su i. V Tr s t u, v soboto 3. januviirja 1885. /'. ■v Tečaj X Glasilo Slcyenskega političnega društva za Primorsko t* ■: I? J« BO«.« ■KDINOST« izhujft 2 krut hh teden v«akr> v ' in aabot* o poludne. Cena za vse leto je <» phi., z» polu leta It pid., za četrt lut:i B , / fiO Kr. •— Posumezne 3i>v*iikt* >e dobivajo pn nnraviiiiivu in v trafikah v Tr»tn i. kr., v fiorlol in v Ajdovščini tn> O kr. — \tim?.«t«t, reklamacij« in inaerate prejmna C vnlštvo, vla Torreate, »Nova tltkarna«. Vii ,invtst ■e pošiljajo Uredniitvi »vit Torre id« .Nuov« Tlpografia;« v»ak mora biti frankiran. Rokopisi car posebne vrudnoati s« n* vnuiajo. — Inseratt (razna vrsta naxn»-nila m poslanic,*) ae zaručimijo po pogodbi - prav t«no; pn kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako beB«do 2 k: Vabilo na naročbo. Nanašajo se na zadnje našo vabilo, izražamo nado, da se naši prijatelji in znanci potrudijo, da so razširi krog nagih čitateljev. Naše dosedanjo naročnike, kateri nam gotovo Se dalje zvesti ostanejo, pa prosimo, naj naročbo ob pravem Času ponovć, da se pošiljanje lista ne pretrga. Naročniki v drugih' krajih naj nam blagovoljno pošljejo denar po ' |)OStnej nakaznici, ker je to najceneja in najsigurnejSa pot. Tudi nekateri stari dožniki naj se zdaj omajejo. Nekaterim gospodom smo poslali list n;(l ogled. Ako se ne mislijo naročiti, uaj ga blagovoljno vrnejo. Nnaj list stane za vse leto (5 fi\, za pol lok,a fr. 3, za četrt leta fr. 1 i pol, za 1\ rnesec 50 soldov. Uredništvo in Uprnvnlštvo Bodočnost Trsta. O bodočnosti prvega avstrijskega emporija se je prav mneg-o ^rorilo in pisalo; ali uprav zdaj, z novim letom jo prišlo to prašanje v hitrejši tok in je postalo po nekaketn svetovno. Nemška vlada je nara^rjavala vse svoje prometne žile napeljati skoz Švico, Gotardovo železnico v Genovo. To mesto je imela postati luka, iz katere bi se imela po morji dalje pošiljati v Levanto, Azijo in Ameriko največi dol izdelkov nemške obrtnije. — Ali v zadnjem času se je to pra-fianje vse drugače zasukalo. — V Berolinn so prišli neki do spoznanja, da bi bilo za nemško trgovino najboljše, ako se vse prometne žilo napeljejo tako, da bi se vezale na avstrijsko črto, posebno pa na črto čez Ture planine, na katero zdaj misli avstrijska vlada z vso resuostjo in na Arlijcrško železnico, potem na Rudolfovo črto, katera se ima nadaljevati do morja čez IVedil, a'i pa skoz Loko v Trst. Nedavno smo čitali, da so se tudi bavarski in virtera-berški poslanski krogi potegnoli za to zvezo, in da se celo Bavarci mnogo interosirajo za zvezo do Trsta po pre-delskej železnici. Nemški merodajni krogi se torej močno internirajo za Trst in morda je temu tudi politika uzrok; ali ako bi ne bilo tudi v iu-terem trgovine sploh, sama politika ne bi mogla v tem obziru odločevati, kajti trgovec se le toliko briga za politiko, kolikor je ona prikladna trgovskim interesom; pa pogled na geografično karto uam kaže, da je Trst najbližja luka za vse ono trgovino, katero imajo nemške dežele z orijentom; da pa so Trstu dosti nemške kupčije odvzele italijanske luke, temu je edino kriva dosedanja slaba prometna politika naše države, ki je zgradila vse polno malih zveznih železnic, posebno na soverju, ali pozaba na glavne, to je take Črte, ka- tere bi Trst po najkrajšem potu zvezale se soverjem in zahodom. V novejšem času se je hvala Bogu tudi ta prometna politika obrtiola na boljše ; zgradila se je jako važna ariberška železnica in z neko gotovostjo se poudarja v merodajnih krogih, da se k malo začne tudi predor skoz Ture-planine, kateri približa Trst ne le obrtnej Českej, temuč tudi vsej Nemške) ter naše mesto v kolikor mogoče ravnoj črti zveže z omenjenimi deželami. Kakor pa bo Ariberška železnica imela za naravni nastopek predor skoz Ture planine, prav tako bode ta predor imel za naravni nastopek zdaljšanje Rudolfove Železnico do morja, torej do Trsta. Ako se bode to nadaljevanje vršilo po loškej ali pa po predelskej železnici, to je prašanje manjše važnosti; ali kolikor je mogoče opazovati veter, kateri piha v merodajnih, tudi v poslanskih krogih, skoraj več je upanja za prodelsko, nego za loško črto. Na vsak način je videti, da je prišlo takozvano tržaško prašanje v JbJći'ejSi toli, in da s e iroamo na»injati boljše gospodarske politike od strani naše vlade; prvi pogoj zdrave gospodarske politike pa so dobro osnovane prometne zveze. Trst se torej bliža čisto novej dobi; njegova trgovina zgubi dosedanji, rekli bi skoraj fili-stejski značaj, in pridobi svetovni obraz. Ni dvomiti, da tukaj toliko češke in druge avstrijske, kolikor tudi nemške tovarn« osnujejo svoja zastopstva, svoje velike zaloge za izvoz in prav tako, da bodo notranje velike trgovske hiše skoz Trst tudi uvažale vse jutrove pridelke in izdelke; s kratka: Trst ima postati velikansko trgovsko središče za Avstrijo in Nemčijo, to pa prinese Trstu novo živenje, nove zaslužke, kar je iz gmotnega stališča le želeti, in to ne le v interesu Trsta samega, temuč tudi v interesu vseh onih dežel, ki so blizo za Trstom, kakor vsa Primorska, Kranjska in Štajerska. Uprav te dni se vrše v Berolinu za Trst jako važne določbe glede Trsta; — da morajo te določbe važne biti, to nam dokazuje sosedne Italije prizadevanje, da bi v Berolinu me-nenje za Trst v svojem zmislu odstranila; Italija je namreč poslala posebnega diplomata v Berolin, da bi tam delal menenje za Genovo, in v tem ■ obziru pomaga Italiji tudi Švica, ali kakor se telegrafično poroča v Rim/ bodo vse to prizadevanje zaman, ker Bismark se je nekda izrazil, da ga vežejo tudi obziri do Avstrije za Trst. Ti obziri nam dajo sicer mnogo misliti, delajo nam skrbi, ker predobro so nam v spominu nemških učenjakov izjave, po katerih se ima Avstrija kolikor le mogoče priklopiti na Nemško, in najstanovitne ša je pač veriga gmotnih interesov. Pri vsem tem pa ne moremo biti tako oskosrčni, da ne bi privoščili! Trstu tega, kar mora postati po svojoj navavnej legi in po svojem naravnem poklicu, da namreč postane vreden tekmec Hamburgu. Do tea tudi ni upati, da bi se regnikolarnl deputaciji zedinili, ker tudi narodna stranka ne more Beke izročiti Madjarom. ker temu bi se uprl ves hrvatski narod ; Ma-djari pa Reke iz svojih pesti nikator d« spuste. Ogtrsketnu ministru načelniku Tist.i so na novega leta dan čestitali udje liberalne stranke. Tisza je na njihovo voščilo od-govoril i naglašal krepko in stanovitno prizadevanje stranke in vlade za razvoj ogerske države v liberalnem smislu, «Vi morate* —rekel je minister — »visoko nositi prapor, pod katerim je iz raznih razredov postal en narod, in ne smete dopuščati, da bi se zedinjeni narod po katerih koli vplivih zopet cazcepil v razrede«* Da se je Tiszin govor navdešeno sprejel, tega ni treba naglašati. Vnanje dežele. Ruska vlada je sklenola zgraditi železnico skoz feibirijo, ki bo držala skoz Sarnaro, Ufo, Slatonst, Jekaterinenburg. Vatikanski krofi odločno govore zoper trditev ruskih Časnikov, da bočs papež ti-so^letnej svečanosti slovanskih blagove-stniirov sv. Cirila in Metoda vtisnoti politiku z načaj. Temu nasproti trdo, da je papti v /"Mersburgu i na Dunsiji naznanil, da ho imela svečanost Čisto verski značaj. Papež celo izda encikliko, ki bo v teui s nislu govoivla. Italijanska vlada,' se pesvetoje o nemškem parobroda!slvent/n podjetji, ki se in.a ustanoviti v Trstu ; itali/anski časniki poročajo, da je nek velik državnik poslan na Dunaj in v Beroliu, da bi to podjetje zavrl v Trstu in Genovi pridobil. Nunski cesar je 1. t. m. sprejel poslance Italije, Avstro-ogerske, Francoskega, Angleškega iu Turčije, ki so mu voščili srečo za novo leto ter se je z vsakim prijazno pogovarjal ; ruski poslanec je še na odpustu. Belgijski kralj Leopold je izrekel željo, da bi se pravice njegovega očeta varovale in kdo izmej njegovega rodu postavil na čelo Kongo države. Sedež najvišje vlade nai bi bil Bruselj in državne posle naj oskrbuje iz raznih narodnosti sestavljen svet. S francosko-kitajakega bojili a se 30. iecembra vradno poroča, da so Francozi napali Tajeokvank in Kitajce.hudo pobili, sami pa imajo majhno zgubo. — Tudi z morskimi roparji so imeli Francozi več bojev, prvi imajo 300 mrtvih in so zgubili dva kanona, Francozi nemajo nobene zgu-be. Kitajci pa so zaprli luko Tieutsin. EDINOST DOPISI. Pri *V. Ivanu, 2. januvarja 18S5i — Ko so decembra v nekej dvorani rešetali fige za cikorjo, ostalo je v rešetu le malo plev, ali razumeti je treba, da prav to, kar je v rešetu ostalo, je tvarina za fabriko te Cikorje. Ko je nek od tena častnega odbora prečital namen društva, neki v pravjlnej slovenščini, oglasi se modra huda t- svoj iti, rekoč: »Tu jest ne zastupu tu be moglu bet pisanu po mandarjarsku«. In tako ČloveČe se še trpi v krdelih za Avstrijo unetib veteranov in še odlično šaižo nosi. Tedaj ga mora malo brigati po konci stoječe veteransko pero, gotovo bolj hrepeni p0 nazaj visečej rudečej perjanici. Ali dobro vedi mandarjarski ■ čič«, eu iz svoje slovnice, namreč psovati so se nas uže naučili po mandrjar sko z besedo: »imbečiie ignorante« i dru g i m i. Tedaj, ko pride Antikrist, najde vse pripravljeno, celo nov mandrjarski jezik, in kdor ga ne bo znal, ne bo smel njegovih novcev pobirati. Okoličani 1 vojaki rajncega bataljona! Maja meseca bode se bila volilna bitka, naš sovražnik se uže zdaj pripravlja, toraj tudi mi ne smemo zaostati. Idite vsi na raport na komando lista »Edinost« in takole recite: Gosp. poveljnik. jaz ponižno javljam, da želim vaje v orožju za prihodnjo bitko, pošiljajte mi na dom en iztisek vašega cenjenega lista »Edinost«. — ln ko list doboste, čitajte ga pazno, imejte ga pri sebi in nikoli ene Številke ne odložite, dokler druga ne izide. Le tako moremo za gotovo upati, da bo zmaga naša. Toraj okoličani! »Habt Acht I« vara kliče vaš nekdanji Desetnik. S krasa, 24. decembra. — Vreme je bilo ves adventui čas nestanovitno ter upljivalo je na razne se tu širjajoče bolezni. V nekaterih vaseh je več otrok te solzne doline odpeljala škrlatica; tudi koze so se pripasle sem, pa je vendar sreča, da so bile večinoma premagane, vendar so jiekaj oseb pregnale v boljši svet. Ker narava nam ne ponuja prijetnosti, in ker ne poznamo meščanskega rajanja i živahnosti, zato se pa toliko bolj veselimo praznikov, da v neokuženem zraku kolikor mogoče pri gorkoti i mokroti svoje težave i prijetne dogodke razodevamo. Temu podlaga so družinske, kupčijske i kmetijske zadeve, a časi iztaknemo tudi v časnikih kakovo stvar, ki nas zanima. Borb, kakorŠne Čitamo v časnikih, pri nas ne poznamo. Odrveneli bi, ako bi deja-njsko okušali težave, kakoršne morajo trpeti Slovenci v primorskih mestih. Kaj vse je Soča 1.1. naznanjala! Da, tudi nam trdim KraŠevcem se |e ogrevala krv i tiesel mozeg, ter se nismo mogli oddah . noti, ko je bila od veljakov naznanje na vest. da ni bil žaljen slovenski narod. LahonČiČi so se rogali i lasKi».'4i,' ter dosegli namen. Oni so prekanjeni, ter poznajo našo popustljivost; ljubijo nas, če slute cvenk, tudi uvorljivo0t jim v to ni tuja. Zbali so se nekateri goriški prodajalci, ko j^ Soča objavi;,« 0sebe, ki so podpisale oni nesrečni, protest, da bodo Slovenci solidni, ter popuste njihove pro-dajalntce, a prišlo je vse na staro pot in m jih, ki bt se dr* tji načela - Svoji k svojim. Človeku refg težko de, ko vidi, da se žili slovenska, narodnost, in da potrpežljivi Slovenci n.r branijo dostojno svoje česti. Sklelo m tf je, ko sem pred dnevi hodil v Gorici.^ ter ugledal v Robatišči pomazani "napis »Zerjal« vskliknovŠi: Ti nedolžni »>Z«, čemu si dobil prasko. Slovenci, spirajte slovensko rano z obilnim obiskom te prodajalnice. V občno znanje Slovencem, katere prodajalnice niso nasprotne našim težnjam, bilo bi primerno, da bi one napravile slovenske napise, in tja naj bi hodili Slovenci kupavat. V to imajo naši žurnalieti mnogo posla in prave vzajemnosti slovenskega občinstva tudi primanjkuje. Vanderček. Iz Gorice 30. decembra. Občni zbor »Slov, bralnega in podporn. društva« je bil zadnjo nedeljo ob 2. uri popoludne k ljubu slabemu vremenu močno obiskan. Radi bolehnosti bivšega predsednika, g. Frana Potšeta, vodil je zbor podpredsed mk č. g. Ant. dr. Gregorčič. Podpredsednik je najprej pozdravil došle društvenike. ter «e jim zahvalil, da so se v tako oblnem fitevilu udeležili zborovanja. Na to povabi podpredsednik tajnika g. Karola Prinčiča, da poroča o odborovem delovanju. Tajnik poroča jako obširno poročilo, ki je bilo z veliko pohvalo sprejeto. Za tajnikovim je prišlo na vrsto denarničarjevo »poročilo o račun u proŠleg* leta, in o proračunu prihod, leta. Tudi to poročilo je bilo soglasno potrjeno. Račun o dobitkih in troŠkih za novo društveno zastavo in trak, o katerem je poročal nabiralec J. Vuga, bil je tudi potrjen. Društveni gospodarnik J. Vuga po-j roča o društvenem pohištvu in knjižnici; 'ti poročili ste bili tudi sprejeti z opazko, naj bi prihodnji odbor naprej še bolj skrbel za nakup dobrih knjig, ki bi se mej društveniki za beiilo širile. Podpredsednik povabi gosp. tajnika, naj v imenu odbora predlaga občnemu zboru, naj se izvoli visokorodni gosp. Karol grof Lantbieri iz Vipave za častnega uda tega društva. Tajnik Karol Prinčič dokazuje zasluge omenjenega visokorodnega gospoda grofa in sicer, ker je bil tako naklonjen, da je njegovi. visokorodna grofinja sprejela kumo-vanje pri krstu društvene zastave, in si zato tudi velike troške prizadeli, na to je bil visokorodni gospod Karol grof Lantbler iz Vipave soglasno izvoljen za častnega uda. Prav tako povabi g. podpredsednik J. Vugo, da predlaga, naj bi občni zbor izvolil za svojega častnega uda velečestitega gospoda Josip Juraj Strossmajer-a, vladiko bosenskega in sremskega. J. Vuga poroča v imenu odbora, kako prijazno je bil spreiet odbor tega društva po deputaciji, ki se je poklonila visoko-častnemu vladiki, ko je zadnje poletje visoki gost počastil našo Gorico. Jako pohvalno se je čestiti gospod vladika izrazil proti našemu društvu, ter zagotovil, da želi tudi on svojo naklonjenost do našega društva izkazati. In res kmalu potem je odposlal društvu 100 gl. podpore. Zato predlaga g. J. Vuga v imenu odbora, naj se visokočestiti gospod Josip Juraj Stross-majer, vladika bosenski in sreinski, izvoli za častnega uda. Občni zbor je to zmoČnim Živijo potrdil. Ker ni nobeden stavil raznih predlogov, naznani g. podpredsednik, da bode volitev predsednika in novega odbora. Pred no pa se voli predsednik, naznani g. podpredsednik, in sicer z obžalovanjem, da dosedanji mnogozaslužni predsednik gosp. Franc PovŠe, ne more sprejeti več predsedništva in to radi bolehnosti, ter ob enem predlaga, naj se izvoli deputacija peterih gospodov, da se ša tisti dan napoti k bivšemu predsedniku ter mu izreče obžalovanje občnega zbora, da ne more sprejeti več predsedništva, ter da se mu ob enem zahvali za njegovo požrtovalnost ves čas njegovega predsedništva. Na to se izvoli deputacija peterih gospodov, ki je Še tisti večer izvršila zgorej omenjeno na-logo. Potem je prišla na vrsto volitev pred -sednika. Gospod Fran Vodopivec, okr.'i|'nl šolski nadzornik, prosi za besedo, ter pravi, ker gospod Fran PovŠe ne mose sprejeti radi bolezni več predsedništva. da bi bil njegov nastopnik najbolj Ryosoben, delaven požrtovalen, ki mu je društvo na srcu, č. g. Ant. dr. Gregorčič, profesor v centralnem goriškem sevnenišču. Nato je soglasno per aclamatiovjem bil izvoljen za predsednika Č. g. *Anton dr. Gregorčič. Č. gospod doktor je to mesto sicer težavno sprejel, ter se zboru zahvalil, da ima v njega toliko zaupanja in da hoče po svojej moči neutrudljivo za društvo delati, ob enem pa prosi, da ga vsak po svojej moči, posebno pa novi odbor, podpira. Nato je bila volitev novega odbora, in so bili z večino glasov izvoljeni ii le gospodje: Berbuč Ivan prof., Fonn Ant. klobučar, Hvala Josip lesni trgovec, Klein-mayr pl. Julij, prof., Lodati Ludvik c. kr. služabnik, Pirjevic Ivan c. kr. računski oficijal, Sivec Franc učitelj, Tonkli dr. Nikolaj odvetnik, Vuga Jušt sluga pri dež. odboru, Zoru Hilarij profes. verstva. Za namestnike so bili izvoljeni ti le gospodje: Prinčič Karol pisar, Komoc Karol, ces, kr. 3lužabnik in mejni grof Anton Obizi zemlje m ere c. V senat so bili na predlog g. predsednika izvoljeni ti le gospodje; C. gosp. Peter Kobal dekan v sv. Petru, Erjavec Franc prof, Lerin Tomaž vikar, Podgorni Franc in prof. Kos, nato je bil zbor ob i uri zvrčer zakluČen. Zadnji ponedeljek zvečer je imel novi odbor prvo sejo, ki se je tako le sestavil: Gospod^Tonkli dr. Nikolaj za podpredsednika, Si vre Franc za tajnika, Pirjevic Ivan za denarnlčarja, Zorn Hilarij za knjigovodjo, Vuga Just za eo«podarnik» in Kleinmayr pl. Julij za knjižničarja. V veseliČni odsek pa so se izvolili. Klein-mayr pl. Julij za predsednika, Berbuč profes., Pirjevic Ivan, Zorn Hil.f Fonn Anton in Vuga Just. Nadejati se je, da bode novi onbor skrbno in marljivo delal v prospeh tega društva, posebno pa, naj na to gleda, da častno dovrši, da hi se prihodnje l"to dostojno blagoslovila druš tvena zastava, ker bi to bilo na čast društvu in vsakemu poštenemu zvestemu Avstrijcu. Bogi Rodoljub. IZ Divačo 1. januvarji 188."*». — Izvirni dopis. [Zvesto delovanj« tuk. Čest g župnika in loiitev vrlega narodnjaka gosp. Retmana.) Dobili smo pred malo časom v diva- ško župnijo izvrstnega in hvale vrednega pieč. g. župnika luneza Narobe iz Rodile i. Pred vsem se mora v občno zadovo-ljnost in hvaležnost domač, Ijiulptva javno omeniti i kar zadeva njegovo marljivo dušno pastirovanje. Prišli so namreč iz radovednosti za božične praznike tudi ljudje od drugih vasi k sv. maši, da bi mogli poslušati prelepo in jedernato pridigo tuk. g. župnika. Njegove jako ganljive besede so poleg dobrih ljudi še marsiktero drugo trdovratno člov. sme presunile, ker nam služi tudi v lep izgled in dokaz neka pi j -poroČevalna pob. bratovšina— Niša gospa presv; serca - v katero se moreja lahko živi in mrtvi udje proti majhnemu plačilu zapisati. I zapisalo se je več ljudi v kratk-j dobi dot. bratovščino. Fosebn > omeniti vreanoje tudi zadnje nedelj« njegova kratka ali jako zanimiva pridiga, katere povod je bil slovo staremu letu. Zaradi tega je pa bilo naše ljudstvo tistega dne zelo ganjeno. S žalostjo tudi poročamo, da smo pred malo časom iz našega središča zgnb li zelo unetega in marlj. narodnjaka uradnika južne železnice, čest. g. Ivana Resmana, kateri je službeno v Trst premeščen. Reči se mora po vsej pravici, da je mož v pra vem pomenu besede, kajti on je tuk. soseski v mnogih zadevali, kolikor je bilo mogoče pomagal in se poleg službe neu-staršljivo za narodno — gospodarsko korist prizadeval. On je marsikatero krivico in napako na korist tuk. občine obelodanil. On se je zvesto držal načela slavno znanega slov. pesnika preč. g. Gregorčiča, kateri pravi ; Ne le kar veleva mu stan, kar mere, to mož je storiti dolžan. Konečno mu skupno voščimo srečno novo leto. IvanJIffrad 27. decembra. (Toča — letina — škof dr. Alojzij Zorn — požar — crkvene molitve. Toča nam je 16. junija uničila ves vinski pridelek, kakor tudi polovico žitnega pridelka, ker je en decl-meter na visoko zemljo pokrila, k sreči je bila mehka koruza in ajda je še le poganjala, zelja in repe je vzela četrti del, sena polovico, pa še za to malo, kar se je pridelalo, ni nobene kupčije. Kmet sam nema zase zadosti, kako li še za državne in deželne davke) 23. junija t. I. smo imeli srečo, da smo v Ivanjein gradu poČestili našega prevzviŠenega premilega dušnega pastirja kneza in vrhovnega škofa g. dra. Alojza Zorna, ki je našo občino obiskal. Ob 8. uri zjutraj tega dne se napoti knez in vrhovni Škof delit sv^to birmo otro-čičern skozi oAdelekf Preserje, ivanjigra.\, Zagradec, V Preserjah ga je ljudstvo z navdušenim veseljem sprejelo. Napravljenih je bilo pet slavolokov, pri p^tem napravljenem podobno altarju, ustavi se, poklekne in pomoli pred sv. razpelom, potem pa podeli vernemu ljudstvu apostolski blagoslov. Okolo 9. ure je naznanilo pokanje Ivanskih topičev in pritrkovanje zvonov da je dospel v našo sredo. Tudi mi smo mu napravili prav krasen slavolok s zastavami, izmej katerih se je najbolj odlikovala trobojnlca, in prejeli blagoslov i enako Sf» je godilo tudi v Zagradeu. 17. t. m. je v Zagradci vstal ogenj, zažgal je triletni otrok z netilnirni klinčki; sosodje so ogenj hitro pogasili i ško>ie je okoli 150 gld. Roditelji pazite na otroke! V adventu smo imeli zjutrajne cerkvene molitve, sveto mašo, sveti rožni venec, lavretanske litanije. Domaže in razne vesti. Poreškega škofa, mil. g. de v soboto, 17. t. m. Ta pl**« bude toliko zanimivejši, ker se ga bo . M. tajniku in Žerjalu veai.'« T>rav in ko se poslovi od obeb, gre tudi Zerjal za njim, pripovedovaje mu vedno o Cikoriji, kako Kranjce spode, iu drugih neumnosti več. Ko pa prideta pod mestno lozo, ustavi se g. M. in reča Žerjalu: »Veste kaj! spoznal sem Vas zadosti, Vi ste prodana kri, pravi suženj, (schiavo) ki svojo vest, svoj rod, svojo vero proda judom za požirek vina, za par groŠev, ker dosti grošev nI treba, da se kupi tacega zgubljenca. Proč od mene grdoba! Zerjal ostrmi m odlazi kakor Js kropom obliti pes. — Se nekaj. V »Imparziale« je stalo po pomoti, da je postrešček štev. 40 rudečimi lisami tajnik Cikorije. — Koj drugi dan pride postrešček št. 40 v našo tiskarno in začne razsajati in kričati, da on ni tajnik Cikorije, da on noče svoje grbe na somenj nositi i t. d. Urednik »L' Imparziala« ga j* komaj potolažil, dokazavši mu, da je bila le pomota, katera se bode precej popravila, ker tajnik »Cikorije« je njega kolega, Št. 46, Torej še postrrščeka je sram biti tajnikom Cikorije. Tržaške novosti s Hišna preiskava po sodnlji zaukazana vršila se je te dni pri tuk. trgovcu Zenna* ri-ju, bratu samomorilca, bivšega vodje eskomptue banke v Ljubljani. — Govore se tukaj razne stvari o Zennarijevib, ali vse ni verjetno in tudi vse za zdaj nI za j ivnost. Ples olemljenih (kavalkino) smo uže imeli v Trstu na novega leta dan v Po-liteama Hossetti. Obiskan ni bil posebno, šerne so bile res šemaste. zastopale so skoraj zgolj staro mesto; kar pa nas je ž tlilo, bilo je to, da smo zapazili tudi mnogo slovenskih služkinj in slov. rokodelcev, pa tudi nekoliko okoličanov in okoltčank na tem plesu. V Politeami so sploh kavalkine jako »opolzle«, a tudi poštenim Slovencem ne gre, da plešejo predno je Čas za to, kakor sploh nobeno pravo slovensko društvo ne napoveduje svojih plesov pred Sv. 3 kralji. Slovenci in Slovenske! pustite pleRe v Politeami, tam so opolzla tla, na katerih Slovenka lehko zdrsne in pad«1; ako se hočete pošteno veseliti, obišč te 2 velika plesa, katera priredi de!, podp. društvo v gledišču Fenice, katera bode obiskala tudi prva Tržaška gospoda. — Dve pošteni veselici v pred-pusti pa zadostojati vsakemu poštenemu fantu ali dekletu. Burja razsaja pri nas v Trstu uže od novega leta in je vse te dni tako močna, da zadržava parnike in je celo poškodovala par trgovskih, v tuk. luki zakotvertLb ladij. Kožice v Trstu hitro pojenjavajo, zdaj se sliši le še o 3 do 4 obolelih na dan. EDINOST Hvala Bogu, da nas je zapustila vsaj ta božja šiba. Noz. Navadni pijanci so se tudi za novo leto pričeli s tepeiem, v takem le-pežu je tudi nek fakin, 56 letni Anton V., rodo m a iz Ajdovščine dobil nož pod rebra, tako sicer, da so ga morali odnesti v bolnico, drugi rokodelec je nekoliko vinjen svojo 18 letno ženo tako pretepel najav-oej ulici, da je bila revica vsa črna. — N«k fakin je boteljo razbil na glavi svojega gospodarja, ker mu ta ni notel dati • novega letal« —18. letnega Antona Dou-gana iz Volč pri Senožečah je nenadoma na ulici z nožem močno ranil nek njegov savražnik, najbrže zarad dekleta. — Enako se je zgodila tuui cerkovniku Henriku S. in nek mornar je z nožem hudo ranil neko žensko »dobrotnico« v starem mestu. Nož igra veliko ulogo v Trstu. Pretipali so se sploh za dober začetek posebno v starem mestu na tak način, da je imela policija dovolj posla, da je umirila nemiroeže. Nesreče. Starega pijanca, Gašparja Gombača, menda rodomaSežanca, je najprej vrgla burja, potem pa mu je šel voz, lu je ravnokar pridrdal, čez noge. Močno ranjenega so odvedli v bolnico. Poškodovala je burja tudi 47 letnega delnica Filipa Ženko iz Postojne, in 73 letno A. K. iz Brezovice, ali tudi ta je bila nekoliko na-trkana. Še par drugih je vrgla burja in močno poškodovala. Policijsko. Polic ja za zaprla 3 mladeuče, ki eo na novo leto rabili nož, zaprla je tudi več razsajalcev, ki so novo leto začeli z javnim škandalom. Neznani tatovi so udrii v neko stanovanje v ulici Geppa in so odnesli obleke, vredne do 50 gld. — Nek potepin je v belem dnevu nekej kuharici iz rok izpulil mošnjico in urno pete odnesel. Na kavalkini v Poli-teama Rossetti je 1.1, m. neka šema vkradla nekemu trg. pomočniku zlato uro z verigo. Naznanilo. Odbor »Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj« je Bklenol v svojej seji dne 18. t. m. sklicati občni zbor imenovanega društva na dan 5. februvarja 1885. V dosego zanimivejšega sporeda o pravem času in tim koristnejšega zborovanja potem prosi podpisani v imenu ouboiovem vse one čestite gg., ko|i žele predavati pri omenjenem občnem zboru, naj to naznanijo, oziroma dopošljejo v pregled svoje referate vsaj tri tedne pred občnim zborom, kakor to veleva §. 7. društvenih pravil. V Boljunci, dne 29. decembra 1884. Miroslav Anilovar, tajnik. Vabilo k veselici, kojo prireui čitalnica v Dolini v dan sv. treh kraljev ob 6. uri zvečer s tern le vsporedom: 1. Pozdrav: 2. Petje: O Vidovem, zbor (Jenko) 3. Deklam: kmetski tiiši (S. Gregorčič) 4. Petje: Ostani mu, ostani zvesta (Leban) solo 5. Deklam: Ujeti grajščak (Svetličič) S. Petje: Hrcegovska (Hajdrib) zbor 7. Igra: Srečno novo leto 8. Pet)e: Kolo (Ivan pl. Zaje) zbor 9. Srečkanje. Vstopnina k veselici 20 kraje. Sedež 10 kraje. K o>1 i 1 nej udeležbi vabi vljudno. Odbor. Za morske kapelj i v Gradu se iz eue prihodnjih državnih loterij določi en oel Čistega dohodka. Ministarstvo je tudi deialne vlade na Dunaji. v Lincu, Gradcu, Inomostu, Solnogradu, Celovcu in Ljubljani povabilo, naj epozore deželne odbore in občine na dobroto teh morskih kopelj, v katerih se zdravijo skrufulozni otroci, da tudi oni delajo v prospeh teh kopelj. Vremensko prorokovanje. Mathieu de la Diome prerokuje za jauuvar tako-le vreme: Od 2. do 8. t. tu. hud suhi inrai po vsej srednjoj Evropi, torej tuli pri nas. — Od 8. do 16. dei in sneg, sploh prav slabp vreme; — na morjih hudi viharji. — Se precej ugodno vreme od 16. do 24. t. m. na jugu Avstrije, v severu pa mnogo snega. Jako neugodno vreme od 24. do 30. t. m., viharji, dei, sneg; nevihte na morju; s kratka neugodno vreme skoraj ves mesec, najslabše pa od 24. do 31. „Grozen potres je bil zadnjo saboto na Spanjskem, posebno v deželah Granada in Malugu. Imenitna katedralka v Gra-nadi se je tako povesila, da utegne na kup pasti. Mesto Albarna je večjidel porušeno in 300 osob je bilo ubitih. Tuli katedralki v Sevih |n Giraldi ste poškodovani. Po poročilih, ki so do^j dospela, mrtvih je nad 1000 osob. — Tudi iz Trbiža na Koroškem se poroča, da je bil v saboto ponoči hud potres, hiše so zelo razpoka ne —Potresi mSpanjskem se ponavljajo. 30. decembra se poroča: Novi hudi potresi so bili v mestu Torrox, v deželi Malaga; bati se je, da se zruši mornarska vojašnica, mnogo hiš je poškodovanih. V vasi Trigliana |e mnogo h š na kup palo; ljudje so pohegnoli na polje. Poročilo od 31. decembra pravi: Mesto Albuquerque je potres razsui in v885. Ivan Nabergoj, državni poslanec. Vsem gospicam in gospodom, kater so blagovolno sodelovali pri koncertu, katerega je priredil pevski zbor delal, podp. društva na Silvesirovo, presrčno se zahvaljuje Vesehčni odbor. Dr. EMIL FABIANI zdravnik-ranocelntk-porodoslovec snrrjemlje in ordinuje vsaki dan od 2. do pol 4. uru po i oludnć Via dagli artisti Mro 8 11 nadstropje. The Singer Manufacturing & C.o KOVA •lOItk samo za JEDAN FORINT na če lan mož* s>< dobiti šivaću makinu •Singer origi ial». bez povišenja ciene. Garancija 5 ^o i. Poduka u kući badava. The Singer Manufacturing & C o Coiso, Palazzo Salem. L'le za makinu »Singer« 3 nove koruad, ducet 80 novč. ij' r tako zastarana in kronična in tudi take, ki so sH uže spremenile v raka, ustavlja Še tako močan glavobol, vse bolečine Živcev in revma-tizna v zglobah, čudeino pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. l/O letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor r./vidno po neštevilnih sprićalih, katere se morejo pokazati vsakemu dobira se le r lekarni 10—L RovIn, Corso št. 47. Riunione Adriatica di Sicurta v T r ki 11 Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883. Glavnica društvn gld. 3,300.000'- Reservni fond oi. dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Živi enjc » 150.0001— Reserveni fond za pokritje premikanja vrednostih efektov 161.500'— Premiina reserva vseh oddelkov » 7,342.780'3d Reserva za škode • 267 601 - V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih » 10,954.11857 Skupni znesek vi h škod plačanih odi. Ih38 do 1883 gid. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva 13—24 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši) ••C Uttanovljtao 1747. ■S ^ Albert tife Samassa r^p* c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA V LJLDLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsako sorte gasilniee izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 1—12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. S esatfic in ozodic za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivrie sode In kadi, za drozganje, ■a gnojnico, sa podzemeljske namena, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. 80 tveilnj Mednarodna Imija 6 Trsta t Hovi-Jnrk umret Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novl-Jork in vspremnjo blago in popotnik* po najnižjih cenah in t. najboljšo postrežbo. 5—13 VNOVI-JORk. Odhod izTKSTA. Parnik «6ermania*, 34OO ton, v 15. dan jenarja Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasaŽnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TFISTTJ. Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. Poglayen, generalnega agentu. OIOMHMttNN želodečna esenca lekarne Plecoli-la «pr. angelu« na Dunajskej resti v f . j ia l> 11 n n i ozdravlja kukor je razvidno iz zahvalnih pi»em in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, žeiodečno in premenjavno mrzlico, zahasanje, hemerojide, zlatenico, rnigreme, iid. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otro.uh. Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Blagotodni gospod Piccoli v Ljubljanu Vašu želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabil«, Čutim olajšanje in zboljšanje. Josip So zda t, župnik. Kam rje, pošta brniče. Tukaj velja izrek: -Čast zasluzHU«. Vasi želodečna esenca, katero sino jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je nrav čudovite moči, posebno pri želodečnih boleznih. A. Lvpttina, župnik, Kršan na Primorskem. Podpisani potrjuje, du ima želodečna vsenca ljubi jamskega lekarničarja v Piccoli- ja hitre in prečndne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodr >e esence, kojih imam vedno nekoliko prijira' .jenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj. 1'rimorsko. Antirrheumon najboljše zdravi o prou pre-hlajenji, kostobolji, broinoti d" .rili cutnic, holečinain v križi in v nrsih, p dadnim bolečinam v plavi in v zobeh. SteK.etiica 40 kr. Pastilje santoninske; (kdesci zofier silite) izkušeno zdravilo zoper škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 10U0 košček .v 5 gld. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (dlfteritis), plučmni, prsnim iti vr»tnlm bolečinam, zooer kušelj m nripavost, Škatljlea 20 kr. Zeliščni prsni »Irop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirup se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odmičen i naj vzamejo '6 do 4 žlice vsiiki dan, otroci ša toliko žličio. Steklenica 3G kr. Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila s« zmiraj friina dobe v lekarni G. F^iccoli-ja. ♦pri angelu* LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvršujejo se s prvo poŠto proti povzetju zneska. ZtiloR« v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg, Forabosehi, Prendini. Ravasini ln Zanetil ter v vaeh boljših lekarnah Istre in Primorske. 9—30 ca f" °e 1884. razstava v Kalkuti (diploma s kolajno'. VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento van od zjedinjenih držav Ameriških. Uosežni uspeh: vaakorŠna neratpo-loinost.neprebavlji-voat. kolika, gljiate, krvavioa, (hemoroide), povračljive mrzlice . vodenica pranioa. lcno4. slabost, čišćenje krvi Cisti polagoma in okrepčuje /dravte. ~ Z vsako staklenico vrud dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. Pozor proti ponarejenju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnic*, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu 26 -48 Tvornica t Romano Vlahov v Šibeniku Glavna zalog Trstu uiica S. Laszaro št 00 TJ O N >SZnnSilSZSZS25ZSE52SZS2( Agencija za posredovanje C u službali i kod stanovanja j! E. GERONIINNAl u priskrbuje službe svake vrste u Au- Q striji i inozemstvu. Kupuje i prodava S kućfl, po najiigodn'jimi pogodbami. | Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. g iznSZS2SiS?S2S2525E5Z5ZSZS2SZ5252Sis' LJ LA FILIALE IN TRIESTE deli* i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per oommercio ed Industria. versamentTin CON I ANTI Banconote: 31 t"lo *nnu® interesse verso preavviso di 4 giornl 3'/, * .» » » » o 8 • 3»/t ■ « » 1» » » 30 • Per le lettore di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co« mincierd a decorrere »3 mi si 3»/t » » ■ • » » 6 » Banco Giro: Banconote 2'/,°/o »opra qualun«]ne somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Pra^a. Pest. Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, lnns-bruck, Graz, SalisburRo, Klapenfurt, Fiume Apram, franco spese, Acquisti e Vendite di Valori. divise e incaaso coupona Antecipazioni sopra Warrant« in contanti, interesne da con-v^nirsi. Mediante ap^rtura di credito a Londra provvipioue per li mesi. » effettl O*/® interese atinuo sino 1' importo di 1000 per importi Riiperiori da con-Trlcate, 1. Ottobre 1883 (76)- E D I M OST x Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejm pomočili nI treba mnogih besedi, da 9« dokaže njihova Sud^vita mod Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu liajtrdovratniŠe želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrnzHjo zoper hemorojde, proti boleznriim na jetrih, in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, hožjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo (43) Prodajj o se v vseh glavnih lekamieah na svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karmci Cristnfoletti v Gorici, v trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovi.t, G. B. Fardboschi in JI Ravas> •«'. Ena steklenica stane 3i) novcev. Varovat -te je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj ždlje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi r majo nobene moči in vrednosti. .^fflSEsiiieiii^i^ fa KAPITALISTOM! 1 ikii. M Na meji južne ŠlaJerMke, tik lepe državne ceste, ll l| P°1 ure ° ' železniške no-taje produ se po jako ugodnih m*tih &OO oralov (Joči) |L) krasnega mladega gozda [Ijll (jelcvo, hukovo in hrastovo drevje) lljtl tu v pravem smislu besede kalcij pital rasle, in brez pretiravanji j|j=l more reči, da v nialo letih se j^Jj vložena svota podvostruči. i£-=i Natančneje pismeno ali ustmeno njj P'i ta Antonu Kav£ič-u v Pregradi (fi=l Sudbahnstatiou Polt-cnaoii. Čistilna in kipeča voda napravljena po lekarju Josipu Udoviciclj-u v Trstu. Dolga tiad 3.jletna skušnja glede dobrote te umetno napravljene vode. me jo spodbujala, da sem jo dal preiskovati p> magistratu i gospodi, katera j'« dala dovolj Mije za nja prodajo z dekretom l". maja 1874. št. lf>584 in da jo zdaj razš rim kolikor mogoče, da postane navadni družinski lek. 12 — 12 Miuerallčn«*, jako koristne snovi, katerih pomoč je brezdvombena, dajejo tej vodi moč, da pomaga v vsih onih bol-znih, v katerih je treba odstranjevati Iz trupla škodljive snovi, ki ravnajo redno delovanje raznih organov. Zato ta voda koristi proti »al>a*anju v Želodcu, i proti boleznim v čevesju in posebno proti bolezni jet-r in i-roti hemoroidom. Resničnost rečenega so potrdili prvi zdravniki tega mesta, ki predpisujejo to Čistilno in kipečo vodo za razne bolezni in z nepričakovanim vspchom. Glavna zaloga v odlikovanoj lekarni Uclovieleli ulica Farneto. Cena steklenice 35 noldov. Najvećega zanimanja za perice je kateri nadomestuje pri pranju perila milo, Nodo in pepel, ter ne poškoduje ali 2ge najmanje tkanina, katere se ž njim perejo. Občinstvo samo se bode lehko moglo prepričati o vellkej koristi in majhnem trošku perila, ako se poslužuje tepa luga. kajti priŠtidilo bod Jedina zaloga v bode časa ,in denara mir»odilnioi . GUARRINI ulica S. Sebastiano št. 514. Na drobno prt se prodaja ta lug v drugih mlrodllnieah in proda- jjalnfteala jevtvln, in povsod si dobi tudi navod, kako rabiti omenjeni lug. Senzacya in novost! V C dneh si lehko vsakdo napravi modre lase, naj si bodo prej lasje črni, rujavi ali rtideČi itd. po novoiznujdenern pripravilu -Blondevr» isto nij samo za barvati lase ampak lasje ostanejo pot, m vedno enaki, vspeh je gotov in kot neškodljivo prlpoznano. — Steklenica velja 1 f 50 kr a. v. "V 15 minutah se lehko lasje ali brada pobarva lepo rujavo ali črno prav naravno in stanovitno z mojim prenarejeuim barvenim mazilom za lase «Hair-Dye*. Na|fc^to-v j.ši sr-dstvo, vspeh tuk »j brez vs-b težav. — Ha"-Dye slane "J fr. 20 k a. v. ŽJflT 3Mi6 več sivih las '^Bsu ne bod j imel oni, ki rubi mriogob.kušeni po zaltvalnih pismili odlikovani -Haar-Regime-rntor«, Isti nij površno mazilo las, ampak osiveli lasje dob > v 3—4 tednih npjt svojo prejšno barvo, odstrani vse luske in nesnagena koži na glavi. Lasje se lepo svetijo m so kukor v miaiiih letih Ona steklenici 1 t. 00 n. a. v. Zahvalnu pisma se radi tajnosti ne objavijo. Karol Schneeweiss, parfiinieur in specialist, Wien, II FJraterstrasse števil. 9. Na deželo razpošiljam poštnim povzetjem ali pa na predplačilo in treba priložiti 20 kr za poštnino. 7-12 Parni ki, ki redno v Trst priplujejo. zizz: Odhod iz Trsta v Hamburg, Amsterdam Antwerpen itd,: parnik ««J"u.Hja» ;jo. janua'ja. m i01ga > 12. februarja, v Bordeaux: parnik nSirins. 5 jn uaija, v Spljet: pnrndr « Rogaluncb 16 jann-itj i. v Palermo, Messino, Kata nij o. Sirakuz, Augusta: parnik «I-»u.sita»iia» IS. jKMidrju. Odhod iz Hamburga 6. januarja parnik *«7ulija>, 20, ■ « »Olga«. iz Amsterdama: 11. januarja parnik ■•Julija«, 24. « « »Olga«, iz Maršale: 24 j innaija parrru • FtocfU.lancl«; iz Messine: G. januarja parnik »Danzig*; iz Katanije: S. januarj i parnik uDanzig>. Natančneje se zv« pri: Matija Rohde & Jdrgeti«, Bremen. — Ktifihr & Burchard, Hamburg• — R. von Kevser & G. Antmrerpen - B .1. van Hengel, Amsterdam. — Kuyp«r van D»m & Sm«er. Rotterdam — EmisI George, Lisabona ^ Woodbou8e & C , Maršala. _ \ Papano di Gemiitro. Palermo. — Pierre Beoker & Iiardi, tAessina. — Frat. Manga-naro, Katanija Vrhu t ii pa pri Iadjiiiein mešetarji v Tratu. V PAZZE. SgSltgfili Vaše blagor jdje ! Uo'go časa sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vk jub ziravniŠIcej pomoči tako oslabel, da skoraj nisem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti si vkljub m >jem i ne/.aupan u proti tiiko imenovanim hvalisanim univerzai-»lim zdravilom dr. Rosov zdravilni balsam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dmj dobil s^m zopet okus do jedij, in ko s*m porabil 4 vebki st-rnl;nice, b i sem popolnem zdrav. Vsi liudj-. ki me poznajo. Čudijo s-\ da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, ijreči naitoplej^o zahvalo za Vale izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vendar brez mojeg 1 imena Ker hočem Roiov balzam vedno im-ti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti poštnem povzetji. Z velespo^to-vanjem J W, c. kr. naJporočnik topničarskega polka v Sibtnji \apla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in pospašivanja dobrega prebavljanja, k«r ta je glavni pogoj zdravja tu telesnega in dušnega Jobrnga čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno msianje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to je uze več let sploh znani in priljubljeni dr, EOSA sirljens"i balsam, Nanravljen iz najboljlih. zdravniško najkrep-keJŠ'h zdravllakih zelišč, potrjen je posebno kakor irotova pomoč pri vseh slabostih pre-bavljanja. posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, nanenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu. Selodčnem krču, prenabasanju želodca z jedrni, zasllženju, kr* vnem navalu, hemeroldah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hlpohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalrio«t. prebavljanja, dela zdravo In Čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejŠno moč in zdravje. Vsled te Izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. t steklenica 50 kr., rt vojna steklenica I gt. Na tisoče pohvalnih pisarn lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani. Svarj enj © T Da sa izngii« neljubim nsip-Otum, 7-ft'o prosim v»e p. n. g(f. iiaroPnike, vaj no\'t;odi i/rftSno dr. Hotov tivljmiH-baltam i/, lnkar"« B. Kraen<"--ia v Pr»Rl zahtevajo, kajti opuzil SHin, da. si na-'if'nikl na vengki bal/.ain, in ne izrt;«tio dr. lioznvrija Kii-tjunskaca balzama. Pravi ilr. dobi s« samo v plavnoj *:iln(ri "'dslalca H. Frafntr-ja lekarna »It Crnomu orlu« v 1'ragi, Kckrt der Sporner-gasje Nr. 205—3. V TftSTU: P. Prtndini, G. Forohotehi, J.tb. Srr~ ruval'o. Kil. von l.tittnburg, .tnt. Luttina in K. Zan'tti, lekarniBarii. V aontet: O. OrUInfotrtU. A. Pl. Giron-o i, O. K. Pantoni, U. ffiiriur, lekarnttfarji. V OUELJ1: /Ja-ma§o d' Kita- V LJUBLJANI: O. Pi cofi in J. Snoftoda, lokar-niS&'Ja. V ZAOREBU: C. Araiim, lekarnl<5ar. V t* lekarnr trt ti 11,j t trgovin11 materijalnim hlaoom v Avtiro-Ogtrtktj imajo zalogo trga tivljeniktga bal tama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule. itlne in vnetje vsake vrste. Ako se lenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bnlah vsake vr.ne, pri turih, gnojnih tokih, pri Prvu v prstu in pri nohtanji, pri /Iczah, oteklinah, pri izmaHffenji, pri morski (mrtvi) kosti soper revmatične otekline in putiko, zoper kroniSno vnetje v kolenih, rokah, v ledji, le si kdo nogo spahne, zoper kurja o8esa in potne noge, pri ranpokunih rokah, zoper liSaje, »oper oteklino po piku rnrfe.Hov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto ko*o ni boljflega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in otekline so hitro ozdravijo; ker pa ven tefie, potegne mazito i> kratkem vio gnojieo na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitr * pomaga >n ker se po njem rana prej ne tacell dokler ni vea bolna gnojiea ven potegnrna. Tudi zabrani rav divjega mesa in obvaruje pred anatom (Srnim prisadom) ; tudi lioleCine to hladilno mazilo posneSi. — Odprte in tekofie rane se moralo z mlaCno vodo umiti potem fle 1« nu mazilo na nje prilepi. 16—10 Skatijica se dobode po 25 in 35 k. llalzam za uho. SkuHeno in po mnozlh poskusih kot najzaiiesljivejfle sredstvo znan», odstrani nagluhost in po njem se dobi tudi popolno u£e zgubljeni sluh. 1 sklenica 1 gld. a. v. 60 visokih odlikovanj. Prvi, pravi Ivana Hoff-a bonboni iz sladnega izvlečka za prsi, ki čistijo slezo, so v modrih zavitkih. # ^ Ivana Hoffa zdravilno pivo iz sladnepa izvlečka 1 steklcnica 60 nc. Ivana Hoffa konftentrovani sladni izvleCek 1 stekl. 1 fr, 12. nČ. ml , st. 70 iiS. ivflii Hoffa bonboni iz nladnega izvlečka za prsi po 60, 90, 15 in 10 nč, pristni le V modrih Kavltkth Ivana Hoffa zdravilna sladna Čokolada '/, kilo I. fr. 2'40, II. fr. l'S0, '/* kilo 1. fr. 1'30, II. 90 nč. Zdravje je največje dobro. Vsakdanje zahvala o ozdravljenji p-^nih in pluSnih bole&in, kataričnih afekcij, slabost Žalodca in prebavljenja, slabost živcev, malokrvnosti, telejme slabosti, sušice o-emoRlosti. r^konvaiescence. katara v črevih, čiščenja creves — po Ivan Hoff-a preparatih i/, sladnepa izvlečka, ki dojdejo od vseh stanov in i/, všeti celeiii SVfeta ip ki M po listih razglasijo so navdušenje in tolažba 'tr^eemd,'kšji ima koj pot odprto do ozdravljenja. Gospodu IVANU 1IOFFIJ, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, ces kralj, dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih *td. itd. Dunaj, I. okraj. Graben, liraunerstrasse št. 8. Zaereb. Vspehi, katere ima VaŠ neprecenljiv fabrikat za trpeče toli priljubljeno Ivan Hoff a sladni izvleček, takozvano zdravilno pivo so pri tem vre-y menu izvrstni, kajti moje stanje bdo jc jako mučno Isti me napotijo Vam v Vašo zadovoljr.ost izreči, da so Vaši sladni preparati vse hvale vredni. Virni*ij" ClaUmc', covernar.ta v hiSi pen.-lejt c. bar. NeustattHr-ja v Zagrebu Ker s.-m po mojem poročilu z Vašimi slaclnimi preparati pri i)olehnih vselci dober vspeh Imel, prosim da mi pošljete še 3 st. koncentriranega hladnega »z-vlečka za neceea bolnika Naslov g. Mitar Dimltrijevlć v Bešinovi L. I . R u m a , 16 sept. 1881. . F. M«"WC' Vaše ^'isokorodje! T r e b i n j e , 27. julija 1881. Bogu in Vam. Vnše Visokoblugorodje, se moram zahvaliti, ker so mi Vasi sladni preparati, iti mi jih je doposlal moj prijatelj, pomagali in resnično povedano; mojo prejšnjo moč zopet vrnili Po dolgotrajajočem kretanj itd. bilo je moj« zdravje toli slabo, da sem už- popolnoma obupal na ozdravljenje, ali Vaši sladni bomboni in sladna Čokolada so mi hitro pomagali kliubu nevgoclnej klimi in n^pretrganej težavne j službi, akoravno sem jih malo časa rabil. 1 ri-poročim iili vsakemu vojaku na vojski. Globoko vdani Ruaiciha Fran Julij, korpnral v c. k tovornem polku št. d, Gorski-tovorni-eskadron št. 19. v Trebinjah, Ereesiovina. Uradno zdravilno poročilo. (Izvadek) Nadintendatura v Bolonji: Radi dobrega okusa jemljejo bolniki radi Ivan Hoff-a sladne preparate in imaio dobre vspehe. V velikej večini za-vžiti so redilni za bolnike, tako da to zdravilo zasluži največje poiliivosti. Dr. F Betadini, Dr P. Beletii. /.nlotf<*. Trst: Franc S. Prinz, ulica Aquedotto, J. Serravallo, C. Zanotti, lekarne in Ivan Gillia nilrodilni'««. Bor,en: I. Berpneister, lekur. Kotor: M St.ef-inovič. bratje Mandel. Kor&ola: Zovetti. lekar. Reka: Fr. Z^che . Nik. Pavačič. mirodil. Gorim: G. Christotolettl, dvorna lekarna. Celorec: W. Thurn-Wjild lekarna. Kranj : Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lusnik, Zagreb: Lekarna k «Salvatora*, Nadbiskupska lekarna in Milosrdnih bratov. Memn: Fikenscher in vsaka lekarna. Pulj: G. B. Wassermann lekarna, C. Sander mirodiliiica. Dubrovnik: Bra'je Drobm*. R. Skiarič, lekarna. SibeniH : P. B^ro. N. pl. Mištura, lekarna. Split: Toči«l l-kurna, Alpinovič mirodilnica. Trient: Eugini Larcher, Gerloni, Zadar: Chr. Mazzocco, N. Androvič leka'ia. Ustanovi eno leta 1847., na Dunaj in Budimpešti od leta 1861. i.ucNiik, iirn«i». • «•.t • iNU>**l« — o> tiUkrovorniuradnik VIKTOH DOLBNG. Novk tiskarna V. DOLENC t Trut«