeniti tudi. zakaj nezaposlenec ni izročil Plačilnega nakazila.
III.
Glavarstvo Predlog na ustavitev odobW ali pa ga zavrne Ako nredlos? zavrne. vrne županstvu nakazilo In potrdilo.
V	odnosnem dopisu naznani županstvu razlog zavrnitve.
Če pa glavarstvo predlog na ustavitev odobri, potrdi ta na plačilnem nakazilu ter zabeleži vzrok in dan ustavitve na obeh odnosnih potrdilih, to je na potrdilu poslanem od občine in na potrdilu shranjenem pri glavarstvu.
En izvod odnosnega potrdila s plačilnim nakazilom vred pošlje glavarstvo poverjeništvu za socijalno skrbstvo v Ljubljani, drugi Izvod potrdila, ki je bil shranjen pri glavarstvu, pa ima le-to shraniti v poseben konvolut za ustavljene podpore. Potrdila teh ustavljenih podpor je uvrstiti v poseben konvolut za ustavljene podpore In jih razpredeliti po občinah, v posameznih občinah pa po alfabetnem redu.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo obvesti državno posredovalnico za delo o ustavitvah. Ta pa ima nato poslati poverjeništvu za socialno skrbstvo odnosna potrdila. ki lih Ima v evidenci.
Plačilno nakazilo pa odstopi poverjeništvo za sociialno skrbstvo računskemu oddelku y svrjho kontrola.
ninah. Naj bo državna oblika taka ali taka, gospodarsko se mora dvigniti, imeti mora stik s sosedi in gledati na to, da se njeno gospodarstvo dvigne ne glede na to, kakšno družabno obliko dobi danes ali jutri.
Priznavamo v polnem obsegu, da se delavstvo izkorišča mnogo preveč, priznavamo, da je naloga delavstva, dia si skuša izboljšati svoj materijaliu položaj, vse organizacije tudi streme za tem namenom. Ce primerjamo, kako narašča vsak dan draginja, pa bomo videli, da so zahteve delavstva opravičene in priznati moramo, da se strokovne organizacije tukaj popolnoma zavedajo svoje nar loge in delajo in store, kar je le mogoče. To opravičenost delavskih zahtev n« moremo zanikati ne s človeškega, ne s socialističnega stališča. Zaradi tega pa tudi smatramo, da je predpogoj vsem tem bojem dobra organizacija, ki je ne omaja: noben nasprotnk.
Isto, kar velja za naš Boj za izboljšanje socijalnega položaja, isto velja tudi za naš boj za socijalno zakonodajo. Ml vemo, da se vse ne da napraviti v enen* dnevu, ker vse take stvari zadenejo na sto in sto ovir v meščanski družbi. Zatej da pa vsaj mogoče dosežemo, zato imamo organizacije, zaupnike na pristojniB mestih. Dolžnost vseh teh faktorjev je, da sodelujejo v dobrobit delavstva.
Strokovne organizacije po vsem kulturnem svetu stoje na stališču, da se mora delavstvo socijalno in kulturno dvignit!, potem bo šele sposobno za izvojevanje socljalne pravičnosti. Socijalizem Je novi svetovni nazor, s katerim moramo prepojiti človeštvo. Zgod ovna nam namreč do«
IV;
Mestni magistrati imajo po ustavitvi podpore odposlati plačilno nakazilo in odnosno potrdilo poverjeništvu za socijalno skrbstvo v Ljubljani. V obeh tiskovinah je označiti vzrok in dan ustavitve. Potrdilo ustavljenih podpor pa je shraniti v posebnem konvolutn. Ta potrdila o nezaposlenosti je uvrstiti po občinah in v posameznih občinah po alfabetnem reda.
Prehodna dotočila.
Kakor hitro doba glavarstva in magistrati nove tiskovine, se }e ravnati po določilih te okrožnice.
n.
Glavarstva imajo poslati županstvom! svojega okrožja ukaz, da izpolnijo za vsakega nezaposlenca, ki že uživa podporo, še eno potrdilo o nezaposlenosti na novi tiskovini. Ta novo izpolnjena potrdila polijejo potem županstva glavarstvom vi 5yxJiq evidence^	-	-
kazule, 3a so vs! ftsfl mfcUR, H » M
človeštva popolnoma proletariziraM, žalostno propali.
Mi pa, vsaj delavci, hočemo živeti!
Sem z izyrsilno nared bo o osemurnem delavniku.
Na<jprej je Izdala deželna vlada za Slovenijo naredbo o osemurnem delavniku In pozneje so lih izdale tudi druge pokrajinske vlade. Končno je izšla tudi tozadevna državna naredba septembra meseca 1919. V okviru naredbe se določa osemurni delavnik splošno ln Je lasno, da taka naredba aH zakon ne more obsegati vseh podrobnosti, zlasti ne o načinu Izvedbe, deloma ker Je to stvar prakse, deloma, ker Je obsežen materijal In so tudi krajevne gospodarske razlike v Jugoslaviji po posameznih krajih velike. Ministrstvo za socijalno politiko le zaradltega odredilo, da izdalo izvršilne naredbe do* krajnske vlade, ker Je le tako mogoče, da se posebne razmere v pokrajinah primemo upoštevajo.
Imamo torej osemurni 'delavnik, nimamo pa še pojasnil in navodil. V kolikor je osemurni delavnik Izveden, so ga Izvedle delavske organizacije, ki ga pa v 'detajlih ne morejo izvesti, ne kontrolirati, ker še ni izšla izvršilna naredba, ki da podlago naredbl ministrstva za socijalno politiko. Izdaja izvršilne naredbe je zfasti potrebna tudi zaraditega, ker so pričele posebno »liberalne« obrtniške organizacije in deloma tudi industrialci oster boj proti osemurnem delavniku. Ta Boj podjetnikov Je nesramen hi je veliko Boh nesramen, ker mislijo, da vlada sploh ne misli resno pa izvedbo osemurnega delavnika, če po tako dolgem času niti Izvršilno naredbo ni izdala.
Hoteli smo s tem opozoriti na ta ne-dostatek, ki ga Je moral nekdo zakriviti. Pričakujemo pa, da se naredba izda. ker jo bodo sicer morale organizacije odločneje zahtevati. Organizacije si ne bodo dale Jemati, kar so si priborile same in potom svojih zaupnikov v socialnem poverjeništvu ali pa v svojih organizacijah. Boj za osemurni delavnik, ki Je že po mnogih državah dpbojevan, se pri nas smatra za pastorko tn neizobraženi obrt-
III.
DrtJavna posredovalnica za delo ima nemudoma poslati posameznim glavarstvom in mestnim magistratom vsa doslej spreleta potrdila nezaposlenosti, Glavarstva in magistrati Imajo potem sortirati vsa potrdila tako, da Izberejo ona. ki so Še veljavno. Ta potrdila uvrste po občinah tn v posameznih občinah po alfabetnem redu. Tako razvrščena jih Je potem poslati poverjeništvu za socijalno skrbstvo v svrho kontrole, ki Jih po uporabi odda državni posredovalnici za delo.
Ona potrdila pa. ki so postala neveljavno, shrani glavarstvo oziroma magistrat j, kanvolut o ustavljenih podporah.
Posredovanje dela.
a "	L
No podlag! potrdil o nezaposlenosti, II Jih sprejema državna posredovalnica za delo. Ima priskrbeti nezaposlencem delo. Za jnanipulacilo pri teh posredoyanjih ima izdelati posredovalnica poseben opra*
nfH, B nUlffa. da UH Bo eoentnnl Mav-
nik zadavil se zaletavajo z vso odločnostjo vanj. Na eni strani boj proti osemurnemu delavniku od strani podjetnikov, na drugi strani pa se delavstvu ne da podlage, ker se ne izda izvršilne naredbe, da bi na podlagi konkretnih navodil nastopilo proti gonji zoper osemurni delavnik in za popolno uveljavitev naredbe.
Torej sem z izvršilno naredbo o osemurnem delavniku!
I. redna skupščina Osrednjega društva lesnih delavcev in sorodnih strok v Sloveniji«
Dne 1. in 2. februarja 1920 se Je v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani vršila prva redna skupščina našega društva. Zastopanih je bilo po 25 delegatih 3226 članov ln članic, k] so včlanjeni v 24 podmiicab in 9 plačllnicah po Sloveniji.
Predsednik sodr. Zore ie otvorj! zborovanje, pozdravil s toplimi besedami vse delegate, zlasti oddaljenih podružnic, ki se niso ustrašili truda, da s svojo navzočnostjo pomagajo graditi našo mlado organizacijo. PovdarjaJ Je veliko važnost zborovanja, s katerim je nadaljpi razvod društva tesno vezan. Prosil je delegate, da s svojimi resno prevdarjenlml sklepi pomagajo uspeti se društvu do one moči, katera mu ie spričo razmer, katere v lesni stroki vladajo, odkazana. Pozdravil je nadalje odposlanca »Sveža drvodjelaca v Hrvatsk! ln SlavonHi« ter povdarjal, da bo slovenski lesni delavec storil vsikdar svojo bratsko nalogo, kadar ga bo v to klicala dolžnost. Navzočnost odposlanca hrvatskih in slavonskih lesnih delavcev nam Jamči da je solidarnost vseh lesnih delavcev v Jugoslaviji tako močna, da .Je ne razruši nobena sila. Prepotrebnemu ujedinjen ju vsega lesnega delavstva v naši državi bo današnja skupščina gotovo olajšala pot. Sodr. Zore Je nadalje pozdravil zastopnika Strokovne komisije za Slovenijo sodruga Tokana. s katero dela naše društvo roko v roki, ln katera Je mnogo pripomogla k razvoju našega društva. Pozdravil je nadalje tudi zastopnika Jugoslov. soc. dem. stranke sodruga dr. Koruna, povdarjajoč, da bodo lesni delavci tudi v nadalje ostaJi zvesti pristaši
Državna posredovalnica Ima odposlati po vsakem izvršenem posredovanju obvestilo pristojnemu glavarstvu oziroma magistratu, odnosno potrdilo o nezaposlenosti pa. ima odstppiti poverjeništvu za socijalno skrbstvo, Na tem potrdilu je med opombami v oddelku »ustavitev podpore« označiti kratko datum posredovanja ln služba, ki se Je nezaposlenem preskrbela.
Glavarstvo oziroma magistrat Ima t»a podlagi obvestila državne posredovalnice dotlčnemu nezaposlencu ustaviti podporo. Ako se Izkaže, da nezaposlenec službe ni hotel sprejet! je o tem obvestiti glavarstvo, ki ima to zaznamovati v odnosnem potrdilu in postopati proti nezaposlencu v smislu naredbe.
Državna posredovalnica za delo ima koncem vsakega meseca sporočiti poverjeništvu koliko posredovanj Je Izvršila v smislu določil te okrožnice.
Ljubljana, dne 11. decembra 1919.
Poverjenik: Jaklič.
dnudEt PrečKaf Je ttafo pbnn mSrn zveze lesnih delavcev v Nemški Arw1& s katerim opravičuje svojo udeležbo z nepremagljivimi težkočami ter želi našem« delu najlepše uspehe.
Sodrug Novak, zastopnik lesnih de* lavcev v Hrvatski in Slavoniji, v svojem govoru povdarja, da se hrvatski sodrugf živo zanimajo za razvoj našega društva/ • zagotavlja solidarnost vseh lesnih delavcev, katere op zastopa, ter žeii delu skupščine najlepše uspehe.
Sodrug dr. Korun prinaša pozdrave Jugoslov. soc. dem. stranke, ter prosi navzoče, da po svoji moč! širijo izobraževalno delo med člani, da tako pripravimo delovni razred zmožen za boi. katerega bo moral dobojevati.
Skupščina Je nato odobrila naslednji dnevni red: Poročilo načelstva: poročile tajništva: poročilo blagajnika: poročilo nadzorstva: sprememba pravil; razgo« vor o ujedinjenju z ostalimi organizacijami lesnih delavcev v Jugoslaviji; volitve a načelstva, nadzorstva, razsodišča. Mb predlog sodruga Lenasija so btll v verifikacijski odsek izvoljeni: sa. Pogačnik Rok, Bučan Franc in Peteroa Andrej.
K prvi točki dnevnega red* Ja 00» ročaj predsednik sodrug Zore: V svojem poročilu je navajal prve početke o delo*-vaflju našega društva. Ko se je takorekoč če« noč zrušil* Avstrija, so biU lesni delavci v Sloveniji odrezani od Dunaja, kjer so bili do takrat včlanjeni. Treba je bilo takoj pričeti z ustanovitvijo lastnega dru- v štva, kar se nam je v veliki meri kljub velikim težkočam tudi posrečilo. Začetek je bil seveda skromen. Ustanovili smo Osrednje društvo z ljubljanskimi člani, kateri so, uvidevši veliko potrebo po takem društvu, šli resno na delo. Po preteku nekaj mesecev se Je uspeh tega, četudi težkega dela, pokazal tudi po deželL Iz raznih krajev Slovenije, kjer pred vojno ni bilo niti sluha o kaki organizaciji, so se oglašali lesni delavci z zahtevo, daj v njihovem kraju ustanovimo podružnico našega društva. Sli smo takoj na delo, in danes lahko rečemo z uspehom. Število naših članov Je od meseca do meseca kjjub nasprotni agitaciji naraščalo, Društveni posli so se tekom časa tako pomnožili, da Je načelstvo moralo nastaviti delovno silo, katera naj bo društvenim poslom ves dan na razpolago. Tako Je načelstvo nastavilo s 1. majem eno žensko moč. Kmalu p* se Je pokazalo, da z ozirom na naraščanje društvenih poslov ne moremo več izhajati, zato Je načelstvo razpisalo mestp tajnika, ki j§ S h oktobrom I. 1. nastopi! svojo službo. Te dve moči, po svoji najboljši voUi vršita delo v popolno zadovoljnost Načelstvo Je svoje posle rešilo v poroč#valni dobi v dvanajstih sejah, kjer s« ie skušalo delo smo-treno voditi, ln kjer se Je reševalo prošnje in želje posameznih članov,. kakor tudi podružnic po nalbolisi vesti in volji, ce se morda v kakem slučaju ni vse izvršilo po želj! podružnic ali posameznih članov, tedaj naj član! imajo pred očmi dejstvo, da so bile razmere včasih močnejše, kakor P* naša dobra volja. Skušalo bo načelstvo, da se zamujeno popravi, vas prosim, da nas pri tem dplu krepko podpirate, da tako z združenimi močmi Izvršimo to, kar načelstvu samemu ni mogoče. Sprejmite s tega mesta vsi mojo toplo zahvalo za požrtvovalno delo, katerega ste za okrepitev našega društva vršili, z željo, da tudi v nadalje ostanete zvesti naši ideji, da ie Ie v organizaciji rešitev delavstva.
K Sragi točki, poroOTo taJnlStv*. poroča tajnik sodrug Srebrnič: Razvoj in moč našega društva je za vse lesne delavce v Sloveniji važnega pomena. Kjerkoli se Je ustanovilo podružnice našega društva, povsod se Je skušalo Izboljšati gmotni položaj lesnega delavstva Uvedba naredbe o osemurnem delavniku Je delo naših organizacij. Dočlm se dela v raznih krajih še vedno po 10 in več ur dnevno, se je tam. kjer se Je ustanovilo naš« društvo takoj delalo nato, da se uvede 8 urno delo. Da ščitimo naše člane pred silno naraščajočo draginjo. Je naše društvo v tako kratki dobi svojega obstoja izvršilo naravnost veliko delo. Imeli smo v tej dobi 28 mezdnih gibanj, Drl katerih je bilo udeleženih okroglo 3000 delavcev in delavk. Izvojevaii smo našim Članom za okroglo 04.000 K priboljška na Pia® na teden Društvo je opravilo veliko delo z raznimi intervencijami pri podjetjih kakor tudi pri oblasteh, kjer se jf ščitilo vsikdar naše članstvo.
V agitačnern oziru smo storili pač po svojih močeh. Priznati pa moram, da bo treba smotrenl agitaciji posvečati večjo 'pozornost, ter Jo voditi agilneje. Res je agitacija zvezana z velikimi stroški, toda tudi to bomo morali premagati. Potreba shodov po podružnicah Je tako velika. da se je ne da več odlašat!.. V po-ročevalni dobi se je vršilo 86 shodov to sestankov. To seveda nam ne more zadostovati, zato bomo morali v tem pogledu naše delo podvojiti.
jPlsarniški posli silno naraščajo, kar je čisto umljivo ta tudi razveseljivo dejstvo, Prejeli smo okolo 400 dopisov, odposlali pa čez 600. Na razne urade in podjetja smo poslali čez 100 vlog in spomenic. Pri tej priliki bi posamezne funkcionarje prosil, da bi bili v svojih dopisih Jasni in točni, da tako pospešujejo hitrejšo rešitev zadeve. Prosim tudi vse delegate, d« skušajo po svojih močeh širiti idejo našega društva, ter mu pridobivati novih članov, da tako čimprej zaključimo agi-tačno delo, ter se potem z večjo silo lahko »tirno vzgojnega dela našega članstva.
Sodrug Bradeško se pridružuje izvajanju tajnika, ter povdarja potrebo tesnega združenja vseh lesnih delavcev v Sloveniji v svrho zboljšanje svojega položaja. Naglaša uspehe ljubljanske podružnice, ter priporoča vsem delegatom, da se z vso vnemo lotijo dela za okrepitev našega društva tudi po deželi.
Blagajniško poročilo Je nato skupščina vzela odobruje n« znanje.
V imenu nadzorstva Je poročal sodrug Peterca da so se računf In blagajniške knjige vsako četrtletje posebej. In za Oelo leto skupaj pregledali, ter našli vsi epist v blagajniški knjigi s položkami v nallepiem redu. Gotovina društvenega F"etJa le deloma vložena v Splošnem kreditnem društvu deloma pa v poštni branflntct v Imenu nadzorstva predlagam, da se načelstvu za poročevalno dobo podeli odveza. Sprejeto. (Konec prih.)
®	zdrufujte	I« or- g
® gfanlzlrajte se v strokov- f
■
5 *,a
pU d«
zdrufujte ganlzlrafte se v strokovnih, Političnih In gospodarskih organizacijah socialno demokratičnega delavstva i Torej na delo!
TXTX1X0X0
M
a
Dopisi.
Bistrica v Kužu. Dne 1. L tn. se je
vršil pri uas občni zbor kovinarske podružnice. Prva in glavna točka dnevnega reda je bila:	priklopitev podružnice
»Osredjemu društvu kovinarjev in sorodnih strok« v Ljubljani. Značilno je, da so za to glasovali bistriški sodrugi, to pa, ker uvidevajo potrebo centralizacije in skupnega dela. Shoda so se udeležili tudi štirje sodrugi tz Borovelj, ki pa so naspio-tovali temu centralizmu, češ. toliko časa, dokler se ne izvrši plebiscit, se nikamor ne priklopijo. Sodrug Gabriel je na shodu kot referent utemeljeval potrebo centralizacije proletarijuta, kar Je tudi samo po sebi umevno. Boroveljskim sodrugom pa svetujemo, naj že enkrat opuste svoj lokalni patrifotizem, ker delavstvo se pač ne more ozirati na meščanske fraze, češ, ne mudi se nam še. Za nas delavce bo izvršen takrat pravi in pravični plebiscit, kadar bo meščanska politika pogažena in si slovenski kakor nemški proletarec sam meJe določi. V novi odbor so bili naslednji », lzyoljenj: Scbaunig Ivan. Slapnik Peter, Jerčnik Simon, Furtner Anton, Kuhar Peter. Stangel Alojzij, Mflller L Jerolič Pavel, Fister Ivan, Sablatnik M„ Andrejčič in Singer Valentin.
Kako dela Samostojna kmečka stranka. Tudi med Moravčam in TroJan-imi so se pojavili takozvani liberalni samostojni kmetje. Dne 25. januarja so imeli shod v Blagovici, kjer so se precej udarili, tako. da je tekla kri > sam šentožbuliški župnik je dobil nekaj prav poštenih brc. Pozabili niso na okna; razbili so 'Ih popolnoma. Posestnik Karol Smerkol jih je dobil nekal po glavi najbrže z nožem in je šel v Ljubljano k advokatu, da dobi zadoščenje. Radovedni smo. kako bo stvar stekla pred sodnijo. Pravijo, da je bivši župan Franc Pustotnik. prej strasten klerikalni agitator nastopa! naiboll razburljivo. Ja. to so »samostolne« glave.
Društveni funkcionarji in Hani. pozori
Da m n«rupor&xamljenJa odstra oimo, sporočamo, da (e v soboto 8. tedenski prispevek t, L sapadeL
Vsi člani, M imajo prispevek plačan samo do 63 tedna, se opozarjajo, da ta teden tapadli prispevek vplačajo, ker drugače Izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le' tedaj izplača, če je vsaj 58. prispevek t, L ie poravnan. Od izplačljive podpore pa se val zaostali prispevki »dtegnejo.
Iz strokovne organizacije.
Občo] zbor podružnice usnjarjev na Vrhniki se je vršil dne 18. lan. 1920 ob 9. dopoldne v prostorb pri Črnem Orlu. Člani so se ga udeležili v precejšnjem številu. Predsedoval le shodu 9odrug Pekle, poročal oa sodrug Novšak. Dnevni red je bil; Poročilo predsednika, poročilo blagajnika ta zapisnikarja, vpisovanje novih članov, raznoterosti in volitev odbora.
V	odbor so bili izvoljen sledeči člani: predsednik Zupančič Jer., namestnik Zdešar L blagajnik Leskovec F., namestnik Dobrovoljc l.{ zapisnikar Prek F., namestnik Novak Josip; preglednik računov Vprbič J.. Ramplč J.; zaupniki Dobrovoljc L, Pose ta P* Molk L Novih članov
se le vpisalo osem. Ob' TT. uri te rakTJtičfl
zborovanje sodrug Pekle, zahvaljujoč s© za polnoštevilno udeležbo.
Podružnica Osrednjega društva čevljarjev v Mariboru ie imela l. februarja svoje letno zborovanje, na katerem se jo izvolil sledeči odbor; predsednik Kranjc Anton, namestnik Smigovc Josip; blagajnik Lončarič Ivan. namestnik Kores Jakob; zapisnikar Oodec Štefan, namestniki Mesarič Franc: pregledniki: Selak Franc, Gale Anton; namestniki: Kranjc Leopold, Knafiič in rij.
Domači pregled.
Naš jugoslovanski gospodarski položaj. Ze večkrat smo omenjali, da se nahajamo pred hujšo krizo v prehrani In v industriji, kakor jo imamo sedaj. To kriza je mogoče preprečiti le z dvema operacijama. Prvič je treba, da dobe tovarna surovine, drugič pa. da se delavske plača zvišajo, da bodo bolj odgovarjale dosedanjim draginjskim razmeram. V nevarnosti sta zlasti kovinarska In strojarska industrija, ker tema dvema najbolj primanjkuje surovin. Druge industrije so tudi prizadete vendar ne še tako hudo. Vprašanje nastane, ali prepustimo v tem primera naše delavstvo usodi, drugim ljudem doli na Jugu, ali pa se naj tudi sami pobrigamo, da rešimo, kar se da rešiti. Kriza je neizogibna, ne zaradi tega ali onega ministra, ampak zaradi gospodarskih razmer, zlasti pa tudi zaradi prometnih težkoč, kf jih še ni bilo mogoče odpraviti. Naravna je, da se bodo s povišanjem plač podražili tudi pridelki in izdelki, toda če zaenkrat ni druge poti, dokler se ne odpravi zle Izrastke vojne, se mora storiti to, kar omili bedo, ne pa to, kar bi pognalo desettlsočei delavcev in njih rodbine po sveto, v no« znosno bedo. Stvar je prav resna; delavci hočemo živeti ta naše rodbine hočejo tud* živeti. Igranja z usodo delavcev v sedanjih razmerah ta na ta način, da se delavstvo požene le še v večjo bedo, so zmožni le ljudje, ki so sami siti ta nimajo nikakršnega srca do nas delavcev. Trboveljskim rudarjem Je priborila Unija rudarjev lep uspeh te dni. ker je minister uvidel potrebo povišanja. Seveda se pri tem zviša tudi cena premogu. Ali družba Jel dokazala, da more ustreči delavcem la, če poviša cene premogu, s številkami, Konsumenti bodo obdavčeni, toda kaka naj se to uredi drugače. Tudi či se pod-ietje sociializira, bi se ne moglo drugačei napraviti, ker gre le blago za blago It! blaga pa primanjkuje. Zdelo se nam Ja primerno, da to omenimo. Potrebno je; da delavstvo samo razmišlja o stvari fti samo sodi o tem. ali pustimo industrija propasti, ali jo skušajmo povzdigniti, alf n-jd delavstvo izgubi delo ali naj se mu nudi Prilika, da dela. Delavcu ni prijetna biti brez posla, brez kruha. In le v inta-resu našega maloštevilnega delavstva fu splošnosti je, če se država bolj industrializira in če promet redno funkcijonlra. Kdor sodi drugače, temu ie eksistenca delavstva postranska briga. Delavci sam sem delavec, ki to pišem. Poznam gospodarske. politične ta socijalne razmere vs fueoslaviji, zato smatram, da ie potrebno, da delavstvo resno razmišlja o položaju.
Zahvala Mislinje. Podpsani se iskreno zahvaljujem vsem lesnim delavcem tat delavkam v Mislinji, kateri so mi naklonili ob bolezni in smrt! moje žene znesek 167 K v podnorn Ravno tako se zahvaljujem zaupnikom nabiralcem. — Leopold Stergar,,
0	^9
u c,Ti.y	A
LJOBLJAHA, \mWmU ulica M. 6.
n niiitrunu utaip i mjai mu.
Tiskovin« za Sole, inpan-stvain urade. Najmodernejše plakate in vabila - sa shode In veselie«. •
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, bro-
•	iur itd. itd. « V
I STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
| = KAJO D ■ L I C
draguljar ln slatar \ Ljubljana, Hilšerjeva ulica fit«v. 4
*
*
*	pri	poreč*	btoJo
*
S
zlatarsko in draguljarsko delavnico
*	za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlatovapje in posrebrovanje itd. V *
•ta l/\rri ima T^flfninA fn amVtrninn nnw\ilii* JT
zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vs h vzorcih in merah, uhane i. L d Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje jj PO uaj vitjih cenah ali pa, izmenjava za novo Ž blago.	j*
» nrmamtM * *'wm* «4
Miši-po d gane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuSena i i splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim T—; za podgane in miit K T—; za š5urke K 8- —; posebno močna tinktura za stenice K 7-—; uničevalec moljev K 6'—; praSek proti mrčesom K 4‘— in 8 —; mazilo proti atem pri ljudeh K 6 — ; mazilo za uti pri fcivln! K 4 — m 8 —; praSek za USI v obleki In perilu K 6—•: tinktura proti mrčesu na sadju in na zelen adf (uničevalec rastlin) K 6f—; praSek proti mravljam K 6’—.
Pošilja po povzetju zavod za. eksport M Jttnker, Zagreb 6., Petrinjska ni. S
^Ivan Jax In sin
Ljubljana Duuajska cesta 17. priporoča svojo bogato 1 zalogo
Šivalnih strojev
in stroje za pletenje
(Strlckmaulilien)
za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. 'Vozna kolesa.
Ceniki se dobe. zastonl In franko.
Zahvr’3. Vsem tovarišem rudarjem v rudniku v Mežici se iskreno zahvojujem za podporo 179 kron. ki so jo nabrali ob moji bolezni. — Anton Breznik.
Zahvala. Vsem tovarišem in tovarišicam Pollakove tovarne se najtopleje zahvaljujem za nabrano podporo K 285, Franc Tušar.
Svetovni psragl&d.
Detektiv’ — člani delavskih organi-zacij. Ameriška »Prosveta« poroča, da so zaštrajkali tekstilni delavci v tovarnah v Lawrence Mass, ker je vlada pričela veliko gonjo zoper komuniste in radikalce. Aretiranih je bilo več članov organizacije in to je razburilo ostale delavce. Izkušeni organizatorji so domnevali, da se nahajajo v organizacijah detektivi, ki v organizacijah sami delujejo ter nastopajo radikalno s frazami in love lahkoverne ljudi. Da je bilo tako res, potrjuje list »Chicago Heraldand Examiner«. ki lasno pove. da Je imel justlčni oddelek nastavljene po raznih organizacijah svoje zaupnike, ki so se več kot leto dni udeleževali shodov, sej ter kot radikalci postali odborniki lokalnih društev In organizacij. Bili so to ljudiie vseh narodnosti. In ko je oblast začela preganjati organizirane delavce, je natančno vedela, kle so spisi in zapisniki, ki jih je hotela imeti in celo, kje stanujejo delavci katere je oblast hotela zapreti. Tudi mi smatramo, da je le ob strogo discipliniranem redu v organizme!iah mogoč uspešen boj.
Ameriški Jeklarski trust, kakor poroča »Prosveta«, namerava ustanoviti jeklarne v Evropi, in sicer v prvi vrsti v gorenji Italiji v Turinu, da si tatfo pri; dobi poceni delavce. Včasih je jeklarski trust uvažal delavce iz Evrope v Arne-riko s pomočio agentov. Sedaj to ne gre več in jeklarski magnati so se odločili, da kupijo najprej že obstoječe jeklarne v Turinu, tih razširijo in ustanove še drugod. Na to misel jih ie spravila stavka v industriji. V ameriškem trustu samem poka in morajo podjetniki, če hočejo trust ohraniti, biti dokaj oprezni Pozneje pa obnove svoj načrt. Tak je patriotizem amerikanskih kapitalistov: Tudi ti hrepene le za izkoriščanjem delavcev bodisi domačinov ajl tujcev. In boji s trusti so hudi, .dolgotrajni, k5 jih morejo prenesti le krepke in dobro disciplinirane organizacije. Kakor se razvija svetovno gospodarstvo. nam preti povsod kapitalistična 1 ji Jen a. ki hoče nalagati kapital v tuilni ali ra importirati magarl kitajske kulije, samo, da izstrada — domače delavce.
Obvestila.
Podružnica kovinarjev v Ljubljani
ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne J5. t. m. ob 9. uri , dopoldne v dvorani ,. Mestnega doma. Dnevni red: poročila, volitev odbora, poročilo delegata o ujedi-njenju kovinariev Jugoslavije in predsto-iečc mezdno gibanje. — Kovinarji, naša 'dolžnost je, da se občnega zbora udeležimo. — Odbor.
Društvo st avbi lisk ih delavcev v Ljubljani priredi na pustno nedeljo dne 15. t. m. v zgornjih prostorih Narodnega doma plesno veselico v zvezi s proslavo obletnice svojega obstanka Vabiio se vsi delavci in uslužbenci stavblnske stroke kakor tudi delavstvo vseh drugih strok, da se mnogoštevilno udeleže te prireditve, da pokažejo s tem solidarnost delav-
skega stanu. Združenje stavbmskih delavcev je še mlado, zato je potrebno, da vsi somišljeniki in prijatelji delavskega združenja z udeležbo dajo pogum in veselje do nadaljnega delovanja. Stavbin-ska stroka je v današnjih razmerah sploh ena najbolj važnih, zato ie potrebno, da se stroka organizira in razvije, da se pospeši zidava potrebnih poslopij, tudi delavski dom, ki ga delavstvo tako nujno potrebuje.
Obvestilo članom »Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo* v Ljubljani. Na I. rednem občnem zboru dne 1. in 2. februarja 1920 glede prispevkov se le sklenilo sledeče* S l. marcem 1920 (to je z 10 tednom) se povišajo tedenski prispevki na K 2.40 (kvalificiram delavci), v drugem razredu na K 1.60 (pomožni delavci) ki III. razredu na K 1.30 (delavke in mladoletni delavci). Vpisnina znaša 2 K. za člansko izkaznico za vse razrede; po 1 letnem članstvu plača član še 2 K za člansko knjižico. Prispevke smo morali zvišati da bolj okrepimo našo organizacijo za bodoče boje in ker so stroški za tiskovine silno narasli.
Viničarji plačajo pristopnino 1 K na teden po 50 vinarjev. Člane sprejema »Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo« v Ljubliani in tudi zaupnik Stanislav Premužak v Studencih pri Mariboru, Okrajna cesta 9. Vse natančne podatke dobe pri centrali v Ljubljani ali pa pri delavskem tajništvu v Mariboru. Bergova ulica 4.
Javni ljudski shod v Tržiču se bo vršil v nedeljo dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v društveni dvorani »Konsumnecra društva«. Isti dan se bo vršil ljudski shod v Kovorju pri »Plhardtu« ob 3. uri popoldne. Poročevalec iz Ljubljane. Dnevni red: Bodoče občinske volitve.
Osrednje drtištvo oblačilne stroke za Slovenilo v Ljubljani skljcule svoi I. redni občni zbor. ki se bo vršil v nedelio dne 22. t. m. ob 8. uri dopoldne v dvorani Krekov trg št. 10. I. nadstr. — Dnevni red: Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika In kontrole; volftev odbora; ujedinjenje, pre-memba opravllnika. razno. — Odbor.
Državna cinkarna Celje. Delavstvo v cinkarni se opozarja, da se bo vršil po sklepu tovarniškega sestanka dne 25. ia-nuaria vsako zadnjo nedelio v mesecu tovarniški sestanek v kopališki dvorani. Začetek redno ob 9. uri dopoldne. Opozarja se. da se vsak, kdor Je takrat službe prost, udeleži sestanka, ker le to nad vse važno. Čas je siguren, bodimo tudi mi. Pobratimo se in delajmo v skupnosti. Tudi čas coli-tev ie pred durmi. Prvi sestanek se vrši dne 29. t. m. — Odbor.
Naročnikom In odjemalcem »Delavca«. Poslali smo račune in Prosimo, da nakažejo vsi funkcijonarjl člmprej dotične zneske, ker mora uprava plačati stroške v tiskarni.
Žepni koledar za leto 1920. je pričela uprava »Delavca« razpošiljati že mlrns1! teden. Polagoma ga dobe vsi naročniki. Za posamezne Izvode naj se pošlje znesek 5 K naprej.
Pot k socljailzma je poučna brošu-rica, kr se dobiva pri upravi »Delavca« v Strokovnem tajništvu. Ljubllana. Selen-bureova ulica 6, II. nadstr. Po pošti velja 2.20 K.
Izdajatelj In odgovorni urednik IVAN TOKAN TUfca aU&UdJjaka tiskarna* v Ljubljani.