BRATOVŠČINA

SV. URŠULE

in njenih tovaršic.

srečno zadnjo uro

ter za

medsebojno kerščansko podučevanje in bratovsko
opominjevanje k lepemu življenju.

--

Podučile in molitvene linkviee
brato m  im. sestram te dr-u-žbe

in slehernemu v poduk in spodbudo.

Založba bratovščine. — Tisk ..Katoliške tiskarne 11 .


Yyo  d.

Te bukvice obsegajo dva dela.

V prvem so vodila bratovščine
sv. Uršule za srečno zadnjo uro; pra¬
vila, po kterih se ta bratovščina na¬
pravi, ktere dolžnosti njeni udje med
seboj imajo, življenje in djanje sv.
Uršule in njenih svetili tovaršie, in
drugi dobri nauki.

Drugi del pa ima najpotrebniši
molitve, nektere pesmi i. t. d.

1*



■ . ,

■-f






PERVI DEL.

Začetek in poduk bratovščine sv. Uršule.

1 spričevanje, da je društvo sv. Uršule od
sv. cerkve poterjeno in z odpustki obdarovano,
nasledva tukaj v latinskem ali cerkvenem jeziku
od prečastitega Lavantinskega škofijstva poterjena
in priporočilna prošnja, ki je bila v Rim poslana,
potem pa pismo iz Rima, s kterim je ta bra¬
tovščina od sv. Očeta Pija IX. poterjena in visoko
v Gospodu pohvaljena.

Litterae supplicatoriae,

directae ad Beatissimum Patrem Pium IX. pro eonfirmatione
Sodalitatis s. Ursulae et Soeiarum. ac-quisitioneque indul-
gentianun.

Beatissiine Pater!

In Fcclesia Conventuali P. P. Capucinorum
S. Francisd Ordinis M. M. Ccleac ad S. Caeci-
liam V. M. Diocccsis Lavantinae in Styria existit
ab anno MDCCCL cum licentia P. I). II. La-
vantini Principis Ordinarii sic dieta Sodalitas

6

informationis et orationis sob protectione s. TJr-
sulae et Sodar mn ejus. Undecim Individua ejus-
dem sexus, secundmn sexum separati , constituunt
urnim foedus, et liabent sequentes redprocas ob-
ligationes:

1. Obligatur quilibet eorum, qui est capador,
alterum minus capacem seu ignorantem in
doctrina Christiana pr o posse informare, a
malo avertere, ad bonum inflammarc, atgue
ad felicem mortis lioram debite praeparare.

2. Omnis Sodalis tenetur guotidie unmn Pater
noster et Ave Maria cum Gloria Patri in
honorem s. Ursulae, ha j as Sodalitatis Pa-
tronae, ad consequendam beatae mortis horam
devote redtare.

Cum pia haec Sodalitas in dies magis
magisgue crescat, et maltam ad animarum in-
crementum conferat, idcirco infra signatus ad
pedes devotissime prostratus rogat: S. Apostolica
Sedeš velit eam in potestatis Suae plenitudine
gratiosissime confirmare , ejusque singulis Soda-
libus indulgentiam plenariam semel omni mense,
nec non eandem in mortis articulo concedere.

Celeae die 13. Julii 1857.

Eatis habetur et commendatur:

Antonius Martinus m. p.,

Princ. Bpisc. Lavantinus.

Fr. Andreas litliopoliensis,

Ordinis Capueinorum
Guardianns Conventus Celeae.

7

Copia

Decreti Papalis eonfinnationis et largitionis mdulgenti&rum
pro Sodalitate s. Ursulae et Soeiarum.

PIVS P a  P. IX.

AD PERPETUAM REI MEMORIAM.

Nuper significatum N OB IS fuit in Fcclesia
S. Caeciliae F. F. Ord. Min. S. Francisci Capu-
cinorum Celeae Dioeeeseos Lavantinae jam inde
ab anno MBCCCL canonice existere pium quod-
dam in honorem s. Ursulae et Sociarum M. M.
Sodalitium utriusgue sexus Christi fidelium , qui
praeter cetera pietatis opera exercenda et id pro-
positum liabent, ut invicem sese Christianam
Catechesin edoceant , a malo invicem avertant et
ad bonum inflamment , atque tandem ud felicem
mortis exitum salutaribus monitis precibusque
quam diligentissime praeparare studeant. Quae
quidem Christianae pietatis opera, opera ita prae-
stantia et exoptato animarum profectui adeo
utilia videntur 1  ut, dum maximis idem Sodali¬
tium laudibus, quantum cum Domino possumus.
prosequimur, nonnullis etiam indulgentiarum
praesidiis augere studuerimus. (juocirca de Omni-
potentis Del misericordia ac B. B. Petri et Pauli
Appost. ejus auctoritate confisi, omnibus et, sin-
gulis memorati Sodalitii utriusque sexus Soda-
libus in cujuslibet eorum mortis articulo, si vere
poenitentes et confessi ac coelesti Dape ref četi;
vel guatenus id facere ncguiverint, saltem contriti
Nomen Jesu ore si potuerint, sin minus , corde

8

devote invocaverint , ,,Plenariam u : si autem vere
poenitentes et confessi, ac S. Communione refecti
praefatam Ecclesiam uno cujuscungue mensis die
ud lubitum eligendo ab ortn solis usque ad occa-
sum diei lmjusmodi guotannis devote visitaverint,
ibique pro Christianormu Principum concordia ,
haeresum ezstirpatione . ac S. Matris Ecclesiae
ezaltatione pias acl Deum preces effuderint, Ple-
nariam etiani omnium peccatorum suorum in-
dulgentiam et remissionem misericorditer in Do¬
mino concedimus. In contrarium facientibus non
obstantibus quibuscunque, praesentibus perpetuis
futuris tcmporibus valituris.

Datum Romae apud S. Petnim sub minulo
Piscatoris die XII. Martii MDCCCLVIII.

Pontifieatus Nostri Anno Duodecimo.
Pro Domino Cardinal Mačehi.

J. B. Brancaleone, Casteilani.
Agentia L. Jacobini. Nr. 1604.

S tem pismom, ki je tukaj natisnjeno, je
od sv. Očeta Pija IX. rimskega papeža poterjena
bratovščina sv. Uršule za srečno zadnjo uro, ker-
ščansko podučevanje in bratovsko opominovanje
k lepemu življenju. Dodeljeni so ji tudi popolni
odpustki za smertno uro, in za vsaki mesec enkrat
po dobri spovedi in vrednem sv. obhajilu. Mesečni
odpustki so bili pa navezani na obiskanje kapu¬
cinske cerkvice v Colji v lavantinski škofiji na

9

Štajarskem, kjer se je ta bratovščina začela. Na
želje oddaljenih udov tega pobožnega društva, ki
ne morejo vsaki mesec v Celje popotovati, da bi
se odpustkov vdeležili. je bila druga prošnja do
sv. Očeta v Rim poslana, da bi se odpustki na
vse farne cerkve tudi zunaj Celja razširili, kjer¬
koli se le ta bratovščina napravi. Tudi to prošnjo
so sv. Oče radi uslišali in jo z veseljem spolnili,
kakor naslednje Njihovo pismo spričuje:

mn  f. f,  ix.

Al) PERPETUAM REI MEMGRIAM.

Expositnm fmt N OH IS. in Ecclesia E. E.
Oni. M. M. S. Frandsci Capucinorum nnncu-
patae Celeae Lnvantinae Biocesis pium in /to¬
vorom SS. Ursulae et Sociarum M. M. Sodali-
tium canonice czivtere, quod Nostris sitnilibus
Litteris in Forma Brc ,vik  dati s  suh die XII.
MartH MDGCCLVIII. Indulgentiis plenariis
ornandum censnimus.

JRelatum quoque fuit , plurimos etiam cx
aliis locis Christifideles dieto Sodalitio nomen
dedisse. qui cmn  « memorata Ecclesia longe
distent, saepissime fit , ut indulgentiarum a Nobis
concessarum participes esse nnnime valeant. Qnare
humiles preces Nobis addiderunt. ut quormncun-
que adseriptorum bono spirituali provideamus.
Nos igitur Imjušmodi supUcationibus annuentes
de Onmipotentis Dei misericordia ac BB. Apo-
stolorum ejus auctbritate confisi, omnibus rt sin-

10

guliš utriusgue sexus Christifidelibus praefato
Sodalitio adsciptis extra oppidum Geleae com-
morantibus veniam damus, ut suam respectivam
Ecclesiam Parochialem diebus et tempore statutis
visitantes , ac servatis servandis ceterague omnia
ex praescripto exsequentes easdern indulgentias
pro Sodalitio jam concessas lucrari possint ac
valeant; ac si memoratam Ecclesiam F. F. Or-
dinis M. M. S. Francisci Gapucinorum visitarent,
ibique jussa opera complerent. Non obstantibus
in contrarium facientibus quibuscunque , Prae-
sentibus pcrpetuis futuris tempohbus valituris.

Datum Romae apud S. Petnim suh Annulo
Piscatoris die XXX.  Augusti MDGGCLVIII.

r‘sig“‘| Pontificatus Nostri Anno Decimo tertio.

j Papalc l  .. - .

jp. ix. p.| Pro Domino Cardinal IVIaCChl.

•—J.  B. Brancaleone, Castellani.
Agentia. Francesehotti. Nr. 6090—3 : 50.

Po tem pismu je bratovščina svete Uršule
kot pobožno društvo za kerščansko podučevanje
in nasprotno bogoljubno opominovanje za srečno
zadnjo uro za ves kerščanski svet poterjena; njeni
odpustki se zamorejo zadobivati v vsaki farni
cerkvi, kjerkoli se vpelje, kakor so sv. Oče s svojim
milostivim pismom izrekli.

11

Vodila bratovščine sv. Uršule in tovaršio
za srečno zadnjo uro.

Po pismih, spredaj postavljenih, je bra¬
tovščina sv. Uršule od katoliške Cerkve za vse
čase in kraje, kakor bratovščini presvetih Sere
•Jezusa in Marije, poterjena in tudi z obilnimi
odpustki obdarovana; se jih pa popolnoma vde-
ležiti, je treba:

I. Da v spomin enajst tisoč (tavžent) devic in
tovaršie sv. Uršule stopi enajst oseb enega
spola skupej, n. pr. 11 mož, 11 mladenčev,
11 žen, 11 deklet, kar se družbica ali venec
sv. Uršule imenuje; vendar smejo možje in
fantje skupaj v enem vencu biti, ravno tako
tudi žene in deklice; da je le spol od spola
ločen, je prav in veljavno.

II. Vsaki venec naj ima svojega vodnika čez
deset možkih; vodnico čez deset ženskih;
v to se zvoli izmed enajsterih najboljši,
najrazumniši in pobožniši.

III. Sleherni ud tega društva moli vsaki dan
1 Oče naš, ICeščeno Marijo in Čast
bodi Bogu  v čast sv. Uršule in njenih
tovaršie za srečno zadnjo uro, in za pomoč,
da bi mogli njihove lepe zglede posnemati.

IV. Uršulinsko društvo je prav za prav bra¬
tovščina kerščanskega nauka; zatoraj je po-

12

glavitna naloga bratov in sester „uršulinskili
vencev", da po zgledu sv. Uršule in to-
varšic drug druzega lepo učijo, se hudega
ter greha varujejo, se k dobremu opomi¬
njajo, za srečno smert pripravljajo, in si v
nebesa pomagajo, in v tem je posebna korist
ali poseben prid le-te bratovščine in raz¬
loček od družili navadnih, samo molitevnih
bratovščin.

V. Ako iz venca kak ud zboli, naj ga njegovi
tovarši ali tovaršice obiščejo; če je reven
in potreben, naj mu po svoji moči poma¬
gajo; naj ga tolažijo in h kerščanski poter-
pežljivosti in vdanosti v Božjo voljo opo¬
minjajo: posebno pa. ako ga nevarno bol¬
nega vidijo, naj urno po spovednika pošljejo,
ga s sv. zakramenti previdijo, da tako na
smrtni postelji zadobi popolne odpustke,
kakor so od sv. Očeta tej bratovščini po¬
deljeni, ter srečno umrje in pred Božje
obličje gre.

Spodobi se tudi, da udje merliča kropit
hodijo, mu za spodoben pogreb poskerbijo,
ga k grobu spremijo, zanj lepo molijo in
mu poslednjo čast skažejo.

VI. Na spraznjeno mesto ranjcega ali ranjce se
drugi ali druga dobi, da je uršulinski venec
vedno cel ali poln; to posebno vodnika ali

vodnico zadeva: tako ostane bratovščina sta¬
novitna in se ohrani od rodu do rodu. Novih
udov, ki namesto umerlih nastopijo, ni treba
nikamor v zapis pošiljati, dokler eden ali
drugi starih v bratovske bukve zapisanih
živi; le ako bi vsi pomerli iz enega venca,
je potem novi venec, in se v zapis pošlje.

VII. Umerje vodnik ali vodnica venca, ali je
dober in veljaven vzrok, ga odstaviti, ali
sam prosi in želi odstavljen biti, tedaj ostali
deseteri druzega volijo, kterega najboljšega
in najvrednišega zato spoznajo.

Vodnik, vodnica naj ima svoj venec za¬
pisan pri sebi, da se ložej odverne vsaka
zmotnjava, posebno ako kdo odmerje ali
odstopi.

VIII. Oe je v kakošni fari ali soseski več uršu-
linskih vencev, je tudi prav in dobro, ako
se izvolijo višji vodniki in vodnice, ki imajo
posebno veliko gorečnost za bratovščino,
n. pr., kaki štirje, kakor si je sv. Uršula
zraven navadnih vodnic štiri svetovalke iz¬
volila, ji pomagati, da bi se veliko društvo
bolj srečno vodilo in vladalo.

Uršulinskega društva ali bratovščine sv. Ur¬
šule in tovaršic za srečno zadnjo uro, kakor smo
že omenili, poglaviten namen je bratovsko

14

podučevanje in lepo opominjevanje;
najpred pa lep izgled. Saj že stari pregovor pravi:
,, Besed e mičejo, izgledi vlečejo

Bil je, kakor se v starih bukvah bere, bo-
goljuben kristjan, kteri je dobro razumel besede
sv. Pavla aposteljna: „Kdor greši, zopet Jezusa
križa“. In ker je priserčno Jezusa ljubil, si je iz
vseh moči prizadeval, ponovljanje Jezusovega kri¬
žanja odvračevati.

To doseči je obilno molil, se terdo postil
in ojstro pokoril za spreobernjenje grešnikov, da
bi se poboljšali in spokorili, greh zapustili in
Jezusa več ne križali! In kadar se je primerilo,
da je slišal koga kleti, rotiti se, klafati, lagati,
obrekovati; ali da je videl kaj hudega in pre¬
grešnega počenjati, zoper božje in cerkvene za¬
povedi prederzno grešiti, je pred grešnika po¬
kleknil ; ni se bal ne zasmehovanja, ne zaničevanja,
ne pabanja, ne suvanja, ter je molil, prosil,
nadlegoval in jokal, dokler se niso jeli tudi grešniki
ž njim vred jokati, nad svojimi nerodnostmi in
pregrehami žalovati, se jih kesati, in dokler mu
niso obljubili in terdno sklenili, da hočejo greh
zapustiti in se poboljšati.

In kadar je tako srečen bil, kak greli od-
verniti, in ktero dušo Bogu pridobiti, se je poln
veselja v svojo molitevno izbico podal, kjer je
imel sv. britko martro z veliko ternjevo krono in

15

globoko persno rano. Ondi je v svoji priprostosti
pokleknil izderi tern iz krone, in zadelal s kakim
perjem ali papirjem globoko persno rano, rekoč:
„Glej, preljubi moj Jezus! zopet je en tern iz
tvoje boleče glave, in tvoja velika globoka rana
se zaceluje“. Potem je jel serčno objemati kri¬
žanega Jezusa, poljubovati njegove svete rane:
v čemur je najdel svoje najslajši veselje in naj-
večo tolažbo.

Brat, sestra bratovščine za kerščansko pod-
učevanje in opominovanje, kaj ti hočem reči k
tolikanj mili. ginljivi zgodbi? Glej, najlepši, naj-
imenitniši, najpotrebniši nauk za-se najdeš in
imaš v nji. „Pojdi in stori tudi ti tako!“ To je,
uči, prosi, svari in opominjaj, pri vsaki dobri
priložnosti po svoji moči, da kak greli odverneš
od svojih tovaršev ali tovaršic, da popraviš, po¬
boljšaš kacega grešnika ali grešnico, da marsi-
ktero dušo pridobiš Bogu in nebesam. In glej!
tako boš odvračeval novo križanje Jezusa, pulil
ternje iz njegove boleče glave, in celil njegove
široke in globoke rane.

Od kerščanskega nauka.

Kerščanski nauk ob nedeljah in praznikih
ni le samo za otroke in mlade ljudi, ampak za

16

vse verne. Ta nauk je ravno, tako potreben, kakor
pridige. Vsakterega dolžnost veže, h kerščanskemu
nauku pridno hoditi, kolikor premore po svojih
okoliščinah. Ta nauk je tako potreben kakor mo¬
litev. Zakaj sv. Duh pravi: „Kdor svoje ušesa
odverne, da ne posluša in ne spozna
postave 1 *  (to je, zveličanskih vernih naukov),
„njegova molitev je gnjusoba 1 *.  (Preg.
28, 9.) Prerok Izaija (5, 6) pravi, da je bilo
izraelsko ljudstvo zato v pregnanstvo odpeljano,
ker spoznanja ni imelo. Skerbno glej, kristjan,
da tudi ti ne zabredeš v sužnost satanovo, ako
kerščanske nauke zamuduješ, in nimaš spoznanja
prave vere.

Najdejo se sem ter tje, ki najbolj potrebnih
reči ne znajo, ktere je slehernemu kristjanu ve¬
deti zapovedano, ter znati, kadar k pameti pride.
Tako imenovanih šest resnic je slehernemu po¬
trebno vedeti. One obsegajo velike in podstavile
resnice svete vere: 1. Da je en sam Bog, kteri
je vse vstvaril, vse ohrani in vlada. 2. Da bo
Bog slehernega človeka sodil, vse dobro natanko
po zasluženji poplačal, vse hudo natanko po za-
služenji kaznoval. 3. Da je Bog v treh osebah,
ki se imenujejo Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti
Duh. 4. Da je Bog Sin, druga oseba v sv. Tro¬
jici, se za nas včlovečil, in nas s svojo smertjo
na križu odrešil. 5. Da je človeška duša neumer-

17

joča. 6. Da brez gnade Božje človek ne more
nič dobrega za večno življenje storiti ter ne zve¬
ličan biti.

Znati je zapovedano slehernemu katoliškemu
kristjanu: 1. Oče naš in Ceščeno Marijo; 2 .  apo-
stoljsko vero; 3. deset Božjih zapoved; 4. pet
cerkvenih zapoved; 5. sedem sv. Zakramentov, in
kerščansko pravico.

Ni pa zadosti, te reči le moliti ali povedati
znati, temveč potrebno je, jih razumeti ter vedeti
po potrebi obračati. Starši, duhovni in učeniki so
zavezani k takemu podučevanju. Starši morajo
učiti svoje otroke, duhovni svoje duhovnijane, stare
in mlade, učeniki svoje učence ali šolarje, kakor
jim duhovni naročajo. Gospodarji imajo tudi dolž¬
nost, svoje posle in podložne h kerščanskemu nauku
pošiljati. Sv. apostelj Pavel pravi: „Ako kdo
ne skrbi za svoje, zlasti za domače, je
vero zatajil in je hujši kot nevernik".
(I. Tim. 5.) — Kdor pa s kerščansko gorečnostjo
nevedne kerščanskega nauka in lepega življenja
uči, on Bogu prijetno delo opravlja in stori bliž¬
njemu veliko dobroto; toliko delo kerščanskega
usmiljenja ne bo zgubilo prav obilnega plačila.

Več papežev je obilno duhovnih zakladov
ali odpustkov podelilo takim, ki kerščanski nauk
učijo, in tistim, ki ga poslušat hodijo. Papež
Pavel V. so 6. vinotoka 1607 podelili 100 dni

2

18

odpustkov vsim šolskim učenikom vsakikrat, kadar
v tednu svoje učence kerščanskega nauka učijo;
dalje 7 let odpustkov vselej, kadarkoli ob ne¬
deljah in praznikih svoje .učence v cerkev h ker-
ščanskemu nauku vodijo; 100 dni odpustkov pa
očetom, materam, gospodarjem in gospodinjam
vselej, kolikorkrat otroke ali posle v veri pod-
učujejo; in poslednjič 100 dni odpustkov vsa-
k e m u verniku,  kteri druge pol ure v tem
nauku uči. Klemen XII. so 26. rožnika 1735 po¬
delili 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov vsim
vernim, kteri so ob dnevu svoje spovedi in sv.
Obhajila pri kerščanskem nauku v cerkvi, ali pa
ga sami učijo.

Iz tega spoznamo, kako dobre in v duhu
sv. matere katoliške Cerkve so tudi družbe za
razširjanje kerščanskega nauka, kakor ravno
uršulinska bratovščina za k e r š č a n s k o
podučevanje,  ako se njeni udje vedo in ho¬
čejo prav obnašati do svojega bližnjega, ter mu
res pomagati k spoznanju Božjemu in k svetemu
življenju. Toraj so tudi njo sv. Oče Pij IX. radi
sprejeli, v Gospodu lepo pohvalili, s tem serčno
priporočili in jo z obilnimi odpustki obdarovali,
ki so jih razširili tudi na vse farne cerkve, kjer¬
koli se napravi in začne bratovščina sv. Uršule.
Mali trud, ki ga duhovni pastir ima pri napravi
te bratovščine, se mu obilno splača, ker dobro

19

vladanje te družbe njemu težavno delo močno
polajša, in marsikaj doseže, kar bi on sam ne
mogel. Gotovo je,. da dušni pastir ne more vselej
in povsod pri svojih ovčicah biti, jih učiti in
svariti, hudega varovati in greha odvračati ter k
dobremu buditi itd. To in še marsikaj druzega
mu namestujejo več ali manj skerbno nabrani in
vladani uršuliliski venci.'—Naj  opomnimo s
to priliko le samo še to-le za slehernega, kdor si
bodi: Koliko revežev je, ki telesnega kruha pro¬
sijo. ne vedo pa, da jim najpotrebnišega dušnega
kruha čisto manjka. Preden mu dar pomoliš,
poprašaj ga malo, kako je v kerščanskem nauku
podučen, poskusi zvedeti, kako k Božji službi, k
spovedi in sv. Obhajilu hodi itd. Posebno dobro
je to pri potepinskih otrocih. Tako jim boš s te¬
lesnim kruhom tudi dušnega ponudil, in ne boš
zgubil svojega plačila.

Kaj naj zlasti vodniki uršulinskega društva
nabranim družbicam še posebno naročajo.

1. Dekliškim vencem sv. Uršule je priporo¬
čati: Skupaj deržati; se druzega spola, posebno
zapeljivih fantov skerbne ogibati; pred pivnico,
plesom, godbo, slabo tovaršijo kakor pred stru¬
peno kačo bežati; varovati se napuha, gizdosti,

2 *

20

lišpanja v obleki; drugemu spolu ne želeti do-
pasti, se ne nastavljati, nepotrebnega ne čenčati,
gerdih, pohujšljivih pesem ne prepevati; drugih
ne zaničevati, obrekovati i. t. d. Pred takim in
enakim, kar posebno deviško čistost in čast otern-
nuje in skruni, naj se dekleta enega venca, ko¬
likor, kadar in kjer je treba, med seboj svarijo,
in druga drugo po moči greha varujejo. Potem
pa naj se med seboj tudi opominjajo: pridno
vsaki dan zjutraj in zvečer moliti, ob nedeljah
in praznikih k jutranji in popoldanski božji službi
zvesto hoditi, pogostoma sv. Zakramente prejemati,
večkrat tudi med delom na Boga misliti, svoje
opravila in dela zvesto opravljati, Bogu z dobrim
namenom darovati, starše in predpostavljene vbo-
gati, in večkrat k Jezusu in Mariji Devici serčno
zdihovati in pomoči prositi, po svojem stanu po¬
nižno, čisto in nedolžno živeti.

2. Vencem žen bodi priporočeno, da naj se
žene in matere med seboj opominjajo: Nikdar ne
pozabiti zakonskih obljub in prisege, svojim možem
zvestobo do smerti ohraniti, jim lepo streči, jih
v božjem strahu ljubiti, in jim v vseh poštenih
in pripuščenih rečeh urno pokorščino skazovati;
tudi naj druga drugi naročajo, svoj jezik krotiti,
tako mir in pokoj v hiši in soseski ohraniti, do¬
brega in usmiljenega serca biti do ubogih in po¬
trebnih. Nadalje, da druga drugo opomni, kako

21

treba ženam zakonske čistosti in sramožljivosti;
da morajo otroke kot naj bolj drage bisere hra¬
niti , t. j. jih lepo učiti, v božjem strahu rediti,
zapeljivosti, pohujšanje skerbno varovati, jih ne¬
dolžne ohraniti, tako tudi za vso družino in za
zveličanje cele svoje hiše skerbeti, kolikor je
mogoče.

3. Fantovskim vencem sv. Uršule je na serce
polagati: Da se med seboj učijo, da se posebno
tolikanj škodljivih, pogubljivih in pohujšljivih fan¬
tovskih pregreh skerbno varujejo, kakor so: gerdo
preklinovanje, klafanje, zaljubljena znanja, ponoče¬
vanje, pijančevanje, igranje, potepanje; svoje-
glavnost, prevzetnost, nepokorščina do staršev in
drugih predpostavljenih; zanemarjanje Božje službe,
nespodobno zaderžanje v cerkvi, redko ali pa še
takrat nevredno prejemanje sv. Zakramentov, (pu¬
ščanje molitve, posta in druzih dobrih del. Blagor
mladenčem. ki so brez tih in enačili navadnih
fantovskih napak in pregreh, ter so pošteni, sra-
možljivi, pokorni, delavni in pobožni sinovi in
hlapci; ker taki so staršem v veselje, gospodarjem
v prid in vsi soseski v čast. In ravno to je zve-
ličanski namen društva kerščanskega nasprotnega
podučevanja in opominovanja bratovščine svete
Uršule.

4. Možkim vencem je naročati, da se za¬
konski možje med seboj opominjajo: svoje žene

po kerščansko ljubiti, z njimi v božjem strahu
živeti, se vseli nespodobnost skrbno varovati,
namen sv. zakona pred očmi imeti, jim vselej
zvesti biti, zanje skrbeti, jih pohlevno učiti, pa
tudi posvariti, posebno, ako bi otroke preveč meh-
kužile, jim potuho dajale, svoje hčere predrago
oblačile, lišpale, nastavljale, njih nedolžnost v ne¬
varnost stavile. Dalje naj posebno drug druzega
opominjajo, za čast in poštenje svoje hiše sker-
beti, pod svojo streho ne jemati potepuhov in
vlačugaric, tatov m krivičnih, pohujšljivih ljudi,
da mu otrok in poslov ne spridijo, ne zapeljejo
in ne pohujšajo; dalje skrbeti, da se doma pridno
moli, zvesto v cerkev hodi k božji službi in
sv. Zakramentom; da se vsa hiša lepo vede in
zadrži, ter se tako zveliča. Tudi naj se možje
med seboj opominjajo: da bodo dobri in skrbni
gospodarji; toraj se doma držati, pridno delati,
ter ne postopati ali pa po kerčmah in pivnicah
posedati, pijančevali, igrati, zapravljati itd. In ko
bi se v kakošnem vencu znajdel hud pijanec, prc-
šestnik, zapravljivec, nepokojen rogovilež, da bi
ženo in družino pretepal, hišo v nič deval, soseski
krivico in sramoto delal, in pohujšanje dajal; bi
bilo najboljše, celo potrebno, da bi ga vsi drugi
v strah vzeli, ne sicer z grdo, vendar pa z resno
besedo, rekoč: „Glej, predragi prijatelj in sosed,
ti nam sramoto delaš! In kaj bo za tvoje otroke,

za tvojo ženo in iiišo, ako boš tako ravnal in vse

po gerlu pognal; posebno pa, kaj bo za tvojo

ubogo dušo? Zapusti svoje hude navade in te
bomo radi imeli, te obrajtali; vsi bomo za te

molili. Popravi in poboljšaj se, ter stori veselje

angeljem v nebesih in nam na zemlji! — In kaj
velja, da bi taka ali enaka prijateljska beseda, o
pravi dobi priložilo izrečena, več zdala in poma¬
gala, kakor še tako dolga in ojstrosvarivna pridiga
z leče ali prižnice. Lepo podučevanje in Ijubez-
njivo opominjevanje je toraj poglaviten namen
bratovščine sv. Uršule za srečno zadnjo uro; zato
mora gotovo tudi vsak pripoznati, da je ta bra¬
tovščina vsega priporočevanja vredna.

Petnajst zlatili strokov

za

gospodarje, očete in matere.

1. Beseda gine, izgled prešine. Največ izda
nauk, ki se daje z lepimi izgledi. Živite tedaj
tako, da zamorete svojim otrokom in podložnim
govoriti, kakor sv. Pavel, rekoč: Bodite moji
posnemalci, kakor se m jaz posut 1  m a 1 o e
K r i s t n s o v.

2. Ako želite, da bodo vaši otroci posluš¬
ljivi in sveti, kakor Samuel, posnemajte izgled

24

njegove matere Ane, ktero posebno veselje je
bilo, hoditi v tempelj in svojega sina, še otročiča,
seboj voditi.

3. Vsaki dan priporočite Bogu svojo dru¬
žino, ter posnemajte sr. Joba, ki je sleherni dan
Bogu spravni dar daroval za grehe, ktere bi znali
njegovi otroci kje storiti.

4. Nikoli ne imejte v svoji hiši ne ljudi,
ne podob in slikarij, ne bukev, ktere so spod-
tikljive veri ali čednosti. Spomnite se, da je
Abraham Jzmaela od hiše izgnal, ko je bil spoznal
nevarnost za svojega sina Izaka. Jozija pa je z
lastno roko sterl spotikljive postave ali statve in
mališke altarje, da bi odvernil nevarnost za ža¬
ljenje Božje.

5. Varujte se postranske ali posebne lju¬
bezni za kakega otroka in nikar jih ne ločite.
Spomnite se, da je nevošljivost Jožefovih bratov
od ondod izhajala, ker so videli, da ga oče rajši
ima in ga je s pisano obleko od njih ločil.

6. Navadite svojo družino, da naj z vami
opravlja dolžnost kerščanskega življenja, ter po¬
snemajte sv. Karola Boromeja, ki je vsaki dan v
svoji kapeli družino zbral in je z njo molil vsak¬
danje molitve in sv. roženkranc.

7. Skerbite in napravite, da bodo vaši pod¬
ložni spoštovali in posvečevali ime Gospodovo, v
cerkev hodili, po čednostih živeli, modrost in

poštenost ljubili. Ponavljajte toraj večkrat s Po¬
bijem lepe besede: Vse dobro bomo imeli,
če se bomo Boga bali, in se varovali  ga
ra  z ž a lit  i.

8. Bodite goreči za spolnovanje vseh cer¬
kvenih zapoved, zlasti za postne in zderžne dni.
Spomnite se starega Eleazarja, ki je rajši v smert
šel, kakor da bi bil prelomil Žapoved, ktera je
prepovedovala svinjsko meso jesti.

9. Bodite na vso moč vneti za posvečevanje
praznikov. Storite, da bodo res počitek za telo in
zveličanje za dušo. Nikoli nikar ne pozabite, kar
pravi sv. Vincencij Fererski, da suša, slana, toča,
ktere reči večki-at polje pokončujejo, in mnogo¬
tere nesreče, ktere mesta tepejo, so šibe od Boga
pošiljane zavolj oskrunovanja dni, ki so Božji
službi posvečeni.

10. Ne prizanašajte pri pogreških svojini
podložnim, temveč svarite in opominjajte jih.
Pomnite, da prevelika prizanašljivost Helija do
Ofni in Finesa je bila pokončanje vse Helijeve
družine.

11. Imejte radi usmiljenje pri pomotah in
prenagljenostih svojih domačih, kakor sv. Bernard,
kteri je brez šuma pil olje namesto vode, ki mu
je bilo po zmoti pripravljeno v obednici.

12. Bodite pravični in natančni v plačevanji
zasluženega plačila. Pomagajte delavcem pa tudi

26

v n.jili potrebah, kakor uni evangeljski stotnik,
ki je sam šel daleč k Zveličarju ga prosit, da naj
mu hlapca ozdravi; ali kakor sv. Pavel, ki je
pismo pisal Filemonu zavolj Onezima; njegovega
hlapca, ki se je bil nekaj pregrešil.

13. Vselej naj vas bo groza pred prekau-
Ijivostjo, lakomnostjo, goljufijo; ne pozabite, kar
pravi Salomon: Itoljši je kos črnega kruha z vestjo
brez očitanja, kakor pa najboljše gostije, priprav¬
ljene s krivičnim dobičkom.

14. V kakoršnikoli sporčki ste s svojim
bližnjim, iščite se v prijaznosti spraviti, ter se
spomnite Lota, kteri je precej po Abrahamovem
svetu storil in tako je končal prepir, ki je ločil
dve veliki družini.

15. Imejte veliko usmiljenje s potrebnimi,
in pomagajte jim po svojem premoženju, in spom¬
nite se, da jih je sv. Gregorij vsaki dan dvanajst
vzel k svoji mizi, ter jih nahranil; da je sv. Martin
delil svoj lastni plašč z golim revežem, in da je
sv. Janez od Hoga skoz ognjeni plamen šel, da
je uboge bolnike iz njega rešil, ki so bili v go¬
reči bolnišnici v Granadi v nevarnosti zgoreti.

27

Deset zlatili orehov

za

m I a d e n č e.

1. Imejte največi grozo pred grehom, kakor
sv. Stanislav Kostka, ki je omedlel, ako je hu¬
dobno besedo slišal.

2. Kadar vas kdo v greh vabi, bežite kakor
čisti Jožef v Putifarjevi hiši.

3. Govorite vselej le z velikim spoštovanjem
od sv. vere, in kakor sv. Edmund imejte posebno
priserčno pobožnost do Jezusa Kristusa križanega
in do žalostne Matere Božje.

4. Spoštujte svoje starše, kakor jih je spo¬
štoval mladi Tobija, kteri ni nikoli nič začel brez
njih privoljenja.

5. Pogosto se spovedujte svojih grehov, in
visoko cenite svete mašnikove; spomnite se, da
kralj -Joas je bil zmiraj dober, dokler se je deržal
napeljevanja duhovna Jojada, ki mu je bil vodnik
od otročjih let.

6. Bežite, bežite vselej pred slabo drušino;
spomnite se, da Peter ni nikoli Kristusa zatajil,
kakor le takrat, ko se je mudil med sovražniki
Kristusovimi.

7. Groza vas bodi vsake prevelike zauplji¬
vosti z osebami druzega spola, mislite si. da so

28

ogenj, od kterega mora vselej v nekoliki daljavi
ostati, kdor noče goreti in pokončan biti. Sveti
Alojzij je bil zmiraj angelj nedolžnosti, ker ni
nikoli svojih oči obračal po obrazih druzega spola.

8. Ako se v drugi stan napravljate, storite
kako]- Izak, ki je vse to zročil svojemu očetu
Abrahamu, in bil je ženin najbogatejše in naj¬
boljše neveste Eebeke, Batuvelove hčere.

9. Naj bo vaše veselje, v cerkev hoditi, in
v čast si štejte, posnemati velikega kanclerja To¬
maža Mora, ki se je cenil srečnega, ne le da je
vsaki dan pri sv. maši bil, ampak ako je mogel
tudi pri nji streči.

10. Imejte veliko usmiljenje z revnimi, imejte
pred očmi zveličanega Tomaža Eoksa, ki ni le
delil svoje lastne jedi ubogim, ampak je bil neki
dan podaril tudi obleko, ki je bila ravno nova
narejena.

Sedem xlatik jagod

deklicam.

1. Bolj kakor smerti se bojte z grehom Boga
razžaliti. S tem sklepom je bila Suzana vselej
čista, tudi v največi nevarnosti greha.

2 .  Sovražite nečimernost. Ako se morate v
p osebnih okoliščinah bolj čedno obleči, se pa vendar
varujte šopirnosti in posnemajte Estero iz stare

21 >

zaveze, ki se je le prav nerada in zavolj potrebe
po kraljičino napravila in nalepotičila.

3. Ogibajte se z vso skrbljivostjo vsake ne¬
spodobnosti. Imejte v spominu sv. Perpetvo, ki
je bila pred divje zveri veržena. in je skerbno
popravljala obleko, ktero so ji zverinski zobje
tergali. Spomnite se sv. Neže, ktera v sredi pla¬
mena ni bila videti za drugo skerbna, kakor za
svoje telo, da je bilo zmirom vse čedno pokrito,
dasiravno je bila v sredi plamena.

4. Obranite zmirom čisto dušo, posnemajte
sv. Marijo Magdaleno Paeiško, ki je od otročjih
let imela prav posebno veselje, pogosto prejemati
sv. Zakramente.

5. Da se v volitvi svojega stanu ne zmotite
in ne zgrešite pravega poklica, imejte v spo¬
minu bogoljubno Saro, ktera je bila z najboljšim
mladenčem svojega časa zaročena, to je s Tobi-
jevim sinom, in srednik te srečne možitve je bil
sam vikši angelj Eafael. Odkod je bil tolik bla¬
goslov ali žegen božji? Zročila se je bila popol¬
noma svojim staršem.

6. Najbolje cenite in čislajte nauke in svete,
ki vam jih dajo dobri služabniki Gospodovi, ali
očitno v pridigah in naukih, ali posebej v spo¬
vednici. Sv. Genovefa se ima za svojo popolna-
most zahvaliti lepi učljivosti in poslušnosti, s ktero
je sprejemala nauke in svete sv. Germana.

30

7. Da vam sveta gorečnost v sercu ne
ugasne, posnemajte sv. Veroniko Kastelansko, ki
je imela od svojih otroških let veliko češčenje do
terpljenja Jezusa Kristusa, in do sv. Marije Device.

Tri zlate resnice
vsim skupaj in vsakemu posebej.

1. Greh je edino  hudo, ki se ga moraš
vselej in povsod z največjo skerbnostjo varovati.

2. Gnada Božja je edino  dobro, ki jo
moraš vselej in povsod z največjo skerbnostjo va¬
rovati.

3. Zveličanje duše je edina  reč, na ktero
moraš vselej in povsod z največjo skerbnostjo
gledati.

Djanje in življenje sv. Uršule in tovaršic.

Sv. Uršula je bila rojena od kraljevih staršev
leta 220 po Kristusovem rojstvu. Velika Britanija
je bila njena domačija ob času sv. Očeta Ceferina,
Rimskega papeža. Njenemu kraljevemu očetu je
bilo ime Dionet, materi pa Darija. Ker sta dalj
časa v zakonu brez otrok živela, sta jela goreče
moliti, se postiti in vbogajme deliti, ter Boga
prositi, naj bi jima vsaj enega sina dal, da bi

31

imela Komu svoje' kraljestvo in premoženje po
smerti zapustiti. Bog usliši nju prošnje, vendar
jima ne da sina, ampak hčerko, ktere sta bila
preserčno vesela in jo velita pri sv. krstu ime¬
novati Uršulo. Lepo sta jo redila v Božjem strahu
v lep izgled vsem kerščanskim staršem; učila
sta jo od otročjih let, Boga se bati, ga ljubiti,
in mu zvesto služiti. In njun trud ni bil zastonj,
ker kmalo zapazita nad svojo ljubo hčerko očitne
znamenja posebne pobožnosti, poštenosti, popol-
namosti in svetosti. To njima je delalo veliko
veselje. Ni se čuditi, da je bila sv. Uršula že v
otročjih letih tolikanj pridna in pobožna, ker je
bila dar molitve, posta in miloščine, tedaj iz
Boga rojena, kakor piše sv. .Janez apostelj v za¬
četku svojega evangelija (1, 11—13.), rekoč: „V
svojo lastino je prišel (namreč včlovečeni Sin
Božji) in njegovi ga niso sprejeli; kolikor pa jih
(ga je) sprejelo, jim je dal oblast Božjim otrokom
biti. njim, kteri verujejo v njegovo Ime; kteri
niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža,
ampak iz Boga rojeni 1 '.

Mladi Urški je posebno deviška čistost do-
padla. toraj se že v otročji starosti Bogu zaob¬
ljubi in si izvoli Jezusa za večnega Ženina svoje
čiste duše. In tako je živela nekoliko časa v
mirnem pokoji: toda „vsi, kteri hočejo v Jezusu
pobožno živeti, morajo preganjanje trpeti", piše

32

sv. Pavel apostelj. Tako se je godilo tudi sv. Uršuli.
Priložnost k njenemu velikemu terpljenju je dala
njena posebna dušna in telesna lepota, zavoljo
ktere je sv. Uršula, kadar je bila do dekliških let
vzrastla, na vse kraje slovela, dokler ta slovez po
previdnosti Božji ne pride do neverskega kralja
Agripina, ki je bil rimski oblastnik v Galiji,
današnji francoski deželi, in je imel edinega sina
okoli 23 let starega z imenom Konan. Kadar oče
Konanov zve, da ima Uršula tolikanj lepe last¬
nosti na duši in na telesu, ki je edina hči Dio-
neta, britanskega kralja, berž sklene, jo snubiti
svojemu sinu; in praša ga, če je pri volji, kra¬
ljičino Uršulo, tolikanj slovečo, v zakon vzeti in
ž njo tudi lepo kraljestvo dobiti, kar je bilo Ko-
nanu prav všeč in dopadljivo. Tedaj nabira Agripin
poslance, ter v to najimenitniši može svoje dežele
zbere in jih pošlje v daljno Britanijo s poveljem:
„Prosite kralja Dioneta, da naj bi dal dobro-
voljno svojo edino hčerko Konanu, mojemu sinu,
za ženo; ko bi se branil, ga vojska čaka, in bode
mogel prisiljen se vdati.“ Poslanci, pridši k očetu
sv. Uršule, naznanijo voljo svojega kralja, ter lepo
nagovarjajo Dioneta, da naj se z lepo vda, da od
sebe in vse dežele silo, vojsko in vse hude na¬
sledke odvrne.

To neprevideno poročilo pobožnega kralja
Dioneta v britko žalost in hud strah pripravi, ker

33

je vedel, da se je njegova hči Bogu zaobljubila
in si Jezusa za Ženina svoje deviške duše zvolila
in za nobenega posvetnega še tako imenitnega
ženina ne mara. Vendar pa, ker je mir ljubil in
vojsko čertil, svoji ljubi hčeri, se ve da, strahoma,
razodene in naznani, kaj se od njega tirja. Kadar
sv. Uršula besede očetove zasliši, se močno pre¬
straši in žaluje, ker vidi veliko nevarnost, v ktero
bi utegnilo priti njeno Jezusu obljubljeno devištvo.
Tedaj prosi ljubega očeta, da naj ji nektere dni
odloga da, da bode vse dobro premislila in se z
Bogom posvetovala, kaj je v ti zadregi storiti;
med tem pa naj Agripinove poslance lepo ima,
jim dobro streže in jih pogostuje, da se nič ne
prenagli, in se vsa nesreča po moči odvračuje.
Tako pametno in previdno je ravnala sv. Uršula.
Potem, kadar je vse to svojemu očetu naročila,
se je v samoto v svojo molitevno izbico podala;
ondi preserčno moli, se posti ter joka, zdihuje in
prosi Jezusa, Ženina svoje duše, dobrega sveta in
hitre pomoči. In bila je uslišana. Od serčne dolge
molitve, čuvanja, posta in žalosti trudna zaspi,
in Bog ji pošlje svojega angelja, ki jo uči, tolaži
in ji veleva, rekoč: „Vdaj se prošnjam Agripi-
novih poslancev, sprejmi iz njegovih rok kraljeve
darove, tebi poslane, in obljubi Konanu, ki se
bo po kerstu Eteri imenoval, in enkrat krono
mučencev dosegel, da hočeš ga vzeti v zakon.

3

u

Postavi mu naslednje pogoje : 1. Poroka se bo
še le čez tri leta obhajala. 2 :  Konan, zdaj še
nevernik, se mora med tem pridno kerščanskega
nauka učiti in k sv. kerstu pripravljati. 3. Iz obeli
kraljestev naj se enajst tisoč devic nabere, da
bodo družice te slovesne poroke, in potem voj-
šakom Agripinovim v zakon dane. Zraven tega
je angelj Božji sv. Uršuli še več družili reči po¬
vedal, kako se bode nji in njenim tovaršieam
godilo, kaj bodo terpele, in poslednjič za de-
vištvo in sveto vero kri prelile; za vse jih- pa
čaka v nebesih obilno plačilo in velika čast, ker
bodo olepšane kot učenice z vencem učenikov,
kot modre device z vencem devic, in kakor serčne
mučenice s krono mučencev. — Na to angelj
božji zgine, in sv. Uršula se prebudi in s to
nebeško prikaznijo vsa pokrepčana, polna veselja
hiti zjutraj k svojemu očetu, in pove in razodene,
kar je bilo potrebno. Tedaj se Dionet potolažen
- vsede, spiše pogoje zakona svoje ljube hčerke, s
kraljevičem Konanom, ter jih poda Agripinovim
poslancem, s kterimi urno odrinejo in se domii
vernejo. Oče Agripin ni bil od začetka s temi
pogojami zadovoljen in praša svojega sina. kako
mu to dopade, kar je kralj Dionet pisal in izročil.
Konanu pa je vse prav ljubo in všeč; tedaj
se je tudi oče zadovolil in poslane pogoje po-
terdil.

Konan se je pridno učil kerščanskega nauka,
da bi pred poroko zamogel kerščen biti; in de¬
vice so se jele skerbno nabirati, ne samo po
Galiji in Britaniji, ampak tudi z družili bližnjih
kraljestev so se jemale v to društvo, dokler ni
bilo dopolnjeno število enajsterih tisoč. Ker je
pa med Galijo in Britanijo široko morje, so oboji
starši dali enajst lepih velikih ladij napraviti, da
bi nabranim devicam služile; in sicer za vsaki
tisoč devic je bila ena ladija namenjena. Množice
po tisoč nabranih devic so bile postavljene pred
sv. Uršulo, njih vojvodinjo in kraljico, ktere je
ljubeznjivo sprejemala in Boga visoko hvalila, da
gre nabiranje tega svetega društva tako po sreči
in urno od rok. Nabranim in k nji pripeljanim
je dajala prelepe nauke, kerščanske čednosti pri¬
poročala. posebno ponižnost, sramožljivost in de¬
viško čistost jim zaterdovala. Zmed vsacih tisoč
devic je pa najimenitnišo, najrazumnišo in po-
božnišo odbrala, ter jo je čez nje postavila. Te
so bile potem velike vodnice in so se imenovale:
1. sv. Jota; 2. sv. Benigna; 3. sv. Klementa;
4. sv. Sapieneija; 5. sv. Karpofora; 6. sv. Ko¬
lumba; 7. sv. Benedikta; 8. sv. Odilija; 9. sv.
Celindra; 10. sv. Sibilija; 11. sv. Lucija.

Da bi lože in srečniše svoje veliko društvo
vladala, si je še izvolila štiri velike pomočnice,
zmed vsih najboljše in gorečniše, ktere se ime-

3 *

36

nujejo svetovalke sv. Uršule, so namreč: 1. sv.
Pinoza, blaga liči mogočnega kneza; 2. sv. Kor-
dula; 3. sv. Elevterija; 4. sv. Florentina. Le-te štiri
svetovalke in enajstere velike vodnice so bile zveste
pomočnice sv. Uršule v vladanji velicega društva.

V začetku je bilo v tem društvu še veliko
neverskih deklet, pa s časoma so se vse spreober-
nile, in sprejele Jezusovo sveto vero, in bile so
poslednjič kerščene v Eirnu, kamor so na Božjo
pot šle, od sv. Cirijaka, papeževega namestnika.
Tedaj je prav lepo, in po sreči šlo z Uršulinskim
društvom, dokler satan, sovražnik vsega dobrega
in zveličavnega in dušni morivee od začetka, ne
vidi, da mu bode tako veliko duš ušlo, kar pa
ne more po svoji gerdi nevošljivosti terpeti; za¬
torej zasadi z vso močjo svoje kremplje v sv.
društvo, in si prizadeva ga razdreti in razkropiti.
Že začenjajo nektere tovaršice močno pešati, sla¬
beti, se namenjati to družbo zapustiti, s svetom
potegniti, po svoji slabi volji živeti itd. Vse to
sv. Uršula hitro zapazi, spoznavši zvijače hudob¬
nega sovražnika, ki med pšenico ljuliku seje, vidi
svoje društvo v veliki nevarnosti. Tedaj pokliče
svoje svetovalke, velike vodnice in vse bolj go¬
reče in zveste tovaršice, ter jih opominja, veliko
skerb imeti zarad hude nevarnosti, ktera jim žuga
od satana, ki hoče in želi njihovo sv. društvo
razdreti. Sv. Uršula vse moči napne, ter uči,

37

opominja, prosi in svari; posebno se s postom in
molitvijo obrača k usmiljenemu Jezusu, svojemu
dušnemu ženinu, ter ga z britkim sercem in
solznimi očmi prosi, da bi je ne zapustil v za¬
dregi, in da bi moč hudega sovražnika poterl,
da bi nič več ne mogel motiti in zapeljevati
njenih tovaršic. In glej! Bog, tolažnik žalostnih
in pomočnik potrebnih, je potolažil sv. Uršulo v
njeni žalosti in ji skazal obilno pomoč v njeni
sili, ter ji pošlje svojega angelja, ki se ji drugič
v spanji prikaže in jo tolaži, rekoč: „Ne boj se,
zvesta služabnica Božja, tvoje prošnje so uslišane;
moč in oblast satanova v škodovanje tvojega društva
je prikrajšana, in vedi, da se čas bliža, v. kterem
se bodo vse tvoje tovaršice k tebi zbrale, ter bote
vse stopile v enajstere vam pripravljene ladije in
se čez morje peljale, in potem ne bo nobene ne¬
varnosti več, se kdaj razkropiti, zveste si bote
vselej in vedno skupaj ostale tukaj v časnosti in
tam v večnosti." Angelj Božji zgine in sv. Uršula
se prebudi, in kmalo skuša resnico angeljevih
besedi, ker device, kakor bi jih Božji Duh gnal,
od vsih strani vkupej vrejo. in kadar se vsih
enajst tisoč v Londonskem mestu zbere, stopijo
v enajstere pripravljene ladije se peljat v Galijo
h Konanu, namenjenemu ženinu. Toda, ko po
širokem morji veslajo, pošlje Bog nasproten močen
veter, kteri ladije od galiških ali sedanjih fran-

38

coiskih bregov male Britanije močno odganja in
jih na germanske ali sedanje nemške strani za¬
ganja, dokler jih ne zažene v Lon Tiele pri iz¬
toku reke Bajne, kjer je bil k njihovi sreči velik
semenj, da so zamogle potrebnega živeža si na¬
kupiti za daljno popotovanje.

Tako s potrebnim previdene napnejo ladijska
jadra in veslajo vprek reke. in Bog pošlje dobrega
vetra in tako dosežejo v štirih dneh veliko mesto
Kolonijo. Tukaj jih ljubeznjivo sprejme Akvilin.
četerti škof imenovanega mesta, in meščani jih
z veseljem pod streho vzamejo in lepo jim po¬
strežejo. Sv. Uršula je bila v neko dobrotno hišo
zvezdnih ulic prav s častjo sprejeta, ktera hiša
se je potem imenovala izbica sv. Uršule pri zvezdi.
In ko so se vse device in tovaršice k pokoju po¬
dale,, mirno počivale in sladko spale. sv. Uršula
čuje dolgo v noč, moli in Boga prosi, da bi jo
razsvetlil in ji na znanje dal, kam se ji je ober-
niti z njenim velikim društvom, kaj ji je začeti
in storiti. — Po dolgi molitvi zaspi in ima zopet
k tretjemu nebeško prikazen in sliši prijazen glas:
..Ljubahči! vedi, da moraš z vsim svojim društvom
doli v daljni Rim, in ko bote ondi božjo pot
opravile, se bote zopet sem nazaj v to mesto po-
vernile; ker tukaj vas čaka krona mučencev, tukaj
je odločeni kraj, kjer bodo vaše trupla počivale,
častitega vstajenja čakale, tukaj se bodo vaši

telesni ostanki posebno častili; vaš častiti spomin
Se bode pa obhajal po vsem kerščanskem svetu.“
Nato se sv. Uršula sprebudi, s to nebeško prikaz¬
nijo vsa potolažena in poterjena v jutru svojim
tovaršicam razodene, kaj je videla v ti noči in
slišala, rekoč: „ Glejte, moje drage prijatlice, volja
Božja je, da gremo vse doli v daljni Rim k gro¬
bom sv. aposteljnov na Božjo pot.“ S tem so bile
vse tovaršice prav zadovoljne, rekoč: ,,Kamorkoli
ti, naša kraljica in vojvodinja, greš. gremo tudi
me rade s teboj.“

Na to preskerbi sv. Uršula svoje ladije z
vsim potrebnim in vse vanje stopijo ter veslajo
po reki, dokler ne pridejo v mesto Bazel. kjer
so bile pri mestnem škofu Pantulu z veseljem
sprejete. Ondi ostanejo dva dni in se pripravljajo
za potovanje čez visoke hribe in globoke doline,
dospeti na Italijansko in priti v zaželjeni Rim.
Pantul škof sam spremlja Uršulinske device, ktere
so hodile v tako lepem redu in tako pobožno,
večidel v molitvi, kakor bi procesijo vodile. Lepi
izgled, kako naj se na shode, ali žegnanja in
božja pota hodi, da se ne gre, kakor pravijo, in
se morda dan današnji večidel pri mladih nepre¬
mišljenih ljudeh godi, da se ne gre na Božjo pot
-— Bogu na pot.

Bog je tem mladim deklicam dal prečudno
moč in terdnost. da niso na tem težavnem potu

40

čez hribe in doline opešale, in jih je čudovito
preživil in ohranil, kakor nekdaj izraelske otroke
v puščavi. Na tem potovanji se pridruži veliko
kristijanov obojega spola Uršulinskim devicam,
in romajo v njihovi družbi v Eim, med kterimi
se posebno imenuje sv. Cezari. meldenski škof,
rojen Britanec, kakor sv. Uršula in več njenih
tovaršic.

Pridši v Rim so bile vse skupaj od pape¬
ževega namestnika, sv. Cirijaka in rimske duhov¬
ščine z ljubeznjivo prijaznostjo in veliko častjo
sprejete, ker takratni sv. Oče, sv. Poncijan, je bil
pregnan iz Rima zavoljo Jezusove vere. Posebno
iz dveh vzrokov so bile tako prijazno sprejete:

1. sv. Cirijak je bil iz Britanije doma in je več
devic Uršulinskega društva poznal in nektere so
mu bile sorodne ali sosednje in dobro znane.

2 .  Svetemu Cirijaku je bilo od Boga razodeto,
da bo kdaj s temi devicami vred krono muče-
ništva dosegel.

Tedaj sv. Cirijak vse neverske deklice in
tovaršiee sv. Uršule, ki še niso bile kerščene, v
Rimu slovesno kersti, jih od svetišča do svetišča
vodi in jim posebno groba ss. aposteljnov Petra
in Pavla skazuje, na kterih so device pobožno
molile, dušo in telo Bogu darovale, potrebnih
gnad in moči prosile, da bi zamogle kelih terp-
ljenja serčno piti, vse težave in skušnjave za

41

Jezusa premagati in v vsili mukah ali martrah
za sv. vero in devištvo stanovitne ostati.

Po opravljenem Božjem potu v Rimu oznani
sv. Uršula svojim ljubim tovaršieam voljo Božjo,
kakor ji je bilo razodeto, da je čas, Rim zapu¬
stiti in se podati na pot proti Koloniji. Tedaj
sv. Cirijak izroči svojo službo, papeževo namesto-
vanje, rimski duhovščini in se pridruži sv. Uršuli
in njenim tovaršieam, ž njimi popotuje in krono
sv. marternikov doseže. Ta izgled vname še obilno
kristijanov, ki so bili iz Sirije, Traeije in drugih
dežel takrat v Rimu na Božjem potu; tako se je
od dne do dne naraščalo. Med njimi, ki so se
pridružili Uršulinskim devicam, so imenovani ime¬
nitni možje, kakor sv. Cirijak, viši škof in papežev
namestnik, sv. Oezari, meldenski škof, sv. Jakop,
antijohijski patrijarh in sv. Vincencij, Ignacij,
Poncij, Fiolan, Simplicij in Mavricij, vsi škofje
in marterniki. To spričuje, da že takrat niso bile
same ženske v Uršulinskem društvu, ampak tudi
rnožki. Toliko očitniši je tedaj, da tudi dandanašnji
bratovščina sv. Uršule ni samo za ženske, ampak
tudi za možke, in sv. Oče Pij IX. rimski papež
so jo podarili in poterdili za oboji spol.

Ko je vse zbrano in za pot pripravljeno, se
sv. Uršula vzdigne z vsim društvom, ter popotuje
zopet čez sterme gore in globoke doline iz Italijan¬
skega na Nemško in pride srečno v mesto Bazel.

42

To veliko društvo gledajo neverni in stermijo
nad Božjim delom, ter z nevošljivostjo gledajo,
kako kerščanstvo raste in neverstvo pojemlje. To
jih sicer močno bode, vendar se ne prederznejo,
ne v Eimu, ne na potu Uršulinskemu društvu ne-
pokoj delati, ker tako je bila volja Božja. K temu
se je Bog poslužil. kakor piše zgodovinar Tribeli,
Mameje, matere takratnega cesarja Aleksandra
Severa, ki je bila kristijana in je svojega sina
opominjala, da naj nedolžnih kristijanov po hu¬
dobni šegi svojih prednikov, krivično nikar ne
preganja. Sin je mater poslušal, in na njene
prošnje je celo v svoji hiši terpel svete podobe,
kakor Mojzesovo in Kristusovo i. dr.

Tedaj ker neverni v Eimu in na potu niso
smeli Uršulinskemu društvu škodovati, je rimski
župan, terd sovražnik kristijanov, skerbno popra-
ševal, kam se je ta kerščanska množica namenila
ter je kmalo zvedel, da hočejo potovati na Nemško
v veliko mesto Kolin. — Kavno takrat je bil na
Nemškem Julij Maksimin, vojvoda Hunov in Gotov,-
okoli reke Kajne blizo mesta Kolina, ki je kristi-
jane čertil in preganjal, kar je rimskemu županu
prav po volji bilo. Tedaj do njega pismo pošlje
in sporoči, da naj Uršulinsko društvo, kadar na
Nemško pride, preganja, razkropi in pomori.

Sv. Uršula potuje s svojim društvom srečno
in urno, dokler iz laške dežele ne stopi na Nemško.

43

in ji tri device tovaršice na potu ne zbolijo,
namreč: Kunigunda, Mehtunda in Vilibranda, ki
morajo pri mestecu Rajnfeldu ostati, ker ne mo¬
rejo z drugimi vred dalje potovati, v Rapersvajlu
pa so vse tri onemogle, mirno v Gospodu za¬
spale, in so bile v Ajkselu pokopane. Neka druga
Uršulinska devica je blizo mesta Bazela na polji
umerla, namreč sv. Kristina; in bila je na lepem
griči pokopana. Na njihovih grobih, so se godili
čudeži v spričevanje njih svetosti. — Deseti dan
mesca vinotoka (oktobra) pride sv. Uršula s svojim
društvom v Bazel, kjer je cula od grozovitost,
ktere so takrat počeli Huni in Goti pod svojim
vojvodom Julijem Maksiminom okoli reke Rajne,
in je urno spoznala, da je JMaksimin tisti, pod
kterim bo z vsem svojim društvom krono mučenstva
ali maternikov dosegla. Tu, kjer zopet do reke
Rajne pridejo, stopijo vnovič v svoje ondi puščene
ladije in veslajo do mesta Strasburga. V tem
mestu ostane spet zavolj hude merzlice ena Uršu-
linskih devic, po imenu Avrelija; sv. Uršula ji
da.tri tovaršice za dušno in telesno postrežbo. —
Lep izgled in opomin je to za bratovščino sv. Ur¬
šule, da naj v bolezni drug drugemu postrežejo,
ter si nasprotno dušne in telesne dobre dela ska-
zujejo. — Sv. Avrelija je v mestu Strasburgu pet¬
najsti dan vinotoka (oktobra) umerla in meščani
so si jo izvolili po spričevanji rimske pratike za

mestno zavetnico (patrono). Med tem pride po
sosebni Božji previdnosti kraljevič Konan, ženin
sv. Uršule, v mesto Majne, in en dan popred
kakor Uršulinsko društvo, ktero je bilo od škofa
Rutera in vse duhovščine z veseljem in častjo
sprejeto in pod streho vzeto. Tedaj mlademu
kralju Konanu sv. Cirijak in sv. Uršula pripove¬
dujeta nebeške prikazni, Božja razodetja in vse
prečudne prikazni, ktere so se s tem društvom
godile, s čemur je bil Konan tako ginjen, da je
želel berž kerščen biti, in z Uršulinskim društvom
krono marternikov doseči. Tedaj sv. Cirijak slo¬
vesno kersti namenjenega ženina sv. Uršule, kra¬
ljeviča Konana, v pričo več škofov, mestne duhov¬
ščine in drugih imenitnih gospodov, im mu da
ime Eteri, kakor je bil angelj sv. Uršuli povedal.

Sv. Uršula se je zavoljo tega preserčno
veselila, ter Boga neizrečeno častila in hvalila.
Ta slovesni kerst se je obhajal osemnajsti dan
mesca vinotoka; in čez tri dni, 21. oktobra, je
bilo od Boga namenjeno vsemu Uršulinskemu
društvu za sv. vero kri preliti, v mukah umreti
in krono marternikov prejeti. Tedaj so se začeli
vsi na to skerbno pripravljati. Prejeli so vsi zakra¬
mente sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, in so vse
premoženje med uboge in potrebne razdelili, potem
se urno na ladije vernih, veslali proti mestu
Kolinu, ki so ga v dveh dneh dosegli, in je bilo

45

terdo obloženo od sovražnih Hunov in Gotov.
Vse Uršulinsko društvo je bilo toraj od sovraž¬
nikov zajeto ter je spoznalo, da mora zatajiti ali
sv. vero Jezusovo ali pa dati življenje.

Sv. Oirijak možke izmed tega društva goreče
in serčno uči, prosi in opominja, da naj se ne
prestrašijo terpljenja in mučenja, ktero jih čaka
in jih bo zdaj zdaj zadelo, ker boljše je umreti
in v nebesa iti, kakor pa Jezusa zatajiti in se
pogubiti. Sv. Uršula pa je ravno tako učila, pro¬
sila in opominjala ženske svojega društva.

Sovražniki obsujejo Uršulinsko društvo, zgra¬
bijo najpopred sv. Cirijaka, ki je Jezusa serčno
oznanoval, in svoje tovarše k stanovitnosti opo¬
minjal. Z njim so prijeli in zaperli tudi druge
škofe in kristijane, ki so se bili v Rimu in spo¬
toma sv. Uršuli pridružili. Sovražniki kerščanstva
pa skušajo sv. Cirijaka in vse druge ž njim pre¬
govoriti, da bi se Jezusu odpovedali in sv. vero
zatajili. Ker se v to niso hotli vdati, so jih tri¬
nogi pomorili.

Drugi zgrabijo sv. Uršulo s sv. Eterjem,
njenim ženinom, ter ju peljejo in postavijo pred
svojega vojvodo Maksimina. Ta jo poprašuje za
mnogotere reči: Od kod pride, kam gre, kaj hoče
s tolikim društvom? Rečeno je bilo, da je bil
Bog sv. Uršulo tudi z veliko telesno lepoto ob¬
daroval, kar je neverskega vojvodo s pregrešno

46

ljubeznijo do nje napolnilo in si jo je želel za
ženo dobiti, ako bi se Jezusu in sv. veri odpo¬
vedala. Ker je pa tudi zvedel, da je Eterju, pred
sv. kerstom Konan imenovanemu, prihoden zakon
obljubila, je sklenil hudobnež najprej njega s poti
spraviti, toraj ga naravnost z mečem prebode in
usmerti. Sv. Uršuli se milo stori zavoljo neusmi¬
ljene grozovitosti; vendar ne žaluje, temne se

veseli in Boga hvali, ker vidi Eterja s kerstuo

nedolžnostjo umreti, ter še pred njo krono

marternikov v nebesih doseči, kakor ji je bilo po
angelju razodeto. Nato se grozovitnež loti sv. Ur¬
šule, v ktere lepoto se je bil močno zagledal, s
pervega se ji sladka in prilizuje, ji vse obeta in
ponuja, karkoli svet veselega in prijetnega more
dati: toda sv. Uršula se ne dd zmotiti; noče

Jezusa, svojega dušnega ženina niti zapustiti in
grešiti, niti sv. vere zatajiti. Zdaj trinog misli:
Kar z lepo nisem dosegel, bom s hudo prisilil:
toraj se začne rotiti, hudovati, jeziti, ter muke in
grozovito smert žugati. Sv. Uršula ostane vedno
terdna v veri, stanovitna v devištvu, zvesta Jezusu,
nebeškemu ženinu. Trinog še eno poskusi, ter
misli sv. Uršulo prav preplašiti in v strah pri¬
praviti, da bi se morda zbala in vdala. — Za¬
pove namreč njene svete tovaršice, ktere, kakor
ona. niso hotle sv. vere zatajiti, ne Jezusu se od¬
povedati, neusmiljeno martrati in grozovitim moriti.

47

Začela se je kervava vojska, strašno klanje in
morija, preden so enajst tavžent nedolžnih devic
nsmertili, njihovo cisto, nedolžno kri prelili. Milo
je bilo v tem strašnem boji videti in slišati, kako
serčno je sv. Uršula svoje ljube tovaršice vnemala
in spodbudovada, da naj v sv. veri stanovitne osta¬
nejo, marter se ne boje, in Jezusu, nebeškemu
Ženinu, zvestobo ohranijo. Device, od gnade Božje
podprte, od naukov in.lepih opominov svoje kra¬
ljice in vojvodinje, sv. Uršule, vnemane, se niso
ne muk, ne smerti bale. in prav rade so svoje
mlado življenje darovale za Jezusa, sv. vero in
prelepo nedolžnost. Ene so morivcem prav srčno
nasproti stale, so roke kakor k molitvi sklepale,
druge klečale in svoje oči proti nebu obračale,
vse pa komaj smertne rane čakale, da bi se kmalo
preselile z zemlje, te doline solz in skušnjav, gori
v nebesa, v kraj večnega miru in veselja.

In tako so bile, razun ene, vse tisti dan po¬
morjene. Sv. Uršula je bila vsega tega, namreč
da so tovaršice raji smrtne muke terpele, in kri
prelile, kakor da bi Jezusa zatajile, prav vesela:
Boga je močno hvalila, in dušice svojih svetih
tovaršic Jezusu, večnemu Ženinu, priporočevala.
S tem je sama še bolj serčna prihajala ter bila
pripravljena, vse martre terpeti in za Jezusa
umreti, toraj zaničuje ljubezen in prilizovanje,
obljube in darove vojvodove, kakor tudi njegovo

48

protenje in žuganje. Trinog spozna, da pri sv.
Uršuli nič ne opravi, se močno raztogoti in nje¬
govo nagnjenje se h krati v maščevalni serd, in
njegova ljubezen v sovraštvo spremeni, in jeze
pijan zapove enemu svojih vojakov lok napeti in
sv. Uršuli prestreliti serce, ki ga ni hotlo ljubiti.
Vojak urno sluša, napne in streli; toda namesto
serca zadene le desno ramo. Sv. Uršula po ti
boleči rani poklekne, oči proti nebu vzdigne in
vesela pričakuje smerti za Jezusa in sv. vero.
Vojak drugič napne morivno orožje, ustreli in
prestreli srce svete spoznovalke in serčne muče¬
nice, sv. Uršule device. Isjeno nedolžno, čisto,
sveto truplo se sklone na zemljo, nje deviška
dušica se pa vzdiguje proti nebu, kteri angelji
božji z veseljem naproti hitijo ter jo sprejmejo
in spremijo v prelepe nebesa na večno ženito-
vanje, ktero po besedah sv. Janeza v skrivnem
Razodenji obhaja Jezus s čistimi dušami, svojimi
nevestami.

Tedaj so bile vse Uršulinske device v ne¬
besih pri Jezusu, svojem dušnem ženinu; vendar
se je ena pogrešala po imenu Kordula. Le-ta, ko
vidi hude smertne martre svojih tovaršic, se zboji,
se stisne v neki kotiček ladije, in se tako skrije
trinogom in pri življenji ostane. Se ve, da je sv.
Uršula s svojimi zveličanimi tovaršicami pogre¬
šala svoje ljube svetovalke Kordule, ktere še ni

4 !)

bilo med njimi v nebesih, in da bi se jim ne
zgubila, prosijo za njo usmiljenega Jezusa, in
hitro so bile uslišane. Skrita Kordula je imela
po noči lepo prikazen; videla je visoko čast in
neizrečeno veselje svojih tovaršic v nebesih. Ko
se tedaj prebudi, se močno sramuje svoje rnalo-
serčnosti in boječnosti, ves čas do jutra prežaluje
in prejoka zavolj svojega strahu pred martrami.
Berž ko se dan stori, stopi serčno iz zavetja, in
se pokaže trinogom, ki so poprejšnji dan morili
njene tovaršice zavoljo sv. Jezusove vere. Ko jo
zagledajo, urno skušajo jo ob sv. vero pripraviti
in jo v greh zapeljati; toda ona se jim nikakor
ne vdii. Razserdijo se ter jo posekajo in umorijo.
Tako je bila tudi sv. Kordula za devištvo in sv.
vero mučena in en dan pozneje Uršulinskim de¬
vicam v nebesih pridružena. Toraj se spomin
sv. Kordule, device in mučenice, en dan pozneje,
22 .  oktobra obhaja, kar rimska pratika spričuje.
Tako se vsih enajst tisoč devic Uršulinskih (no¬
bena se ni zgubila) v nebesih skupaj veseli. Njih
sv. trupla so ležale po zemlji in so bile v ne¬
varnosti, da bi jih prederzni divjaki utegnili za¬
sramovati ali pa zveri raztergati. Ali Bog tega
ni pripustil ter je vso nečast od mertvih trupel
sv. devic odvernil in za njih častit pogreb skorbel.
Grozovit strah namreč pošlje nad Hune in Gote,
ki so Kolinsko mesto oblegali. Zdelo se jim je,

4

50

kakor da bi brezštevilne trume vojakov meščanom
na pomoč hitele; vsi trepečejo, strahoma pobeg¬
nejo in mesto zapuste. Meščani, veseli, da so
hudih sovražnikov rešeni, z veliko častjo ostanke
sv. devic in marternic pokopljejo. Sv. Jakop, an¬
tiohijski patrijarh, ki se je bil tudi v Kirnu z
drugimi škofi pridružil Uršulinskim devicam, po
previdnosti Božji ni bil umorjen. On je blagoslovil
njihove grobe in pri pogrebih navadne molitve
opravljal, ter je -  tudi preskerbel, da so se v kamne
vsekale imena svetovalk sv. Uršule, .in enajsterih
velicih vodnic Uršulinskega društva in se v grobe
k njihovim truplom položila. Tako so se ohranila
zgoraj omenjena imena. V ta namen tedaj je
previdnost božja tega sv. škofa in patrijarha ne¬
koliko dalje časa živega ohranila; vendar pa ni
zgubil krone sv. marternikov; bil je pozneje od
grozovitih nevernikov umorjen zavoljo vere Je¬
zusove.

Iz češčenja do svetih Uršulinskih devic in
iz hvaležnosti, da so bili po njih rešeni hudih
stisk in oblege grozovitih sovražnikov, so mestjani
nad njihovimi grobi lepo veliko cerkev sozidali.
Tako so koščice sv. Uršule in njenih tovaršic in
marternic pod zemljo počivale, dokler niso bile
sčasoma od mnogoterih sv. mož vzdignjene in k
očitnemu češčenju izpostavljene. Spomina vredno
je, kako je bilo truplo sv. Uršule najdeno in

51

vzdignjeno. — Leta 640 po Kristusovem rojstvu
je sv. Kunibert, Kolonski škof, od svoje duhov¬
ščine obdan, v cerkvi sv. Uršule slovesno sv. mašo
bral, kar zagledajo vsi pričujoči nad glavo Kuni-
berta belega goloba ferfrati, in potem ga vidijo
skozi cerkev leteti, na nekem kraji cerkve obse¬
deti in zginiti, kar je bilo vsim očitno znamenje,
da mora to nekaj posebnega pomeniti. Po do¬
končani službi božji so dali sv. škof na tistem
mestu kopati in našli so v veliko veselje vsili,
truplo sv. Uršule, ter so ga slovesno vzdignili, v
sreberno in zlato posodo djali in v altar k očit¬
nemu češčenju postavili.

Opomin.

Zares prečudne reči se berejo v življenji in
djanji sv. Uršule; pa ni jih sama delala in zver-
šila, ampak po nji in v nji se je hotel Bog kakor
v drugih svetnikih čudovitega skazati; po nji
Konana iz teme neverstva k luči sv. vere pripe¬
ljati, mnogim pobožnim kristijanom in častitim
škofom k častitljivi kroni marternikov pomagati;
zlasti je hotel enajst tisoč deklet zapeljivosti hu¬
dobnega sveta po njenem skerbnem vodstvu oteti,
jim sveto devištvo ohraniti in jih zveličati. Kar
pa je Bog nekdaj storil, ker je po društvu sv.

4 *

52

Uršule njih toliko pogube otel, in jim v nebesa
pomagal, tudi še zdaj more in hoče storiti, ker
je vselej njegova volja naše posvečenje in zveli¬
čanje. — Glej, pred osem in dvajset leti je dobil
pisavec teh bukvic prav staro podobo sv. Uršule
in njenih tovaršic s tremi kronami, namreč: s
krono za učenike, za device in za marternike;
napis je bil latinsk; po ti podobi se zdaj družbine
podobice s slovenskim napisom natiskajo. V Bevkah
mu je bila to podobo dala neka priletna priprosta
ženica, rekoč, da so nekdanji mnihi v Bistri sv.
Uršulo in nje tovaršice priporočali kot dobre in
zveste patrone ali pomočnice za zadnjo uro, in
kdor jih v življenji prav časti, njim na čast moli,
se njihovim prošnjam priporoča, mu pridejo v
smrtni uri na pomoč.

Ker vsak pameten kristijan želi srečne zadnje
ure, in pomoči na smertni postelji; smo si mislili,
da bi ljudje, ako bi se jim priporočevalo, radi
častili sv. Uršulo in njene tovaršice, bi vsaki dan
kaj malega njim v čast molili, ter se tem Božjim
prijatlicam in svetnicam za srečno zadnjo uro pri¬
poročali. Začeli smo to nekoliko poskušati, in pri¬
čela se je bratovščina sv. Uršule za srečno zadnjo
uro. V celjski fari na Štajerskem in po bližnjih
farah so se jele od leta 1850 in naprej nabirati
družbice enajsterih oseb enacega spola skupaj z
zavezo, vsaj en očenaš, eno češčenomarijo

53

in čast bodi Bogu vsaki dan moliti k časti
sv. Uršule in njenih tovaršie za srečno zadnjo uro.
In da bi se sv. Uršula z njenimi tovaršicami
vredno častile, je bilo udom novega Uršulinskega
društva priporočeno, se po zgledu sv. Uršulinskili
devic med seboj lepo učiti, greha se varovati, k
dobremu opominjati in se za srečno smert pri¬
pravljati, ter si tako v nebesa pomagati. Ko je
Uršulinsko društvo rastlo in že veliko udov imelo,
je bilo upanje, da se mu bode zamogla s cer¬
kvenim poterjenjem očitnost pridobiti; tedaj je
bila do sv. Očeta rimskega papeža Pija IX. po¬
nižna prošnja za potrjenje Uršulinskega društva
in za podeljenje popolnih odpustkov v daljni Bini
poslana leta 1857. In glej radosti za novo društvo,
ali bratovščino sv. Uršule! Sv. Oče so dober namen
tega društva spoznali in v Gospodu pohvalili; društvo
poterdili, s popolnimi odpustki obdarili in mu tako
svoj blagoslov dali, da naj bi se ložej in hitreje
razširilo po kerščanskem svetu k časti Božji in
dušnemu zveličanju pravovernikov. Tako spričuje
dvoje pisem sv. Očeta Pija IX., v Celje društvu
poslano 12. sušca (marca) in 81. vel. serpana
(avgusta) leta 1858. Ker pa mora vsaka enaka
naprava imeti tudi privoljenje škofovo, toraj so
milostni knez in škof Lavantinski to bratovščino
poterdili in priporočili, ter z razpisom do deka-
nijstev (11. vinotoka 1858 št. 1870) tudi čast.

54

duhovstvu naznanili, da so po papeževem razpisu
(31. vel. šerp. 1858) odpustki te bratovščine raz¬
tegnjeni na vse farne cerkve, kjer je ta bratov¬
ščina napravljena, ali pa se bode še napravila.
In zdaj, hvala Bogu! bratovščina sv. Uršule za
srečno zadnjo uro lepo napreduje. Že več tavžent
osob obojega spola se ji je pridružilo.

Toraj na noge, bratje in sestre Uršuliuske
bratovščine! nabirajmo ji več in več udov;
častimo s to bratovščino patrono sv. Uršulo in
njene sv. tovaršice, device in mučenice, posebno
z zvestim posnemanjem njih lepih izgledov, da
pridno kolikor nam je mogoče in priložno drug
druzega kerščanstva učimo, k dobremu opomi¬
njamo, greha varujemo, ljubezujivo svarimo, si v
dušnih in telesnih potrebah na pomoč hitimo ter
tako sebe in bližnjega za dobro smert priprav¬
ljamo. Potem si smemo svesti biti velike pomoči
naših svetih varhinj ali pomočnic v življenji in
v smerti. Gotovo prišle bodo z Jezusom, Marijo
in s sv. Jožefom v največi sili zadnje vojske nam
pomagat, da zamoremo srečno umreti! In blagor
nam, ako v gnadi Božji umerjemo, ker potem je
naša sreča vterjena in gotova za vselej. Amen.


DRUGI DRL.

Jutranje molitve.

Čast bodi Bogu Očetu, Sinu i. t. d.

Presveta Trojica! jaz nevredna stvar
Te ponižno molim in častim, veselim se
zavolj Tvoje velikosti, častitljivosti in lju¬
bezni. Ti trojno-edini Bog! si tukaj in na
vsili krajih v resnici pričujoč, Tebi je vse
znano. Od Tebe vse imam, in brez Tebe
ne morem nič dobrega storiti.

0 Ti moj predobrotljivi Bog in Oče
v nebesih! verujem v Te, ker Ti si večna
resnica in neskončna modrost. Upam v Te,
ker Ti si vsegamogočen, neskončno zvest
in usmiljen. Ljubim Te, ker Ti si najsve¬
tejši in najljubeznjivši Gospod in najboljši
Oče vsili ljudi.

Zahvalim Te, o Bog! za vse dobrote,
ktere si mi skazal nocojšno noč. Zahvalim
Te posebno še, da si me po svoji podobi

56

in za večno zveličanje vstvaril, da si me
po svojem preljubem Sinu odrešil, da si
me po svetem Duhu razsvetlil in v pravo
kerščansko katoliško Cerkev poklical. V
dolžno zalivalo za to in za vse dobrote
Ti darujem vsa svoja djanja. Obljubim Ti,
o Bog! da hočem danes vse storiti, opu¬
stiti in terpeti, kar Ti hočeš. Vse hočem
iz ljubezni do Tebe opravljati o pravem
času in na pravem mestu. Daj mi k temu
Svojo močno gnado.

0 Jezus. Ti moj Učenik in Zveličar!
obvari me današnji dan slehernega greha.
Tebe hočem v resnici nasledovati. 0 naj¬
slajši Serce mojega Jezusa, stori da te jaz
čedalje bolj in bolj ljubim. — Sv. Duh,
razsvetli moj um in nagibaj mojo voljo k
vsemu dobremu. — 0 Marija, ti preblažena
Devica! bodi, oh bodi mi danes dobra
mati in varuhinja ter varovaj me vsega
greha. Sveti L, sveta 1. itd. (imenuj svoje pa-

trone in svetnike, do kterih imaš posebno zaupanje),

sv. Uršula in njene svete tovaršice, in vsi
svetniki in svetnice Božje, prosite za-me,
da vas zdaj naslednjem, se greha skerbno
varujem, in enkrat k Bogu v nebesa pridem,
ter ga z vami vekomaj častim, hvalim in
molim.

57

Naj bo priporočena moja molitev mo¬
jemu zvestemu angelju varim, ti, ki si me
varoval nocojšno noč, vari me še danes
ta dan vsega hudega, kar bi mi imelo
škodovati na duši, ali na telesu. Amen.

Angelj Božji, moj varh, — po Božji
dobroti sem varovanec tvoj; — razsvetluj
in vari me, — vodi in vladaj me! Amen. *)
Moj Izveličar Jezus, molim še za svoje
ljube starše, dobrotnike, žlahto, spovednika
in duhovne pastirje, in za bratovščino sv.
Uršule. 0 Bog, poverili jim vse dobro,
vari in blagoslavljaj jih na zemlji, in do¬
deli jim večno življenje v nebesih.

Glospod, usmili se vernih duš v vicah,
daj jim večni mir in pokoj, in večna luč
naj jim sveti. Naj v miru počivajo! Amen.
Oče naš. Ceščena Marija.

K Tebi, Bog, se prebudim,

Varuj me, da ne grešim,

Daj, da prav zvesto živim,

V Tvojjh rokah spet zaspim.

Angelj Božji, angelj moj,

Vselej mi na strani stoj!

*) Za to molitvico se dobi vsakikrat 100 dni od¬
pustkov, in ako se vsaki dan celega meseca moli, se zamo-
rejo dobiti enkrat v mesecu popolni odpustki po vredni
spovedi in sv. Obhajilu in po opravljeni molitvi v namen
sv. Očeta.

58

Bodi pozdravljena, o Marija, hči Boga
Očeta!

Bodi pozdravljena, o Marija, Mati Sinu
Božjega!

Bodi pozdravljena, o Marija, nevesta
sv. Duha!

Bodi pozdravljena, o Marija, ti tempelj
presvete Trojice!

0 Marija, pridi s svojim preljubez-
njivim Jezuškom in blagoslovi me!

Pozdravim Te. Božje Betice!

Z ljubeznijo vnemi mi sereice.

Ti veliki Bog, Ti malo Bete,

Ob vari me greha in zmote nesvete;

Milost tvoja naj me objemlje,

Stalnost v dobrem naj me spremlje;

Vselej v življenji naj bom Tvoj,

Smertno uro Ti bodi moj.

Amen.

Darovalna molitev.

Dobro, vsako jutro moliti.

Oeščena si, Marija, ti si polna milosti.
Gospod je s teboj. Zegnana si med že¬
nami in žegnan je sad tvojega telesa, Jezus.
S temi besedami te z velikim angeljem v
začetku dneva ponižno pozdravljam, o pre¬
sveta Mati! in ti darujem vse svojo misli,

m

besede želje in dobre dela; tudi vsa svoja
opravila in djanja kerščanske ljubezni, in
vsa zatajevanja, ktera bom danes opravljal.
Sprosi mi gnado, da pri vseli rečeh imam
svet namen in goreče želje si Božjo do¬
padljivost pridobiti; ker le samo to me
zainore srečnega storiti. Darujem vse svoje
moči in djanja tvojemu presvetemu in ne-
omadežanemu Sercu, da bodo z njegovim
zasluženjem obogatene prišle pred tron
tvojega Božjega Sina, — in te preponižno
prosim, naj smem s tvojim Sercem zedinjen
presveto Trojico moliti, in da od Jezuso¬
vega Božjega Serca sebi in vsem greš¬
nikom duha pravega spreobernjenja prosim
in sprosim. Amen.

Večerne molitve.

V imenu Boga | Očeta, in f Sina.
in sv. t Duha. Amen.

S svetim strahom Te molim, o moj
Bog! ker vem, da se znajdem pred Tvojim
neskončnim veličastvom. Tvoje oko me vidi,
Tvoja roka me je današnji dan varovala,
Tvoje serce me je ljubilo. V Tebe verujem,
ker si neskončno resničen; v Tebe upam.

60

ker si neskončno dobrotljiv, Tebe ljubim
iz vsega serca, ker si neskončno ljubeznjiv.
O Bog, daj, da Te bom res ljubil. Ljubim
svojega bližnjega, kakor samega sebe, do¬
deli mi, o Bog, da ga bom res kakor sebe
ljubil.

Bodi češčen in hvaljen, o usmiljeni
Bog! da si me ta dan obvaroval velikih
nesreč na duši in na telesu. Bodi češčen
in hvaljen, da si me zdravega in živega
ohranil, ko jih je ravno ta dan na tisoče
zbolelo in pomerlo. Prosim te pohlevno,
obvaruj me tudi nocojšnjo noč vsega hudega,
zlasti pa greha in zalezovanja hudobnih
duhov.

Pomisli, kaj si od davi pregrešil.

Zoper Boga: Zamuda ali vnemarnost v

svetili opravilih, nespoštljivost v cerkvi, zadolžena
razmišljenja pri molitvi, nasprotvanje do Božje
gnade in svetih na vdajanj, kletev, prederzno ime¬
novanje svetih imen, pomanjkanje zaupanja in
vdanosti v voljo Božjo.

Zoper bližnjega:  Prederzne sodbe,'na¬
tolcevanja, sovraštva, nevošljivost, vjedanje in želje
se maščevati, prepir, jeza, zaničevanja, razžaljenja,
raznašanja, obrekovanja, zasmehovanja, krivične
obdolženja in zatožbe, škodovanja na premoženji

61

in na časti in postenji, slabi izgledi, pohujšanje,
preslabo spoštovanje, preslaba pokorščina, ker-
ščanska ljubezen, nezvestoba . . .

Do samega sebe:  Nečimurnost, napčni
strah pred svetom, laži, slabe misli, želje, besede
in djanja zoper čistost, nezmernost, serd, nepo-
terpežljivost, življenje brez prida in koristi, neči-
murno in posvetno življenje, lenoba v spolno-
vanju dolžnost svojega stanu ....  Po spoznanji
pregreškov čez dan si prizadevaj jih vedno obža¬
lovati ter reci:

Zal mi je v resnici in iz globočine
serca, da sem spet danes velikokrat in
hudo razžalil Tvojo neskončno lepoto, Tvojo
neizmerno ljubeznjivost, Tvojo neprecenjeno
dobroto, o presveti Bog, moj dobrotljivi
Stvarnik, moj usmiljeni nebeški Oče!

0 sveti Duh, studenec večne luči!
razženi vse temote iz mojega uma, da bom
spoznal gnjusobo in hudobijo greha, in da
se ga bom v prihodnje z vsemi dušnimi
in telesnimi močmi varoval.

Ouj mi tudi ti, o preljubeznjiva Božja
Mati! nad dušo in telesom, da dušni in
telesni sovražniki in pošasti teme s svojim
zalezovanjem nič ne opravijo zoper mene.
Zavoljo svojega preusmiljenega neomade-
žanega Serca bodi vselej moja Mati, o

62

Marija! in sprejmi moje serce k sebi. da
se v posvetnost ne zamisli in se s kugo
greha ne ognjusi.

Varuj me greha! tudi ti. moj angelj
varh! o varuj me vsega greha!

Jezus, Marija in Jožef! v vaše roke
izročim svojo dušo in svoje telo.

Vsak dan obuditi.

Vera.  0 moj Bog! terdno verujem
vse, kar si nam razodel, kar je Jezus Kri¬
stus učil in vse, kar sveta katoliška Cerkev
zapovednje verovati: ker si Ti, o Bog! to
razodel, ki si večna resnica in modrost,
ktera ne more ne goljufati, ne goljufana biti.

..Verujem, o Gospod! pridi v pomoč
moji slabi veri. “

Upanje.  0 moj Bog! zaupam od Tvoje
milosti zadobiti odpuščenje vseh svojih
grehov ter večno življenje doseči, ker si
to obljubil, ki si vsegamogočen, neskončno
zvest v svojih obljubah, dobrotljiv in
usmiljen.

,, Ob vari me. o Gospod! ker v te za¬
upam."

Ljubezen.  Ljubim Te, o moj Bog!
zavolj Tebe, ker si najvikša, neskončna
Ljubezen in Dobrota, ki je vse ljubezni

vredna. O naj hi Te mogel ljubiti s tisto
presv. ljubeznijo, s ktero Te ljubijo vsi
Tvoji svetniki.

,,Ti veš, o Gospod! da Te ljubim.“

Obžalovanje.  0 moj Bog in Gospod!
žal mi je iz globočine serca, da sem Tebe,
najvikši, neskončno Dobroto in Lepoto,
ktero čez vse ljubim, kdaj razžalil. Gnjusi
in studi se mi do mojih grehov, in terdno
sklenem, svoje življenje poboljšati in te ne
več žaliti.

Dober namen.  0 moj Bog! Tebi darujem
vse svoje misli, besede in djanja ; naj bodo
v Tvojo veči čast, in sklenem jih z britkim
terpljenjem in s smertjo Jezusa Kristusa,
mojega Zveličarja. Amen.

Opomin. Kdor te molitvice vsak dan celi
mesec zvesto moli, zainore enkrat v mescu, kadar
hoče, popolne odpustke zadobiti, ako vredno sv.
Zakramente prejme in potem 7 Oeonašev in
Ceščenamarij in Vero v namen svetega Očeta
moli. Verh tega zadobi tudi zadnjo uro popolni
odpustek, kteri je v svojem življenji to pobožnost
zvesto opravljal. Tudi se dobe še vsak dan po¬
sebej, ko se to čednosti obudijo, nepopolni od¬
pustki 7 let in sedemkrat 40 dni. Vsi ti odpustki
se zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. Bene¬
dikt XIV. razp. 11. grud. 1754.

SVETA  M.A.ŠAA.

(V čast Marijinega presv. Serca.)

Pripravljanje.

Pred teboj klečim, o presveta Mati
Jezusa, mojega Zveličarja, in Te prosim,
zadobi mi gnado, da bom s ponižno mo¬
litvijo, z najgorečnišo ljubeznijo in hva¬
ležnostjo ter s serčnim obžalovanjem svojih
grehov zamogel biti pri tej neskončni da¬
ritvi sv. maše. S tem neomadežanim darom,
o presveta Mati! želim in hočem se pre¬
sveti Trojici zahvaliti za vse gnade, s kte-
rimi je tvoje presveto in neomadežano Serce
obogatila. Tudi želim in hočem Boga ne¬
skončno usmiljenega po zasluženju Jezusa
Kristusa in po preljubeznjivi lepoti tvo¬
jega Serca prositi svojega lastnega spre-

65

obernjenja in spreobernjenja ubozili greš¬
nikov.

Presveto Marijno Serce! brez madeža
izvirnega greha spočeto, v  prosi za me in
varuj me vsega greha. — Oeščena Marija...

Pristop.

V imenu t Boga Očeta, in t Sina in
sv. f Duha. Amen.

Ti, o Bog, si moja moč. Zakaj si me
zapustil, in zakaj hodim žalosten, ko me
moj sovražnik stiska?

Pošlji mi svojo luč in syojo resnico,
naj me vodite in pripeljete na tvojo sveto
goro in v tvoja prebivališča.

čast bodi Bogu Očetu in Sinu in
sv. Duhu; kakor je bilo v začetku, zdaj
in vekomaj. Amen.

Spovem se Bogu vsegamogočnemu,
Mariji, vselej Devici, svetemu Mihaelu arh-
angelju, svetemu Janezu Kerstniku, sve¬
tima aposteljnoma Petru in Pavlu, in vsem
svetnikom, da sem obilno grešil z mislimi,
z besedami in z djanjem; moj greh, moj
greh, moj silni greh! *) Toraj prosim Ma-

*) Pri teh besedah se z mašnikom vred trikrat na
persi vdari.

5

66

rijo, vselej Devico, svetega Mihaela arh-
angelja, svetega Janeza Kerstnika, sveta
apojsteljna Petra in Pavla in vse Svetnike,
prosite zame pri Gospodu, našem Bogu.

Usmili se nas vsegamogočni Bog, in
pripelji nas po odpuščanju naših grehov
v večno življenje. Amen.

Molitev.

0 Gospod! prosimo te, odvzemi od
nas naše grehe, da bomo vredni, s čistim
sercem stopiti v najsvetejši svetišče. Amen.

Prosimo te, o Gospod! po zasluženju
tvojih Svetnikov, kterih svetinje se na tem
altarju hranijo, in vsili Svetnikov, odpusti
nam milostljivo vse naše grehe. Amen.

Gospod, usmili se! Kriste, usmili se!
Gospod, usmili se nas!

Gloria.

čast Bogu na visokosti, in mir ljudem
na zemlji, ki so svete volje. Hvalimo te,
častimo te, molimo te, povišujemo te; za¬
hvaljujemo se ti zavoljo tvojega velicega
usmiljenja. Bog, nebeški Kralj! Bog, vsega¬
mogočni Oče! Gospod edinorojeni Sin,
Jezus Kristus ! Gospod, Bog, Jagnje Božje,

67

Sin Očetov! Ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi
našo molitev! Ki sediš na desnici Očeta,
usmili se nas! ker ti sam si svet, ti sam
Gospod, ti sam Najvikši, s svetim Duhom,
v veličanstvu Boga Očeta. Amen.

Molitev.

0 Bog, ki si presveto Serce preblažene
in vselej neomadežane Marije Device z
duhovnimi darmi in milostmi obilno pre¬
napolnil, in ga po podobi Božjega Serca
Sina svojega, Jezusa Kristusa, z ljubeznijo
in usmiljenjem navdal; dodeli, ki spomin
njenega presladkega Serca obhajamo, da
bo z zvestim posnemanjem njenih čednosti
v našem sercu vpodobljen Jezus Kristus,
kteri s teboj in s svetim Duhom živi in
kraljuje, Bog vekomaj. Amen.

Vsegamogočni in neskončno prizanaš-
ljivi Bog, ki si žejnemu ljudstvu studenec
žive vode iz skale obudil; zbudi v naših
terdih sercih solze obžalovanja, da bomo
svoje grehe objokovali, in po tvoji milosti
odpuščenje dosegli.

Užgi, o Gospod! z ognjem svetega
Duha naše serca, da ti bomo s čistim

5 *

68

telesom služili in z očiščenim sercem do-
padli. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

K berilu in evangeliju.

Iz bukev Sirahovili 24.

Jaz sem ko terta sladak in dišeč sad
rodila in iz mojega cvetja je častit in obilen
sad. Jaz sem mati čiste ljubezni, in strahu,
in spoznanja, in svetega upanja. Pri meni
je vsa milost pota in resnice, pri meni
vse upanje življenja in čednosti. Pristopite
k meni vsi, kteri me želite in se nasitite
mojega sadu. Zakaj moj duh je slajši kakor
med, in moj del slajši od medu in satovja.
Moj spomin je na večne rodove . . Kdor
mene posluša, ne bo osramoten; in kteri
po mojem delajo, ne bodo grešili. Kteri
mene oznanujejo, bodo večno življenje imeli.

Tera.

Se moli, ako jo mašnik moli.

Darovanje.

Sprejmi, sveti Oče, vsegamogočni večni
Bog! ta neomadežani dar, kterega mašnik,
tvoj služabnik, tebi pravemu živemu Bogu

69

daruje, za moje neštevilne grehe, zamere
in zanikernosti, za vse pričujoče, pa tudi
za vse verne kristijane, žive in mertve; naj
bo meni in njim v zveličanje in večno živ¬
ljenje. Amen.

Darujemo ti, o Gospod! kelih zveli¬
čanja, in prosimo tvojo milost, naj pride
s prijetnim duhom pred obličje tvojega
Božjega veličastva za naše in vsega sveta
zveličanje. Amen.

V duhu ponižnosti in s potertim sercem
naj bomo od tebe, o Gospod! sprejeti, in
naša daritev naj se tako opravlja danes
pred tvojim obličjem, da tebi, o Bog!
dopade.

Sprejmi, o sveta Trojica! ta dar,
kterega ti darujemo v spomin terpljenja,
vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa,
Gospoda našega, in v čast presvete vselej
čiste Marije Device, svetega Janeza Kerst-
nika, svetih aposteljnov Petra in Pavla,
teh in vseh Svetnikov; da bo njim v čast,
nam pa v zveličanje, in da oni za nas v
nebesih prosijo, kterih spomin obhajamo
na zemlji; po ravno tistem Kristusu, Go-
podu našem. Amen.

0 Bog! čegar veličanstvu je presveta
neomadežana Marija Devica neomadežan

70

dar darovala, vžgi v naših sercih ogenj
tiste ljubezni, kteri je v njenem Sercu
gorel, da t»omo ž njim očiščeni, vredni
spoznani, tebi ravno tisti dar darovati,
Jezusa Kristusa, kteri s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti sv. Duha Bog vekomaj.
Amen.

Baztergaj, o Gospod, vezi naših grehov,
in dodeli nam vnovič, kar si nam že
enkrat dodelil, ter odreši nas z odpuščenjem,
ki si se bil ponižal nas z milostjo odrešiti,
da ti bomo hvalni dar s pravo rado volj¬
nostjo in s čistim sercem darovali. Amen.

Predglasje ali Sanktus.

Zares vredno in pravično, spodobno
in zveličavno je, da tebi povsod in vedno
zahvalo dajemo, sveti Gospod! vsega-
mogočni Oče, večni Bog! in da te v če-
ščenju presvetega in neomadežanega Serca
Marijinega hvalimo, častimo in poveliču¬
jemo. Ker ona je z obsenčenjem svetega
Duha tvojega Edinorojenega spočela in pri
večni časti devištva svetu večno luč dala,
našega Gospoda Jezusa Kristusa; po kterem
tvoje veličanstvo hvalijo angelji, molijo
gospostva, se moči tresejo; kterega nebesa

71

in nebeške moči, in zveličani Serafi v zdru¬
ženem razveseljevanju prepevajo; s kterimi,
prosimo, tudi naše glasove skleni, ker te
ponižno hvalimo, rekoč:

Svet! Svet! Svet! Gospod, Bog nebe¬
ških trum! Nebo in zemlja je v polno tvoje
slave. Hosana na visokosti! Oeščen bodi,
kteri pride v imenu Gospodovem! Hosana
na visokosti!

Pred povzdigovanjem.

Tebe tedaj, predobrotljivi Oče, ponižno
prosimo po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
Gospodu našem; dopadljivo sprejmi in bla¬
goslovi te dari, te ponudbe, te svete in
neomadežane darila, ktere ti darujemo,
zlasti za tvojo sveto katoliško cerkev, ktero
milostljivo umiri, ohrani, zedini in vladaj
po vesoljnem svetu, s tvojim služabnikom
našim papežem L, in našim škofom L, in
našim cesarjem I. in vsimi pravovernimi
in spoznovalci katoliške apostolske vere
ob enem.

Spomni se, o Gospod! svojih služab¬
nikov in služabnic 1. I.; in vseh pričujočih,
kterili vera in pobožnost ti je znana, za
ktere ti darujemo, in kteri ti darujejo ta
dar, za se in za vse svoje, v rešenje njih

72

duš, v upanje njih zveličanja in blagra,
in kteri tebi, večnemu, pravemu in živemu
Bogu, svoje obljube opravljajo.

Zavoljo tega te prosimo, o Gospod!
sprejmi dopadljivo ta dar naše službe in
cele svoje občine, naše dneve v svojem
miru vladaj, in zapovej da bomo večnega
pogubljenja oteti, in čedi tvojih izvoljenih
prišteti; po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

K povzdigovanju sv. liešnjega telesa.

Bodi češčen in hvaljen, pravi Bog, v
podobi kruha na altarju živ pričujoči! 0
Jezus, bodi mi milostljiv! 0 Jezus, bodi
mi usmiljen! 0 predobrotljivi Jezus, odpusti
mi moje grehe!

K povzdigovanju sv. Rešuje kervi.

Bodi češčen in hvaljen, pravi Bog, v po¬
dobi vina na altarju živ pričujoči! 0 Jezus,
tebi živim; o Jezus, tebi umerjem; o Jezus,
tvoj sem živin mertev! Daj, o Jezus! da
tvoja draga Kri n^id menoj ne bo zgubljena.

Po povzdigovanju.

Spomnimo se, o Gospod! presvetega
terpljenja Kristusa, tvojega Sina, našega

73

Gospoda, pa tudi njegovega vstajenja, in
njegovega častitljivega vnebohoda, in daru¬
jemo tvojemu visokemu veličanstvu zmed
tvojih darov in podatev čist dar, svet dar,
neomadežan dar, sveti kruh večnega živ¬
ljenja in kelih nepreneldjivega zveličanja.
Na te dari tedaj se ponižaj z usmiljenim
in prijaznim obličjem pogledati, in jih spre¬
jeti, kakor si se ponižal sprejeti dar svo¬
jega pravičnega služabnika Abelna, dar
našega očaka Abrahama, in unega, ki ti
ga je daroval tvoj veliki mašnik Melki-
zedek, svet dar, neomadežano daritev.

Spomni se tudi, o Gospod! svojih
služabnikov, in služabnic I. L, ki so z
znamenjem vere pred nami v večnost šli
in v spanju svojega miru počivajo. Tem,
o Gospod! in vsem, ki v Kristusu poči¬
vajo, dodeli milostljivo kraj hladu, luči in
miru; po ravno tistem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Tudi nam grešnikom, svojim služab¬
nikom, ki v tvoje obilno usmiljenje zaupamo,
dodeli dobrotljivo, imeti delež in občino s
tvojimi svetimi aposteljni in marterniki,
Janezom, Štefanom, Matevžem. Barnabom,
Ignacijem. Aleksandrom, Marcelinom, Pe¬
trom. Felicito. Perpetuvo. Agato, Lucijo,

74

Nežo, Cecilijo, Anastazijo, in z vsemi tvo¬
jimi svetniki; sprejmi nas milostljivo v njih
občino, ne zavoljo našega zaslnženja, ampak
zavoljo svoje prizanesljivosti, po kterem ti,
o Grospod! vse te dobrote stvarjaš, posve¬
čuješ, oživljaš, blagoslovljaš in deliš. Po
njem, ž njim in v njem je tebi, o Bog,
vsegamogočni Oče, v edinosti svetega Duha,
vsa čast in veličastvo od vekomej do
vekomej. Amen.

K očenašu.

Moli Očenaš.

Reši nas, prosimo te, o Grospod! od
vsega hudega, pretečenega, pričujočega in
prihodnjega! in na prošnje prečiste in vselej
Device Marije, in vseh svetnikov nam daj
mir v našem življenju, in brani nas pred
vsemi sovrašniki, da nas v zmote ne za¬
peljejo in od tebe ne odvernejo. Amen.

Jagnje Božje.

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlj.es ;
usmili se nas 1 Jagnje Božje, ki grehe sveta
odjemlješ; usmili se nas! Jagnje Božje, ki
grehe sveta odjemlješ; daj nam mir!

75

O Gospod Jezus Kristus! ki si rekel
svojim aposteljnom: mir vam zapustim,
svoj mir vam dam; nikar ne glej na moje
grehe, ampak na vero svoje svete Cerkve;
in po svoji dobrotljivi volji jo v miru in
edinosti ohrani.

0 Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Koga! ki si po volji svojega Očeta s so-
djanjem svetega Duha po svoji smerti svet
poživil, reši me s tem presvetim svojim
Telesom in Kervjo vsih mojih grehov in
vsega hudega; daj, da se vselej tvojih
zapoved deržim, in ne pripusti, da bi se
kdaj od tebe ločil.

Mašnikovo obhajilo.

Gospod, nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.)

Zdaj obudi resnično žalost nad svojimi grehi in
serene želje se z Jezusom skleniti, ter se po duhovno ob¬
hajaj; po tem še le dalje moli.

Molitev.

Vsegamogočni in predobrotljivi Bog!
ozri se milostljivo na prošnje, in otrni naša
serca pred skušnjavami hudih misel, da
bomo po tvoji dobrotljivosti vredni, biti
prebivališče svetega Duha.

76

Gnado sv. Duha, o Gospod! milost¬
ljivo v naša serca vlij, da bomo zamogli
svoje grehe z zdihovanjem in solzami iz-
mivati, in da po tvoji dobroti željeno od-
• puščenj e dosežemo.

Ponižno prosimo, o Gospod! naj milost
sv. Duha naša serca razsvetli in s slad¬
kostjo popolne ljubezni obilno napolni, po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Sklep.

0 Jezus Kristus, Sin Božji! ki si naj¬
svetejši Device preči sto Serce v svoje pre¬
bivališče izvolil in v njem pohlevno in
sladko počival, dodeli nam milost, in po¬
nižaj se po teh obhajanih skrivnostih Tvo¬
jega Telesa in Tvoje Kervi vedno v naših
sercih prebivati, ki živiš in kraljuješ z
Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Blagoslov ali žegen.

Zegnaj nas, prosimo te, sveta Trojica:
Bog f Oče, in f Sin, in sveti f Duh, in
tvoj žegen ostani vselej pri nas. Amen.

77

Zahvalna molitev

po sv. maši.

Zahvaljen bodi, o Zveličar moj! da
si mi dal to sveto mašo slišati, in presveto
Serce tvoje najčistejši Matere častiti. 0 da
bi bil vendar to sv. mašo s takim zbranim
duhom in s tisto gorečnostjo slišal, ktero
tolikanj sveto, tolikanj visoko opravilo tirja!
Ti, o Jezus! po svoji milosti nadomesti,
kar je bilo pri tej sv. daritvi pomanjklji¬
vega, in dodeli mi, da te v prihodnjič za-
morem vselej v duhu in resnici moliti,
hvaliti in častiti. Po ti neskončni daritvi
dodeli, o Jezus! na prošnjo Matere Ma¬
rije, grešnikom spreobernjenje, posebno pa
te prosim, omeči in spreoberni tiste, ktere
sem Ti pri sv. maši priporočil, in za ktere
sem posebno dolžan moliti, in še najbolj
se ozri na tiste, kteri so v največi nevar¬
nosti, se vekomaj pogubiti. Dodeli pa tudi
meni pravo pokoro in stanovitnost v dobrem,
in da ne zgubim nikdar dobrot, ki sem
jih pri tej sveti maši po tvoji neskončni
milosti zadobil. S tem upanjem poživljen
in potolažen, imam ter dno voljo, vse po
tvoji volji in v tvojo čast storiti, o moj

78

dobrotljivi Bog! Tvoj sveti žegen me
spremljaj po vseli mojih potih in tvoje
presvete Matere izgled mi bodi vedno pred
očmi; v Tvoje in njeno Serce izročim svojo
dušo in telo. Amen.

Kako med sveto mašo Kristusovo
terpljenje premišljevati.

Sveta maša je postavljena v spomin
Kristusovega terpljenja; toraj je prav zve¬
ličavno, njegovo terpljenje med sv. mašo
premišljevati. To premišljevanje pa tistemu
ni težko, kdor ve, kaj pomenijo vse šege
in opravila pri sv. maši. Vse namreč, kar¬
koli mašnik, namestnik Kristusov, pri al-
tarju dela in počne, ima svoj sveti pomen.
V zlajšanje zveličavnega premišljevanja,
svetih občutljejev in goreče molitve pri
sv. maši, sledi kratko razlaganje teh svetih
mašnikovih opravil pri altarju.

Mašnik pogosto glavo , kolena in život
vklanja;  to nas spomni, kako je Jezus v
svoji človeški natori spoštoval svojega
nebeškega Očeta ter se mu popolnoma
podvergel. Ravno tako nam poljubovanje

79

(kuševanja) oltarja  v spomin klice Jezusovo
popolno vdanost v voljo nebeškega Očeta,
in voljnost, vse terpljenje za ljudi sprejeti,
naj bi še toliko težko bilo.

Mašnih pri oltarju sem ter tje hodi;
to nas spomni, kako je vjeti in zvezani
Jezus od sodnika do sodnika po mestu
gnan, in poslednjič na morišče peljan bil.

Mašnih dela večkrat križe med darit¬
vijo;  to nas spomni križev in težav, ki
jih je Jezus na duši in na telesu terpel.
S križi, ki jih sam nad seboj  dela, pa na¬
znani, da se želi sadu Jezusovega terpljenja
vdeležiti.

Povzdigovanje , razprostiranje in skle¬
panje rok  nas opomni, kako je tudi Jezus
roke povzdigoval in molil k nebeškemu
Očetu, zlasti na Oljski gori, ko je bila nje¬
gova duša žalostna do smerti.

Mašnih zdaj tiho, zdaj na glas moli,
ker je po nedolžno toženi Jezus zdaj molčal,
zdaj govoril. Tudi je pomen znotranje in
zunanje molitve terpečega Jezusa.

Mašnih se v nebesa ozira  v znam nje,
da dar sv. maše daruje nebeškemu Očetu;
Jezus se je pogosto v nebo oziral, kadar
je kaj blagoslovljal, ali čudež hotel storiti.
— Nasleduje ob kratkem nauk, kako Kri-

80

stusovo terpljenje med sveto mašo pre¬
mišljevati.

Mašuik:

Gre k altarju;

Začne sveto mašo;

Moli očitno spoved;

Gre k altarju in ga poljubi;

Gre na desno stran;

Bere začetek sv. maše;

Moli: Kirje elejson, t. j. Go¬
spod, usmili se;

Reče: Dominus vobiskum

(Gospod z vami);

Bere list;

Moli v sredi altarja;

Bere evangelij;

Kelih odkrije;

Daruje kruh in vino;

Reče: Orate fratres (molite
bratje);

Tiho moli;

Moli predglasje;

Stori spomin za žive;
Razprostira roke nad kelih;
Blagoslovlja daritev;
Povzdigne sveto Rešnje Telo;
Povzdigne sveto Rešnjo Kri;
Dalje moli;

Reče: Tudi nam grešnikom,
ter se na persi udari;
Moli očenaš (pater noster);
Prelomi sv. hostijo;

Spusti del sv. hostije v kelih;
Reče: Jagnje božje (agnus
Dei);

Dalje moli;

Se obhaja;

Kristus:

Gre v svoje terpljenje.

Moli na vertu.

Kervav pot poti.

Iškarjot Jezusa s kuševanjem
izda.

Jezusa vjamejo.

Jezus v Kajfovi hiši spra¬
ševan, za uho udarjen.
Peter Kristusa zataji.

Pogleda Petra, ki se spre-
oberne.

Ga peljajo k Pilatu.

Ga peljajo k Herodu.

Ga zopet k Pilatu peljajo.
Slečejo ga.

Bo bičan.

Pilat pravi: Ekee homo

(glejte, človeka).
Zapljuvan in zasramovan.

K smerti obsojen.

Križ nese.

Veronika mu potni pert poda.
Na križ pribijan.

S križem povzdignjen.
Preliva kriiz svojih svetih ran.
Moli za človeški rod.
Spreoberne razbojnika.

Govori sedem besed na križu.
Umerje na križu.

Jezusova duša gre pred pekel.
Veliko pri križu se jih spre¬
oberne.

Iz Kristusove strani teče kri
in voda.

Pokopan.

81

Mašni k:

Kelih zbrisuje;

Kelih zagerne;

Reče: Gospod z vami;

Moli poslednje molitve na
desni strani;

Reče poslednjič: Dominus
vobiskum;

Reče: Ite missa est;

Da blagoslov (žegen);

Bere poslednji evangelij;

Kristus:

Maziljen z dišavami.

Od smerti vstane.

Se prikaže ženam na poti.
Štirdeset dni z učenci ostane.

Se poslednjič učencem po¬
kaže.

V nebesa gre.

Pošlje sv. Duha.

Aposteljni oznanujejo sveti
evangelij po vsem svetu.

Kako dobro je pri sv. maši biti.

Zveličani oče Senjeri pravi: Ako bi
gori v visokih nebesih prcblažena Božja
Mati in vsi svetniki, pa tudi še vsi angelji
in vikši angelji pred sveto Trojico na kolena
padli, in bi Bogu vso ponižnost, čast in
službo skazovali, kar se je le zamore
z mis liti; temu nasproti bi pa na zemlji naj¬
nižji mašnik eno samo sv. mašo opravil,
bi taki mašnik še vse veči čast in službo
Bogu skazal, kot vsi svetniki z omenjenim
češčenjem. — Premisli tedaj, kako dobro
je tedaj k sveti maši iti, ker s tem Bogu
toliko čast z mašnikom vred skazuješ.

Neka v ljubezni Božji vsa goreča duša
je hotla prav očitno razodevati svojo lju¬
bezen do Boga, in si je jela vsakterih reči

6

82

voščiti. Eekla je: O, želela bi si, cla bi

imela sto, ali kaj še? da bi imela tisoč
jezikov! Hotla bi z njimi neprenehoma moliti
in jih v vedno hvalo Božjo obračati.  — Oh,
želela bi si, da bi imela brez števila veliko
sere; hotla bi Tebe, moj Bog! z vsemi
ljubiti.  — Oh, hotla bi, da bi bila vesoljna
zemlja moja, vse bi hotla priganjati, o Bog,
Tele ljubiti, Tebi služiti!  Ko je ta pobožna
duša nekdaj želela, Božjo čast tako raz¬
širjati, je slišala od Boga glas, ki je rekel:
Hči, tvoja ljubezen in tvoja gorečnost do
mene mi je sicer všeč; vedi pa, da se mi
s sveto mašo samo več časti zgodi, kot mi
ti zdaj dajati želiš. Še več, neprimeroma
bolj sem z njo češčen, kakor da bi se mi
vsa čast dajala, kterokoli mi vošiti zamoreš.
— Ker je tudi očitno, kar sv. Krizostom
pravi, da ena sama sv. maša velja toliko,
kolikor Kristusova smert na križu,  toraj
mislim, kristijan, ako vse to prav prevdariš,
da boš vselej prav rad šel k visoki daritvi
sv. maše, kadarkoli ti tvoje okoliščine do¬
puščajo. Zamoreš se pa tudi v željah
sv. maše vdeležiti, ako zavoljo bolezni, ali
o delavnikih zavoljo dela ne moreš k sv.
maši telesno iti. Po dolgem širokem svetu
se bero zmiraj in neprenehoma svete

83

maše; ko je pri nas noč, je drugod dan,
in tam se bero svete maše, ko pri nas
počivamo; ni je zanesljivo nikoli minute,
ne sekunde, ne trenutka, da bi ne bilo
nikjer na svetu nobene sv. maše; ako tedaj
dobri namen storiš in ga večkrat ponoviš,
da se hočeš vdeležiti vsili svetih maš, ki
se po svetu bero, koliko pač veliko dobrega
zamoreš s tem doseči zase ali pa za
uboge duše v vicah, in kako si zamoreš
s takimi zveličavnimi mislimi hladiti noči,
kadar ne moreš spati ali zavoljo bolezni
ali družili okoliščin. Odpiraj tedaj te za¬
klade in nabiraj si iz njih vse dobro za
časnost in za večnost.

6 *

84

MOLITVE

za spovecl in za sv. obhajilo.*)

Ljubi moj kristjan! če ti čas in priložnost
ne pripusti dolgih molitev opravljati, kadar k
spovedi in sv. obhajilu greš, opravi vsaj le-te
kratke prav pobožno in sicer bolj s sercem kakor
z ustmi.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

O Grospod, moj Bog! Jezus Kristus,
prava luč, ktera jih razsvetli, ki se v te-
moti znajdejo, razsvetli zdaj moj um z
gnado in lučjo tolažnika sv. Duha, da bom
zamogel vse svoje grehe natanko spoznati,
vse priserčno obžalovati, se jih čisto spo¬
vedati in resnično spokoriti, da spet tvojo
gnado in prijaznost zadobim, in tvoj otrok
postanem. Amen.

0 Marija! ti pribežališče grešnikov,
prosi za-rne Jezusa, svojega ljubeznjivega
Sina, da bi mi zdaj tako spoznanje mojih

*) Iz obiskov, sv. Bešnjega Telesa.

85

grehov dodelil, kakor jih bom pred nje¬
govo ojstro sodbo spoznal. Amen.

Zdaj pa izpraševaj natanko stojo vest, da
boš spoznal, kaj si od svoje zadnje spovedi z
mislijo, z besedo, in z djanjem in z zamudo dobrih
del grešil.

Molitev po izpraševanji vesti.

O moj Bog in moj Gospod, moj do¬
brotljivi nebeški Oče! zdaj spoznam, da
sem te velikokrat razžalil, in tvoji božji
ljubezni nasproti ravnal. — O moj dobrot¬
ljivi Bog! dolžan sem te iz vsega serca
čez vse ljubiti, ker si sam v sebi vse časti
in ljubezni vreden, in ker si moj največi
dobrotnik; pa namesto da bi te bil resnično
ljubil, in ljubezen do tebe v dopolnovanji
vseh tvojih zapoved skazoval, sem toliko¬
krat tvoji sveti volji nasproti ravnal, in te
razžalil. — Ah, moj Bog! iz serca mi je
žal, da sem ti tako nehvaležen bil; iz serca
se kesam vsili svojih grehov, s kterimi
sem spet svojo vest omadeževal. 0, da bi
jih nikoli ne bil storil, o naj bi te ne bil
nikdar razžalil! — Ali, hočem se pa vsaj
odslej vsacega greha, tudi malega, skerbno
varovati, in tudi vsake grešne priložnosti
zvesto se ogibati! Daj mi svojo sveto gnado,

86

prosim te, o Gospod! da spolnim ta svoj
sklep. — O milostljivi Bog, o usmiljeni Jezus!
ozri se po svoji milosti na-me ubozega
grešnika, in daj mi gnado, da se bom zdaj
tukaj pred tvojim namestnikom vsih svojih
grehov tako natanko, resnično in odkrito-
serčno obtožil, kakor ko bi pred teboj, o
moj Jezus! klečal. Amen.

0 Marija, usmiljena Mati Zveličarjeva!
sprosi mi od Jezusa prav poterto, ponižno
in spokorno serce, kterega Bog nikdar ne
zaverže, da se bom po resnični pokori z
razžaljenim nebeškim Očetom spet spraviti
zamogel. Amen.

Molitev po spovedi.

Moja duša! hvali Gospoda, in vse kar
je v meni, naj hvali njegovo sveto ime.
Hvali Gospoda moja duša! in nikar ne
pozabi vsih njegovih dobrot. On je, kteri
vse tvoje pregrehe odpušča, ter vse tvoje
slabosti ozdravlja; kteri tvoje življenje smrti
reši, ti obilno milost in usmiljenje skazuje.
On je, kteri te po tvojih željah z dobro¬
tami obdaruje. Gospod je usmiljen in mi¬
lostljiv, prizanesljiv in poln usmiljenja. On
ne ravna z menoj po mojih pregrehah,
in mi ne povračuje po mojih hudobijah.

87

Zakaj kakor visoko je od zemlje do nebes,
tako veliko je njegovo usmiljenje do mene;
kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč
od mene je on moje pregrehe djal; kakor
se oče usmili svojih otrok, se je Gospod
mene usmilil, ker ve, kako slaba stvar sem.
(Iz 102. ps.)

0 Jezus, moj usmiljeni Odrešenik!
ponižno te prosim, naj ti bo prijetna ta
moja spoved po neskončni vrednosti tvo¬
jega svetega terpljenja; in kar mi še manjka
prave žalosti in terdnega sklepa, prosim,
da ti, o Jezus! vso mojo pomanjkljivost
dopolniš, in mi veliko gnado dodeliš, da
bi v prihodnje z veči gorečnostjo za zve¬
ličanje svoje duše skerbel, in da bi zares
rajše vso časno škodo, tudi celo grenko
smert prestal, kakor tebe kdaj več s
kakšnim grehom razžalil. O Jezus! stori
me stanovitnega v mojem dobrem sklepu.

0 ljubeznjiva Mati Marija, ki si brez
vsega greha živela, in do konca svojega
življenja Bogu zvesta ostala; sprosi tudi
meni gnado, da se bom zdaj, ko so mi
grehi odpuščeni, novih grehov vse bolj
varoval, kakor do zdaj, in da bom v po¬
božnem kerščanskem življenji do konca zvest
ostal, da dosežem večno zveličanje. Amen.

Molitev pred sv. obhajilom.

O Jezus, Sin božji, kralj večne časti,
pred kterim se tresejo nebesa in vse druge
oblasti! o Jezus, svetnik vsib svetnikov!
o prečudna neizrečena svetost, ki je ni
nobene stvari, da bi bila po tvoje čista in
brez madeža! pridi zdaj k meni ubogi,
revni stvari, ker te želim tako vredno pre¬
jeti, kakor so te tvoji najsvetejši prijatli
prejemali. — 0 dobrotljivi Jezus! daj mi
zdaj tako gorečo ljubezen do tebe, ka-
koršno si ti do mene imel. Iz zgolj lju¬
bezni do mene in do vseh ljudi si bil za¬
ničevan, suvan, tepen in križan. 0 moj
Jezus! za-me si bil umorjen, da bi mi
večno življenje pridobil; in v tem pre¬
svetem zakramentu preživiš in ohraniš mojo
dušo v večno življenje.

O Gospod! nisem vreden te prejeti,
ker sem te že tolikokrat razžalil, in še
nisem, kakor bi moral, svojih grehov ob¬
žaloval, in se spokoril.

0 Gospod! nisem vreden te prejeti,
ker še nisem dosti od nagnjenja do vsak¬
danjih grehov očiščen.

O Gospod! nisem vreden te prejeti,
ker še nisem dosti v tvojo sveto voljo

89

vdan, in tvoji pokorščini nisem popolno
podoben.

Ob, moj Jezus! spoznam, da sam iz
sebe celo nič nisem vreden, te v presvetem
Režnjem Telesu prejeti. — 0 vsegamogočni
Bog, moj usmiljeni Zveličar! kteri me sam
vabiš, da naj k tebi pridem, in te prejmem,
očisti moje serce in me z močjo tvoje božje
ljubezni vrednega stori, da te z živo vero,
s terdnim zaupanjem, z gorečo ljubeznijo,
s priserčno žalostjo in s stanovitnim skle¬
pom prejmem, tebe, o Jezus! svojega pra¬
vega živega Boga.

0 Marija, ki te je Jezus za svojo
deviško Mater izvolil, prosi za-me Jezusa,
da bi ga zdaj s tako čistini sercem pre¬
jeti zamogel, kakoršno je bilo tvoje pre¬
ljubo serce, kakoršno si ti zmerom do
Njega imela.

Molitev po sv. obhajilu.

0 Jezus, moj dobrotljivi Odrešenik!
čast in bvala ti bodi, da si me k svoji
sveti mizi povabil, in mi svoje presveto
Rešnje Telo zavžiti dal. — 0 usmiljeni
Jezus! kolikokrat sem te že prejel, pa sem
še zmirom tako slab in pomanjkljiv pri

90

vseh rečeh, in popolnoma nevreden gnad,
ki mi jih daješ. — O Jezus! odpusti mi
vso mojo pomanjkljivost, vso mojo nevred¬
nost. Iz vsega serca želim tako živeti, da
bi te zamogel vselej prav vredno prejeti,
kadar k sv. obhajilu pristopim; da bi ta
nebeška jed moji duši vselej to storila, kar
telesna jed truplu stori; da bi jaz, ker ta
sveti nebeški kruh vživam, tudi sveto živel
in kedaj večno nebeško veselje dosegel.

— O, kako bi mogla moja duša v svetosti
in v Božji ljubezni zmirom rasti, ker tebe
vživam, o Jezus, ki si večna ljubezen in
svetost! Baj mi gnado, o Jezus, da bo
prejemanje tvojega presvetega Bešnjega
Telesa moji duši zmirom bolj in bolj k
dobremu pomagalo, da se ne prigodi tudi
meni, kar je od Judeža pisano: da po
prejetem grižljeji je satan v njega šel. O
Jezus! obvaruj me te največe nasreče —
nevrednega prejemanja svetih Zakramentov.

— O Jezus, bodi moje največe veselje in
sladkost, bodi moje upanje, moje pribeža¬
lišče, moja moč in moja pomoč. Tebi se
zdaj popolnoma izročim, stori z menoj po
svoji sveti volji. Pomagaj mi s svojo sveto
gnado, da bom zmirom bolj preserčno
Boga ljubil, mu zmirom zvestejše služil,

91

in iz ljubezni do njega vse njegove zapo¬
vedi natanko spolnoval. Vse to te prosim,
o Jezus! po tvojem neskončnem zasluženji.
Amen.

0 Marija! preljubeznjiva mati Jezu¬
sova ! prosim te, ker se ne morem sam
Jezusu zadostno zahvaliti za Njegovo ne¬
skončno dobroto, daj mu ti za-me čast in
hvalo, ker je mene ubozega grešnika k
svoji mizi povabil. Prosi ga pa tudi. da
mi dodeli gnado, G-a tukaj večkrat vredno
vživati in v nebesih vse večne čase moliti,
hvaliti in častiti. Amen.

Imenitna zveza z Bogom,

ktera je neprecenljive vrednosti, ako se z
resničnim, sercem sklene.

O čez vse častitljiva, presveta Tro¬
jica ! ker Tebe jaz, nevredna stvar, zavoljo
svoje slabosti in mnogo zaderžkov ne moreni
tako častiti, hvaliti in moliti, kakor zares
v sercu želim to dopolnovati; toraj storim
imenitno zavezo, ktere nečem nikoli raz¬
dreti, temuč bodi vsako minuto ponovljena,
poterjena in od mojega zvestega angelja

92

varha Tebi darovana. Kolikorkrat bodo
namreč moje žilice vtrepnile in serce uda¬
rilo. tolikokrat želim Tebe svojega Boga v
tvoji časti, kakor tudi svojega Jezusa v
prečudnem zakramentu sv. Rešnjega Telesa
z vsemi angelji in svetniki, v imenu vsili
ljudi in stvari moliti, hvaliti, častiti in Tebe
v tvoji slavi povikševati.

Kolikorkrat moje žilice vtrepnejo, to¬
likokrat Ti darujem in želim darovati v
tvojo čast in slavo vse službe, ktere so
Ti Kristus, včlovečena Beseda, Mati nje¬
gova Marija, in vsi svetniki tukaj na zemlji
skazovali, kakor tudi vso hvalo, čast in
poveličevanje, ktero ti vsi angelji in svet¬
niki v nebesih skazujejo; vse svete maše,
ktere tvoji mašniki bero in bodo brali;
vsa dobra dela, ktere vsi ljudje na zemlji
opravljajo, ali jih bodo opravljali. O da
bi zamogel vse kapljice morja in voda,
vse bilke trave, vse perje na drevesih, in
vse, vse stvari v Seraflne spremeniti, naj
bi Tebe, namesti mene, neprenehoma mo¬
lili , častili, ljubili, hvalili in povikševali.
Ravno tolikrat se jaz Tebi zahvalim in iz
serca želim zahvaljevati za vsako in za
vse gnade, ktere si Ti deveterim korom
angeljev in vsem svetnikom in svetnicam

93

na zemlji skazal in jih zdaj v nebesih
skazuješ.

Kolikorkrat moje žilice vtrepnejo, se
jaz Tebi zahvalim, in prosim vse angelje
in vse svetnike, da bi oni Tebi namesto
mene sercno hvalo dajali in peli, ker si
me vstvaril, odrešil in posvetil, mi svete
zakramente dodelil, brez števila dobrot na
duši in na telesu vedno skazoval, me tako
dolgo pogubljenja varoval; upam, da me
boš tudi za vselej pred njim obvaroval.

Eavno tolikrat ti darujem v zadostenje
za svoje grehe in nehvaležnosti svoje telo
in svojo dušo, svoje serce z vsemi močmi,
vsa djanja in nehanja. Darujem ti samega
sebe, ter popolnoma tvoji Božji volji izročim
dušo in telo, delaj z menoj kakor s svojo
lastnino, kakorkoli je tvoja sveta volja. 0
dodeli mi gnado, da tudi hudo iz tvojih
rok radovoljno prejmem, in Tebi na ljubo
z veseljem prenašam.

Kolikorkrat moje žilice vtrepnejo, jaz
sklenem, vsa svoja dela, ne iz potrebe ali
navade, ampak iz ljubezni do Tebe in za¬
voljo Tebe s tistim namenom opravljati,
s kterim je moj Jezus vse svoja dela
opravljal, vse svoje terpljenje prenašal,
vse svoje zasluženje daroval. Ti, o moj

94

dobrotljivi Bog! sprejmi vse to v svoje
dopadajenje, meni in vsim vernim v časno
in večno srečo in blagor. To zavezo za¬
pečatim s kervjo iz stranske rane Jezusove
in jo shranim in zaklenem v ravno tisto
presveto rano, da naj bo vse, kar sem v
tej zavezi govoril, tako dolgo veljalo, dokler
bodo moje žile vtripale in moje serce tolklo;
ta zaveza naj se nikdar ne razdere. Do¬
deli in poterdi to. o trojedini Bog! Amen.

Zaveza z Marijo.

Vsih milost polna Devica in češčena
Mati Božja, Marija! ker jaz zavoljo svo¬
jega grešnega življenja nisem vreden, Tvoj
otrok imenovan biti: Ti pa si zavoljo svoje
ljubezni in zvestobe vendar moja mati:
zato iz ljubezni do Tebe ponovim Ijubez-
njivo zavezo s Teboj, in Te prosim, naj
te smem vnovič svojo mater imenovati.
Bes, izvolim Te za svojo mater ter tako
za terdno, kakor Te je kdaj kaka bogo-
ljubna duša izvolila, ali Te izvoliti in se
s Teboj skleniti zamore. Tebi se jaz kot
Tebi lastnega služabnika vdam, Tebi za¬
pišem svoje telo in svojo dušo. Tebi svojo

95

kri in svoje življenje, tako da me nobena
moč od Tebe ne bo več ločiti zamogla. Naj
ti, o Marija, dopade ta zaveza, sprejmi
me za svojega otroka in zapri me v svoje
materno Serce, da bom v vsili svojih revah
varno prebežališče pri Tebi imel, in enkrat
v Tvojih rokah, kakor otrok v maternem
naročji, svojo dušo Bogu izročil. Amen.

Prošnja k Jezusu-v zadobljenje ljubezni.

0 presveti Ženin moje duše, Kristus
Jezus! Ti veš, da Tebe ljubiti želim, vendar
Te zavoljo svoje mlačnosti,, in brez Tvoje
guade ljubiti ne morem. Zato prosim po¬
nižno, in k Tebi zdihujem, daj mi Tvojo
prijaznost spoznati, in vžgi moje serce s
svojo sladko ljubeznijo. Oh potrebi mojo
lastno ljubezen z vsem, kar Tebi ne do¬
pade, iz mojega serca, in napolni ga s
svojo Božjo ljubeznijo tako, da ne bode
razim Tebe nič druzega ljubilo. 0 moj
Jezus, Gospod mojega serca, usliši to mojo
ponižno in resnično prošnjo, na kteri mi
je vse ležeče. Naj jaz tudi še toliko dobrega
storim, naj pa Tvoje ljubezni nimam, bi
pri Tebi deleža ne imel, ampak večno od

96

Tebe pahnjen bil. O najslajši Jezus! ki
nobenemu goreče in resnične prošnje ne
odrečeš, daj mi zavoljo ljubezni do svojega
Očeta in do svoje Matere saj eno iskro
svoje svete ljubezni, in stori, da v meni
nikoli ne ugasne, temuč od dne do dne
veči in bolj goreča prihaja. Amen.

97

LITANIJE

k časti

sv. Uršule in njenih tovaršic in drugih
pomočnikov za srečno zadnjo uro.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,
Marija, brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Marija, mati milosti Božje in de¬
vica usmiljena,

Marija, pribežališče grešnikov in
in pomočnica umirajočih,

Sveti Jožef, prečisti ženin Marije
Device in skerbni varh Jezusov,
Sveti Jožef, izvoljeni zavetnik s
smertjo rinjajočim,

GQ

rz; m

S cš

cž

bX)

O

m

o

'ST

r C>

>o

O

7

98

Sveta Barbara, devica, in mučenica,
zvesta pomočnica umirajočih,

Sveta Uršula, devica, učenica in mu¬
čenica,

Sveta Uršula, kraljica in vojvodinja
velikega deviškega društva,

Sveta Uršula, mogočna pomočnica vsih,
ki te častijo in se ti priporočajo,

Sveta Pinoza,
Sveta Kordula,
Sveta Elevterija,
Sveta Florentina,
Sveta Jota,

Sveta Benigna,
Sveta Klementa,
Sveta Sapiencija,
Sveta Karpofora,
Sveta Kolumba,
Sveta Benedikta,
Sveta Odilija,
Sveta Celin dra,
Sveta Sibilija,
Sveta Lucija,

Sveta Kunegunda,
Sveta Mehtunda,
Sveta Vilibranda,
Sveta Kristina,
Sveta Avrplija,

Svetovalke sv.
Uršule

Velike vodnice in
• pomočnice Uršu-
linskega društva.

Device in tovaršice
sv. Uršule


prosi Boga za nas, in sprosi nam srečno zadnjo uro!

Vse zveste svete pomagalke in
svetovalke sv. Uršule,

Vse svete velike vodnice velikega
Uršulinskega društva,

Vse svete device in tovaršice sv.
Uršule,

1  = 2
S 1 =

N .O^

c3 S

&J0-K ^
O $ cš

v?  o

Ul r

o

Vsi sveti pomočniki in pomoč¬
nice v smertni sili. _

Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o Jezus !
Bodi nam milostljiv! usliši nas, o Jezus!
Vsega hudega,

Duha nečistosti,

Skušnjav hudičevih,

Nagle, neprevidene, nesrečne smerti,

Večne smerti,

M ubogi grešniki,

Da nam pomagaš pred smertjo vredno
se spokoriti,

Da nam gnado dodeliš, na smertni
postelji zakramente sv. pokore, sv.
Bešnjega Telesa in sv. poslednjega
olja prav verno in vredno prejeti,

Da nam prevelik, prebritek smertni
strah odvzameš,

Da nam v poslednji uri na pomoč
prideš,

Da se naše duše v Tvoji gnadi od
telesa ločijo,

Ul

cž

Ul

C

100

Da nam pri sodbi milostljiv in prizanesljiv
bodeš, prosimo te, usliši nas, o Jezus!

Da nas večnega pogubljenja obvaruješ,
prosimo te, usliši nas, o Jezus!

Sin Božji, prosimo te, usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ.

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,

usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,

usmili se nas, o Jezus!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oeenaš. Ceščena Marija. Čast Bogu.

Molit e v.

Sveta Uršula, s svojimi tovaršicami, prosi
za nas t

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Daj nam,  prosimo, o Gospod, naš

Bog! zmago svetih devic in marternic,

sv. Uršule in njenih tovaršic, z vedno po-

101

božnostjo obhajati; da, ker jih vredno
hvaliti in častiti ne moremo, jih vsaj s
ponižnim priporoeevanjem častimo. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem, ki z Bogom
Očetom in sv. Duhom živi in kraljuje, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitve za srečno zadnjo uro.

I. I Jezusi.

O Jezus, Sin Božji, naš Zveličar! po¬
nižno te prosimo, bodi nam vselej usmiljen
in dobrotljiv, ne zapusti nas nikdar, ter
bodi s svojo gnado, ljubeznijo in pomočjo
vselej pri nas, posebno pa v naši zadnji
bolezni in na smertni postelji. Zavolj svo¬
jega bridkega terpljenja in neskončnega
zasluženja nas milostljivo obvaruj prenagle,
neprevidene, nesrečne smerti, in zavoljo
svojega pregrenkega umiranja na svetem
križu te prosimo, dodeli nam, v živi veri,
terdnem zaupanji in goreči ljubezni, pre-
videnim z vsemi svetimi Zakramenti za
umirajoče, ter s serčnim zdihljejem: Jezus,
Marija, Jožef! srečno umreti, in po mi-

102

lostljivi sodbi večno življenje v nebesih
doseči. Usliši to našo prošnjo, o Jezus!
Amen.

n. I Devici Mariji,

O ljubeznjiva, milostljiva in od ve¬
komaj izvoljena devica, Mati Jezusova,
Marija! prosimo te po tisti tvoji in tvo¬
jega preljubega Sina Jezusa Kristusa brh¬
kosti in grenkosti, ki sta jo vidva imela,
ti pod križem, on pa na svetem križu :
največ pa ob tisti uri, ko se je ločila nje¬
gova duša od njegovega telesa, da nam
na pomoč prideš, ko se bodo naše uboge
duše od našega telesa jele ločiti, in taiste
v svoje milostljive roke sprejmeš, in na¬
šemu Zveličarju, svojemu ljubeznjivemu
Sinu Jezusu Kristusu izročiš in priporočiš.
Zdaj mi tebi svoje duše za tisto zadnjo
uro priporočimo; ne zapusti nas, o Marija!
Le-to ponižno prošnjo serčno in zaupljivo
ponavljamo iz globočine svojega serca zdi-
hovaje: Ne zapusti nas, o Marija! v naših
težavah, nadlogah in skušnjavah. Ne za¬
pusti nas, o Marija ! kadar bomo od vsega
sveta zapuščeni na smertni postelji ležali.
Ne zapusti nas, o Marija! kadar nas bode
smertni pot oblival. Ne zapusti nas, o Ma-

103

rija! kadar bodo peklenski sovražniki nas
obdajali in si prizadevali, nas v obupnost
pripraviti. Ne zapusti nas, o Marija! kadar
naš jezik ne bo mogel več presvetih imen :
Jezus, Marija, Jožef izreci. Ne zapusti nas,
o Marija! kadar svojih slabih rok ne bomo
zamogli k Tebi za pomoč stegovati. Ne
zapusti nas, o Marija! kadar naše vderte
oči ne bodo mogle tvoje svete podobe več
gledati. Ne zapusti nas, o Marija! kadar
nam bo o grenki smerti serce zastalo. Ne
zapusti nas, o Marija! kadar se bo naša
uboga duša od trupla ločila. Ne zapusti
nas, o Marija! kadar bo naša uboga duša
polna strahu in trepeta pred ojstrim Sod¬
nikom stala. 0 Marija, devica usmiljena
in mati milosti Božje! ti upanje in pribe¬
žališče grešnikov, veselje žalostnih in pomoč
umirajočih, nikdar nas ne zapusti, in po
tem revnem življenji pokaži nam Jezusa,
žegnani sad svojega telesa, o usmiljena, o
dobrotljiva, o presladka Devica Marija!

Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Moli  m o !

Vsegamogočni večni Bog! ki si dušo
in telo prečiste Device Matere Marije, da

104

bi vredno prebivališče tvojega Sina biti
zaslužila s pripomočjo svetega Duha pri¬
pravil. daj, da, ktere spomina se veselimo,
po njenih milostljivih prošnjah od vseh
prihodnjih zlegov in od večne smerti re¬
šeni bomo. Po ravno tistem Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

III, I svetem Jožefi,

Blagor tebi, o sveti Jožef! ker ti je
dano bilo Tistega, kterega je želelo veliko
kraljev videti in slišati, in ga niso videli
ne slišali; ne le samo videti in slišati, temuč
tudi na rokah nositi in objemati, oblačiti
in rediti. Zlasti blagor tebi, o sveti Jožef!
ker si posebno srečo in gnado imel, v
naročji Jezusa in Marije vesel svoje živ¬
ljenje skleniti in srečno umreti. — Tedaj,
deviški varh in oče, sveti Jožef! kteremu
sta bila Jezus sam, zgolj čistost, nedolžnost
in svetost in devic Devica, Marija, v varstvo
izročena, tebe ponižno prosimo, zadobi nam
od Jezusa in Marije potrebno pomoč, da
se vse nečistosti vselej skerbno varujemo,
ter s čistim duhom, neomadeževanim sercem,
sramožljivim telesom Bogu služimo, po¬
božno živimo, srečno umerjemo ter milost-

105

Ijivo sodbo najdemo. 0 preljubi sv. Jožef
pridi z Jezusom in Marijo nam na pomoč
v hudem boji na smertni postelji, in sprosi
nam srečno zadnjo uro!

Prosi za nas, sveti Jožef!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Naj nam zasluženje ženina tvoje pre¬
svete Matere pomaga, da kar naša slabost
ne more doseči, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno. Kteri živiš in kra¬
ljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

IV, I sveti Barbari,

0 sveta Barbara, ti izvoljena devica
in ljubeznjiva nevesta preljubega Ženina
Jezusa, prosi Boga za nas, da o naši
smertni uri preljubeznjivi tvoj Ženin Jezus
ne dopusti, da bi se naše duše od teles
ločile brez prave pokore, brez zadnje po¬
potnice presvetega Rešnjega Telesa in sve-
' tega poslednjega olja v dolgo večnost iti.
O sv. Barbara, visoko hvaljena mučenica
in izvoljena pomočnica umirajočih, pridi
nam na pomoč, kadar bodo naše oči

106

otemnele, počutki nič ali le bolečine čutili,
naš um in druge dušne moči slabele, o
takrat prosi za nas ljubega Jezusa, svojega
nebeškega Ženina, da od nas odganja hude
skušnjave in peklenske pošasti, da nas ne
bodo motile, in naj sprejme po srečni
zadnji uri, in milostljivi sodbi naše duše
v nebeško kraljestvo.

Prosi za nas sveta Barbara!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

O Bog! kteri si med drugimi čudeži
svoje mogočnosti slabemu ženskemu spolu
zmago v smertnih težavah milostljivo do¬
delil ; daj nam, ki spomin sv. Barbare,
device in marternice tvoje, častimo, tudi
njene zglede posnemamo in po njenih
prošnjah po srečni zadnji uri k tebi v
nebesa pridemo. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, ki s teboj živi in kraljuje, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

?, I sveti Uršuli in njenim tovarnicam,

O sv. Uršula in svete tvoje tovaršice,
device in marternice, prosite za nas, in
sprosite nam duha prave pokore in od-

107

puščenje grehov; živo vero, terdno zaupanje,
gorečo ljubezen, ponižnost in poterpežlji-
vost, čistost serca in srečno zadnjo uro.
Amen.

1. Opomin. S to kratko molitvico, ktere
se vsaki lahko navadi, se sklene vsakdanja bra¬
tovska molitev Uršulinskega društva, namreč:
Očenaš, Ceščena Marija, Čast bodi Bogu — za
srečno zadnjo nro in pomoč, da bi mogel drugi
druzega lepo učiti, greha varovati, k dobremu
opominjati in si v nebesa pomagati.

2. Opomin. Ako v daljnih krajih bratov¬
ščina sv. Uršule prijatelje najde, in bi se je dušni
pastir hotli k pridu svojih ovčic poprijeti,- zavolj
zapisa in dosege popolnih odpustkov vsaki mesec
enkrat po vredno prejetih svetih Zakramentih,
velja in je zadosti, da se le število Uršulinskih
vencev ali družbic enajsterih oseb posebnega spola,
in sicer kolikor je možkih in kolikor ženskih
vencev, v Celjski kapucinski samostan na Sta-
jarskem pošlje; kar veliko truda polajša in dela
prikrajša tem, ki se želijo vdeležiti obilnih du¬
hovnih dobrot bratovščine sv. Uršule in tovaršic
za nasprotno kerščansko podučevanje in bratovsko
opominjevanje -za srečno zadnjo uro.

108

sveti mm  pot

zveličanega očeta

Iheonarda [Porto - Mavriškega

iz ojstrega reda sv. Frančiška.

Razloček, začetek in vrednost svetega
Križevega pota.

Sveti Križev pot je spomin tistega
težavnega pota, po kterem je naš Zveličar
hodil, ko je od Pilatovega dvora, kjer je
bil krivično k smerti obsojen, težki križ
na goro Kalvarijo nesel. Ker je naš Gospod
na tem potu pod težkim križem neznano
veliko terpljenja, bolečin in žalosti preterpel,
se ravno zato ta pot imenuje: „Pot sve¬
tega Križa“  ali ,,Križev pot“, „pot Kalva¬
rije 11 , „pot bolečin in žalost

Ker je naš Odrešenik na tem potu
dvanajstkrat zaderžan, po smerti pa dvakrat
prenešen bil, s križa namreč v naročje
svoje prežalostne Matere, potem pa v grob,

109

zato se tudi sveti Križev pot v štirnajst
postaj ali štacijonov razdeluje.

Bere se 1 ), da je Marija Devica, potem
ko je bil Jezus v nebesa odšel, ves čas
svojega življenja tiste kraje obiskovala, na
kterili je njen Sin terpel, in čudeže delal.
Te misli je bil tudi Leon Papež X. 2 )
Pobožna sestra Marija Agreda 3 ) tudi pri¬
poveduje, da Marija, naša preljuba Mati,
ni nikoli prenehala obiskovati tistih svetih
krajev, in da je ondi z žalostnim sercem
premišljevala, kako grozovitne martre je
mogel terpeti njen Sin. Po tem takim se
sme reči in terditi, da je Marija Devica
najperva sveti Križev pot obiskovala, in to
pobožno vajo pri kristjanih začela.

Obiskovanje svetega Križevega pota
je premišljevanje britkega terpljenja našega
Gospoda Jezusa Kristusa pri sleherni po¬
staji. Kako prijetno je to premišljevanje v
Božjih očeh, ni mogoče ne prav dopo¬
vedati in ne popisati. Sveti Bonaventura 4 )
pravi: „ Nobena pobožnost ne obudi toliko
svetih želja, kakor premišljevanje terpljenja,
križa in smerti našega Gospoda Jezusa Kri-

*) Lib. 6. Revelat. c. 16. — 2 ) Breve Regulam
profitentibus. — 8 ) Demit. Civ. Dei. p. 3. lib. 8. Cap. 28.
— 4 ) Stimul Divin. amor. 0. p. 1.

110

stusa. O prečudno terpljenje! po hterega pre¬
mišljevanji se duša tako visoko povzdigne,
da ne le samo angeljem enaka, temuč vsa
božja postane.  “ Sv. Frančišek Salezij pravi,
da se po premišljevanji Kristusovega terp¬
ljenj a najpopred ljubezen Božja v naših
sercih vžge; zato ga imenuje najbližnjo
pot k vsem čednostim in k nedolžnemu
življenju. Sv. Albert , l )  imenovan Veliki,
uči, da je premišljevanje Kristusovega ter-
pljenja bolj zaslužljivo, kakor če bi se kdo
celo leto ob suhem kruhu postil, do kervi
bičal, ali bos v svete dežele na božjo pot
hodil.

Molitev

pred svetim Križevim potom.

Molimo.

Začni, prosimo, o Gospod s svojim
duhom naše djanje, in spremljaj ga s svojo
sveto pomočjo, da se vse naše molitve in
dela vselej iz Tebe začno, in iz Tebe za¬
čete tudi v Tebi končajo. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

x ) Roset. Exereit. 1.

111

Darovanje

svetega Križevega pota.

0 moj dobrotljivi Jezus! ljubim Te
čez vse, ker si v  večna dobrota in brez¬
končna milost. Zal mi je iz vsega serca,
da sem kdaj Tebe, o največi Dobrota!
razžalil. Darujem Ti ta sveti Križev pot k
Tvoji časti v spomin tistega težavnega pota,
po kterem si zavoljo mene ubozega greš¬
nika hodil. Jaz želim vsili odpustkov se
vdeležiti, kteri so za sveti Križev pot po¬
deljeni, toraj tudi želim, vse tako opraviti,
kar in kakor je k zadobljenju odpustkov
storiti potreba. Prosim Te, o Jezus! do¬
deli mi gnado in moč, da s tem svetim
Križevim potoni v tem življenji Tvojo milost,
v prihodnjem pa večno veselje zaslužiti
za morem.

Ako še nisi odpustkov Bogu daroval, za ktere mu
jih darovati želiš, da bi jim k pridu prišli, mu jih zdaj
daruj.

Pri nekterih postajah se zadobe popolni odpustki;
ker pa nobeden ne more sam za-se več kakor le en po¬
polni odpustek zadobiti, toraj naj pervi popolni odpustek
sobi v prid oberne, druge pa za duše v vicah Bogu daruje,
kakor n. pr.: za dušo svojega očeta, matere, brata, sestre,
prijatelja ali kterega druzega i. t. d.

112

I. postaja.

Jezus k smerti obsojen.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega
nedolžnega Jezusa, s ktero je On krivično
sodbo brez vsega zgovarjanja poslušal, in
sprejel. Tvoji grehi so tiste lažnjive in
krivične priče, ktere so sodbo podpisale.
Hudoba tvojega jezika, s ktero si se več¬
krat zoper Boga, in svojega bližnjega pre¬
grešil, je sodnika oslepila, da je nedolž¬
nega Jezusa k smerti obsodil. Oberni se
tedaj k njemu, jokaj in zdihni bolj s sercem,
kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬
zmerna je tvoja ljubezen proti meni ubo¬
gemu grešniku! Boš le tedaj za nevredno
(hudobno) stvar ječo, vervi verige in te-
penje terpel? in k taki grozovitni smerti
obsojen ? Oh! to rani moje serce in sili
objokovati vse pregrehe, ktere sem s svojim
jezikom storil. Jaz jih tedaj obžalujem, in
kličem k Tebi: O moj Jezus! usmiljenje,
prosim Te, usmiljenje in milost, o Jezus!

Oče naš. Ceščena si Marija, čast bodi Bogu.

Usmili se nas. o Gospod! usmili se nas!

113

II. postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

V. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakošnim veseljem in ra-
dovoljnim sercem dobrotljivi Jezus sveti
križ objame, in kako poterpežljivo tepenje
in suvanje malopridnega ljudstva prenaša!
Ti pa poln nevolje in nepoterpežljivosti
bežiš pred križem, kar je mogoče! Mar li
ne veš, da se ne more brez križa nebeško
veselje zadobiti? Oh! objokuj svojo slepoto,
oberni se k svojemu Gospodu, zdihni in reci:

Ne Tebi, o Jezus! temuč meni se
spodobi križ. 0 težki križ! kterega so moji
grehi Tebi naložili. O ljubeznjivi Jezus!
dodeli mi svojo gnado in moč, vse križe
brez godernjanja objeti, ktore sem s svo¬
jimi grehi zaslužil. Stori, da bom svoj križ
voljno objel, in se tako od sveta ločil; daj
mi tako ljubezen do križa, da si bom vselej
s tvojo služabnico sv. Terezijo vošil in
želel: terpeti ali umreti , umreti ali terpeti.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

8

114

III. postaja.

Jezus pade pervič pod križem.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli, kako tvoj Jezus,
zavoljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen,
pervič na zemljo pade. Oh! kako je s
pestmi bit, z nogami teptan in suvan!
Vendar ni ne žalovanja, ne nejevolje iz
njegovih ust slišati. Ti pa tarnaš in tožiš,
če le majhen križ občutiš ali zoperno be¬
sedo slišiš. Oh! sovraži svojo nepoterpež-
Ijivost, svoj napuh in svojo nečimernost;
zdihni k Jezusu:

0 ljubeznjivi Jezus ! poglej, jaz najbolj j
zaverženi grešnik klečim pri tvojih nogah.
Oh kolikrat in v kako velike grehe sem
padel! kolikrat sem se v globočino hudo¬
bije pogreznil! O Jezus, stegni in podaj
mi svoje roke! Pomoči, o Jezus! pomoči
pri Tebi iščem, da ves čas svojega živ¬
ljenja nikdar nikoli v smertni greh ne
padem, in da tako v svoji zadnji uri svoje
zveličanje upati zamorem.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

115

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino je
občutilo serce Jezusovo! Oh, s kakošno gren-
kostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Mari¬
jino serce, kadar sta se srečala! Poslušaj,
o nehvaležna duša! „Kaj ti je storil moj
Sin?"  kliče k tebi Marija. — Kaj hudega
ti je storila moja mati?"  te vpraša Jezus.
Oh! zapusti že enkrat svoje grehe, zavoljo
kterih midva tako žalost in martro terpiva.
O grešnik! kaj praviš k temu ? Eeci tedaj,
in zdihni iz serca:

0 božji Sin Marije! o presveta Mati
mojega ljubeznjivega Jezusa! ves potert in
ponižan klečim pri vajinih nogah. Jaz sem
tisti izdajavec, s svojimi grehi sem brusil
meč, kteri je vajino serce ranil. Oh! meni
je iz serca žal; prosim vaji, odpustita mi.
Milost, o Jezus! milost, o Marija! Po svoji
veliki milosti mi dodelita gnado, da nikdar
več ne bom grešil, temuč da bom vajino

8 *

116

grenko terpljenje in žalost noč in dan pre¬
mišljeval in objokoval.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Y. postaja.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon, ki
je nečimernosti sveta in sladnostim svojih
počutkov ves podveržen, ki svoje križe, ne
iz serca radovoljno, temuč le ker se jih
ubraniti ne more, z veliko nevoljo nosi.
Oh zbudi enkrat svoje serce, in usmili se
svojega tako obloženega Zveličarja. Sprejmi
radovoljno vse križe in nadloge, ktere ti
bo tvoj ljubeznjivi Oče pošiljal. Terdno
skleni, ne samo vse zopernosti s poterpež-
Ijivostjo prenašati, temuč tudi svojemu Bogu
zanje hvaležnega se skazovati; prosi ga
tako-le:

O ljubeznjivi Jesus! jaz Te zahvalim
za toliko priložnost, ktero mi daješ, da bi
zate terpeti, in zase kaj zaslužiti zamogel.
Oh, moj Bog! daj mi gnado, vse, kar se

117

mi bo v tem življenji težkega prigodilo, s
poterpežljivini sercem prenašati in s tem
večnega veselja se vdeležiti. Stori, o Jezus !
da bom tukaj s Teboj jokal in terpel, po¬
tlej pa s teboj v nebesih gospodoval.

Oče naš. Cešeena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VI. postaja.

Veronika poda Jezusu potni pert.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli v tem pertu sveto
obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa,
in s to ljubeznijo vtisni njegov obraz v
svoje serce. 0 kako srečen boš, ako boš
z Jezusovim obrazom v svojem sercu živel,
in z njim greš v večnost! Da tedaj to
gnado zadobiš, prosi svojega Boga, in reci:

0 moj prežalostni Jezus! prosim Te,
vtisni v moje serce sveti obraz svojega
obličja, da bom brez nehanja na Te mislil,
noč in dan tvoje grenko terpljenje pred
očmi imel, in svoje grehe objokoval. O
Jezus! s kruhom tvojega terpljenja hočem

118

svojo dušo nasitovati, in moje oči bodo
vselej solze točile nad mojimi pregrehami.

Oče naš. Ceščena si Marija, čast hodi Bogu.

Usmili se nas. o Gospod! usmili se nas!

VII. postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in
Gospod, zopet na zemlji leži, ves oslabljen
zarad velikih bolečin, terpinčen in zaniče¬
van od sovražnikov. Premisli, da tvoja
prevzetnost je Jezusa poterla in ga na zemljo
vergla, ter je prenesti ne more. Oh, za¬
pusti svojo ošabnost, ne bodi več tako na-
puhnjen! Spokori se, in skleni ponižnejši
biti. Beci s skesanim sercem:

O prečastidjivi Jezus! akoravno vidim,
da na zemlji pod težo križa ležiš; vendar
Te molim in častim , kakor svojega mo¬
gočnega, večnega Boga. Prosim Te, poteri
moj napuh, vzemi iz mojega serca vso ošab¬
nost, da bom svojo nečimernost spoznal,
vse zasramovanje s tako Tebi dopadljivo
ponižnostjo sprejemal, da bom s tem gnado

119

zadobil, tudi s teboj v nebeškem kraljestvu
povikšan biti.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

YIII. postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo Te, o Kriste, in Te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, in prevdari v svojem sercu,
kako veliko vzroka imaš jokati in žalovati;
pervič zavoljo siiojega ljubeznjivega Jezusa,
kteri zavoljo tebe toliko terpi; drugič sam
nad seboj, ker tako nehvaležen ostaneš,
in ne nehaš njega žaliti. Kako moreš v
premišljevanji njegove grozovitne martre
terdovraten biti? Poglej, kako milostljivega
in ljubeznjivega se Jezus proti revnim že¬
nam skazuje! Oberni se k njemu z zaupa¬
njem in zdihni s srcem:

O moj ljubeznjivi Jezus ! Oh ! kako je
to, da se moje serce ne raztopi od solz
velike žalosti? Solze, oh, Jezus! prosim,
solze prave pokore, in srečnega usmiljenja
mi daj, da z objokanimi očmi in s skesa¬
nim sercem tiste gnade deležen postanem,

120

ktero si ženam skazal. Oh, Jezus! ne oberni
od mene svojih milostljivih oči; poglej me
ubozega grešnika, da bom tudi jaz poln
tolažila o zadnji uri Tebe po smerti gledati
mogel.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IX. postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

0. Ker si s svetim križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je Jezus
že tretjič pod križem padel! Premisli, kako
je Jezus, On krotka in nedolžna ovčica od
Judov in nevernikov, kakor od steklih vol¬
kov, tepen, suvan, semtertje po terdih kam¬
nih vlečen. 0 nesrečni greh, ki samega
Sinu Božjega tako grozovitim martraš! 0
grešnik, ni morebiti tvoj ves poterti in zmar-
trani včlovečeni Bog vreden tvojih solz ? Oh
reci tedaj ves objokan:

0 vsegamogočni Bog! kteri nebo in
zemljo z enim prstom držiš, kdo Te je tako
neusmiljeno vergel? Oh nobeden drugi,
kakor moja pregreha, v ktero sem tolikrat

121

zopet padel. Moja hudobija ni jenjala, in
zato se je množilo tvoje terpljenje. Toda
poglej, o Jezus! pri tvojih nogah zdaj kle¬
čim s skesanim sercem, in terdno sklenem,
svoji hudobiji konec storiti. Z objokanimi
očmi Ti obljubim: da nikdar več nočem
grešiti. 0 moj Bog! nikdar več, nikdar
več ne.

Oče naš. Oeščena si Marija, čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša ! kako je Jezus zunaj
na svojem životu ves ranjen in stepen,
tudi znotraj z grenkim žolčem mučen.
Poglej, kako On tvojo nesramežljivost, ne¬
spodobnost in nečimernost v obleki s svojo
nagoto plačuje, z žolčem tvojo požrešnost!
Ali moreš svojega nazega Jezusa brez usmi¬
ljenja pogledati? Oh verzi se k nogam
svojega nazega Jezusa, in reci k njemu:

O žalostni Jezus! kako velik razloček
je med Teboj in menoj! Ti si ves ranjen,
poln grenkosti, in ves s kervjo oblit; jaz

122

pa ves nečimern, polil sladnosti in veselja,
ali saj tak želim biti. Oh, jaz nisem na
pravem potu! O Jezus! pelji me Ti na
pravo cesto. Stori, da mi bodo vse slad¬
nosti tega sveta grenke in zoperne, da bom
namesto njih želel tvoje terpljeiije občutiti,
in da tako vreden postanem, s Teboj večno
veselje vživati.

Oče naš. Oeščena si Marija. Čast bodi Bogn.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XI. postaja.

Jezus na križ pribit.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, ktero je
dobrotljivi Jezus občutil, kadar so Judje
njegovo meso, kite in žile z žeblji prebi¬
jali. Oh! kako je to, da se tvoje serce
žalosti ne razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi
tako neusmiljeno tvojega Zveličarja mu¬
čijo ! Saj zdaj toči solze, obžaluj svoje
grehe, in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje serce strah in ljubezen
do Tebe. In ker so moji grehi tisti žeblji,
kteri so Tebe na križ pribili, stori s svojo

123

gnado, da bodo vse moje hude želje, in
občutki na Tvoj križ pribiti in tamkej
umorjeni, da bom že v življenji, in po smerti
s Teboj v nebesih večno kraljevati zamogel.

Oče naš. Cešeena si Marija, čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XII. postaja.

Jezus umerje na križi.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj svoje oči in premišljuj
svojega z žeblji na križ pribitega Jezusa.
Poglej vse bledo obličje Božje. Poslušaj,
kako prosi odpuščenja tistim, kteri ga
križajo, in žalijo. Razbojniku obljubi ne¬
beško kraljestvo, svojo mater izroči Janezu,
svojo dušo priporoči nebeškemu Očetu, po¬
slednjič pa z nagnjeno glavo umerje. Tako
je toraj moj Jezus umeri? Res, umeri je
na križi, in zavoljo mene. O moja duša!
kaj boš zdaj počela ? Oh! ne hodi proč,
kakor le s ponižnim in skesanim sercem.
Objemi križ, in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in
spoznam, da so moji grehi tisti rabeljni,
kteri so Tebe tako neusmiljeno umorili.

124

Nobene milosti nisem vreden, ker sem Tebe
križal. Pa kako veliko veselje in upanje
občuti moja duša, kadar Te slišim tudi
za tiste prositi, kteri so Tebe križali. Kaj
hočem toraj za Te storiti, ker si Ti toliko
za-me storil ? Poglej, o Jezus! jaz sem
pripravljen in voljan vsem odpustiti, kteri
so me kdaj razžalili. Ees, moj Bog! za¬
voljo tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca
jih objamem, in jim želim vse dobrote
skazati; in tako tudi upam ob svoji smertni
uri tvoje vesele besede zaslišati: „ Še danes
boš z menoj v raji“.

Oče naš. Oeščena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIII. postaja.

Jezus je s križa snet, in Mariji v naročje
položen.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil meč, kteri
je serce žalostne Matere prebodel; kadar
si je ona svojega mertvega Sina v naročje
vzela. Videla je njega vsega ranjenega in
kervavega. 0 kakšno žalost in bolečino je

125

ona tistikrat v svojem sercu občutila! Kteri
meč pa je bil tako ojster, ki je prebodel
njeno serce ? Oh! greh je bil, kteri je Je¬
zusu življenje vzel, in Marijino serce tako
močno ranil. Objokuj toraj ta grozovitni
greh. Skleni svoje solze s solzami svoje
žalostne Matere, in zdihni k nji tako:

0 Kraljica vseh marternikov! kdaj
bom vreden, da bi prav občutil tvojo ža¬
lost in muko? Kdaj bom zadobil milost,
tvojo žalost v svojem serci nositi in s te¬
boj terpeti ? 0 velika Glospa! sprosi mi to
milost, da noč in dan žalujem nad svo¬
jimi grehi, kteri so tebi tako žalost storili;
da bom ves skesan in spokorjen, v za¬
upanji in ljubezni zate umeri, in po smerti
s teboj večno živel.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIY. postaja.

Jezus je v grob položen.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.

O. Ker si s svojini križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje,
in jokanje Magdalene, Janeza in druzih po¬
božnih duš, kedar jim je bil Jezus odvzet,

126

in v grob položen. Zlasti pa si k sercu
vzemi težavo in britko žalost Marije, nje¬
gove Matere, kedar je zgubila iz naročja
svojega ljubeznjivega Sina. V premišlje¬
vanji le-te njene žalosti in njenega terpljenja
se moraš res sramovati, da si pri obisko¬
vanji tega Križevega pota tako malo usmi¬
ljenja občutil. Oh! zbudi svoje serce saj
zdaj pri tej poslednji postaji. Poljubi s
častjo kamen sv. groba, položi v duhu vanj
svoje serce, in reci svojemu mertvemu
Jezusu:

0 usmiljeni Jezus! kteri si tako ker-
vavo pot iz ljubezni do mene storil, v tem
grobu ležečega Te častim in molim. Oh !
želim in vošim Tebe v svojem sercu za-
pertega imeti, da bi s Teboj sklenjen, po
tem sv. Križevem potu k novemu življenji
vstal. in se v tvoji milosti iz tega sveta
ločiti zamogel. Po zasluženji tvojega terp¬
ljenja, kterega sem premišljeval, mi dodeli
da bo na poslednjo uro tvoje sveto Eešnje
Telo moja popotnica; da bodo moje zadnje
besede: Jezus, Marija, Jožef!  in da svoje
zadnje zdihovanje s tistim zdihovanjem skle¬
nem, s kterim si Ti na svetem križi svojo
sveto dušo izdihnil. Daj mi z živo vero.
s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubez-

127

nijo s Teboj in zavoljo Tebe umreti, in
potlej s Teboj na večne čase živeti. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

M o 1 i t e -v.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti lju¬
bezni, s ktero si svojega Sina Jezusa Kri¬
stusa zavoljo mene na svet poslal, in s
ktero je On po svoji britki muki in grenki
smerti mene odrešil, Ti darujem ta sv.
Križev pot, kterega sem s tvojo gnado
obiskoval. Vzemi to pobožno opravilo k
povikšanji svoje časti. v zalivalo za vse
meni in drugim podeljene gnade, za od¬
puščen) e grehov vsega sveta, za pomoč
revnim dušam v vicah, zlasti pa za ktere
sem v začetku prosil. 0 milostljivi Oče ne¬
beški ! poglej na obličje Kristusa, svojega
Sina, usliši glas njegove svete Kervi, in bodi
milostljiv meni obogemu grešniku! Amen.

Nekteri na zadnje tudi molijo 6 Očenašev in 6
če scena si Marij. Akoravno je ta navada dobra in po¬
božna, vendar ni ravno potrebna, temue samo premišlje¬
vanje terpljenja našega Zveličarja je k zadobljenju odpust¬
kov potrebno, in le to je cilj in konec sv. Križevega pota.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus
Kristus in njegova prežalostna Mati Marija!

128

Pesem

pri svetem Križevem potu.

Oh, pridite stvari!

Kaj, glejte se godi!

On, kter’ nas vse živi,
Strašno za nas terpi.

I. postaja.

Kazgajžlan, zapljuvan,

In kronan, zasramovan;
Pred sodbo je peljali,
Nedolžno v smert izdan.

II. postaja.

Glej križ mu nalože
Na ranjene rame.

Oh, Jagnje Božje gre,

In nese vseh dolge.

III. postaja.

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh,
Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potert na tleh.

IY. postaja.

Oh žalosten spomin!
Ker sreča Mater Sin;
Nji gre meč bolečin
Do serca globočin.

V. postaja.

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te,
Ne brani križa se!

YI. postaja.

S pertom Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji da
Terpljenja britkega.

VII. postaja.

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;
O, jenjaj, grešni svet!
Po grehu hrepenet’!

VIII. postaja.

Usmiljene žene!

Ne jokajte za-Me;

Točite za-se le
Spokornih sere solze.

IX. postaja.

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj vendar se zbudi,
Kdor še v pregrehah spi

X. postaja.

Ko pride na goro,

Ga slečejo gerdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

XI. postaja.

Na križ ga polože,

Bazpno roke, noge,

Žeblji mu zdaj nove
Se rane narede.

XII. postaja.

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče Kri!

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smert stori.

XIII. postaja.

Marija, k teb’ hitim,
Tvoj’ga Simi častim.

Z Vama, dokler živim,
Ead jokam in terpim.

131

XIY. postaja.

Za naš greh mertvega
Molimo Jezusa,

In položimo ga,

V grob svojega serca.

*

O Jezus! hvala zdaj
Ti bod’ ino vselej;

Skoz svojo smert nam daj
Te ljubit’ vekomaj.

*9

132

MOLITVE

za'dosego svetih odpustkov.

0 Jezus, ki si na svet prišel ter nam
pravo življenje daješ; verujem, da si svoji
sv. Cerkvi za to ključe nebeškega kraljestva
izročil, da je vse, kar na zemlji odveže ali
zaveže, tudi v nobesili odvezano ali zave¬
zano. — Tudi terdno verujem, da si Ti,
o Jezus! svoji Cerkvi oblast dal, odpustke
deliti, in da so zares vernim v duhovno
pomoč. Prosim Te, o dobrotljivi, usmiljeni
Jezus! daj mi milost, da bom zamogel iz
števila tistih resnično spokornih in z Bogom
spravljenih grešnikov biti, na ktere Ti z
dopadajenjem gledaš, in jih z obilnimi gna-
dami obdaruješ. To upam deseči od Tebe,
moj Zveličar, in prišel sem k Tebi v
cerkev *), kjer se v presvetem Zakramentu
znajdeš, še poslednjo dolžnost dopolnit,
ktero sveta katoliška Cerkev k dosegi
popolnih odpustkov tirja; tukaj Tebi,
o milostljivi Jezus, vse potrebe svete

*) To je; bratovsko cerkev obiskati, ki je v Celji
kapucinska, drugod vsaka farna cerkev.

133

Cerkve in vsega kerščanstva izročim in
priporočim.

1. Za povikšanje sv. katoliške Cerkve.

0 Bog! najvišji Pastir in Oče vseh
vernih, ki s svojim sv. Buhom celo telo
sv. Cerkve vladaš in posvečuješ, ki si po
Jezusu Kristusu veličastvo svojega sv. Imena
vsem narodom oznanil: ohrani delo svo¬
jega usmiljenja, da tvoja sv. Cerkev v vsem
dobrem raste, se po vsi zemlji razširja in
v spoznanji in češčenji tvojega presvetega
Imena stanovitna ostane.

Da svojo sveto Cerkev vladaj in
ohrani!

Prosimo Te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Oešeena si Marija. Čast bodi Bogu.
(Dvakrat).

2. Za edinost kerščanskih poglavarjev,

0 Bog, ki pravi mir daješ in edinost
ljubiš, dodeli vsem kerščanskim poglavar¬
jem , svojim služabnikom in namestnikom
na zemlji, polno spravo in edinost; odverni
vse škodljive vojske in razpertije, da tvoji
verni v pravi prostosti Tebi vredno in zvesto
brez ovire služiti zamorejo.

134

Da kerščanskim kraljem in poglavar¬
jem mir in edinost daj.

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.
(Dvakrat).

3. Za zatiranje krivoverstva.

0 vsegamogočni, večni Bog! ki želiš,
da bi bili vsi zveličani, in nočeš, da bi se
kdo pogubil: ozri se milostljivo na vse
zmotene krivoverce, ki jih je lažnjivi in
goljufivi sovražnik v krivoverstvo in vraže
zapeljal; prosimo Te, usmili se jih in pri¬
pelji jih na pot resnice; in daj vsem, da
razpertije v veri zapustijo, vse zmote od¬
ložijo in k edinosti tvoje resnice pridejo,
po Jezusu Kristusu. Amen.

Da sovražnike svoje sv. Cerkve po¬
nižaj, in spreoberni.

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.
(Dvakrat).

4. Za svetega Očeta, Rimskega Papeža.

Najvišji in večni Pastir, Jezus Kristus !
Tebi priporočim našega Papeža I., tvojega
pervega namestnika na zemlji. Usliši njegove

135

prošnje, spolni njegove želje in molitve,
ki Tvojo čast povikšuje in srečo Tvoje
Cerkve množi. Vodi, rasvetljuj, poterdi,
varuj, podpiraj ga, da tvojo sv. Cerkev
vselej k tvoji božji časti in k našemu duš¬
nemu zveličanju vlada. Amen.

Da apostoljskega Pastirja in vse cer¬
kvene ustanove v svoji sv. veri ohrani.

Prosimo Te, usliši nas, o Jezus!

Oče naš. Cešeena si Marija. Čast bodi Bogu.
Verujem v Boga Očeta.

M olitev.

0 Bog vsega usmiljenja! ki si sv.
Cerkvi moč in oblast dal, odvezovati in
zavezovati, hvaležno se poslužimo milost,
ki jih nam z delitvijo odpustkov deliš. Ne
daj nam pa pozabiti, da se le resnično
spokorni grešniki, ki svoje serce z dobro
spovedjo očistijo in svoje duše z vrednim
sv. Obhajilom poterdijo. popolnih odpust¬
kov vdeležijo. Dostavi, o dobrotljivi Oče
nebeški! kar nam ojstrih pokoril pervih
kristjanov primanjkuje, po svoji ljubezni
in neskončnem zasluženji Jezusa Kristusa,
tvojega Sina, v kterem vsi milost in odre¬
šenje imamo, in od tvoje milosti večno

136

zveličanje upamo. Po ravno tem Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Opomin. Te molitvice opravi vsaki mesec
po spovedi in sv. obhajilu za popolne odpustke
bratovščine sv. Uršule v cerkvi. Kdor ne zna brati,
ali teh molitvic pri rokah nima, naj moli: Oče
naš, Ceščena si Marija, Čast bodi Bogu (sedem¬
krat)  in sv. apostoljsko vero v Papežev namen
za edinost kerščanskih poglavarjev, zatiranje kri¬
voverstva in povikšanje sv. matere katoliške Cerkve.

Zlate molitvice,

Uršulinskemu društvu priporočene, in tudi za vse kristjane
dobre, ter vredne, da bi se jih vsakteri na pamet navadil
in naučil, da bi jih lahko tudi med delom in spotoma
opravljal in molil.

I.

Zjutraj se prekrižaj in reci:

Oče nebeški! lepo Te zahvalim, da si
me ohranil nocojšnjo noč, obvaruj me tudi
današnji dan! Bodi vse k tvoji Božji časti
m k mojemu dušnemu zveličanju. Amen.

Jezus, Marija in sv. Jožef! Vam iz¬
ročim za zdaj in vselej svojo dušo in svoje
telo.

137

II.

O Bog! verujem, da si ti pri meni,
in te ponižno molim. Upam, da me ne
boš zapustil, in te za to prelepo prosim,
ljubim te, in zročim ti vse svoje misli, be¬
sede in djanja.

III.

0 Marija, preljuba mati, moje zaupanje
in pribežališče! v tvojem varstvu želim
živeti in umreti! Varuj me greha in sprosi
mi Božjo pomoč. Preljubi angelj Božji in
zvesti moj varil, varno me vodi in povsod
me spremljaj in varuj!

IV.

Stori zjutraj dober namen in ga večkrat čez dan ponovi,
rekoč:

0 moj Bog! vse, kar govorim, delam
in terpim, bodi v tvojo večo čast, vse iz
ljubezni do Tebe, o moj Jezus!

Y.

Pri vživanji jedi in Božjih darov: posebej pred jedjo se
moli: Oče naš. Ceščena si Marija, čast bodi Bogu. Jedi se
prekrižajo, rekoč:

Blagoslovi, o Gospod, nas in te tvoje
dari, ki jih bomo od tvoje dobrote vživali,

138

ki živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Po jedi:

Zahvalim Te, vsegamogočni, večni Bog,
za vse dobrote tvoje; po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast bodi Bogu.

YI.

Kadar koga srečaš, izgovori lepo kerščansko pozdravljenje,
rekoč:

Hvaljen bodi Jezus Kristus!

In tako pozdravljen odgovori:

Na vekomaj. Amen.

VIL

V skušnjavi zoper sveto čistost reei:

0 Jezus, Marija in sveti Jožef! Vam
izročim svojo dušo in svoje telo. Rajši
hočem umreti, kakor grešiti.

Kadar te jeza napada, zdilmi, rekoč:

0 ves pohlevni in iz serca ponižni
Jezus! daj mi voljno poterpeti. 0 Marija,
vsa krotka Devica! prosi za-me, da se ne
serdim, ne togotim.

139

V vsakteri skušnjavi prosi, moli in zdihuj, rekoč:

Bog! pridi mi na pomoč; Gospod!
hiti mi pomagat.

VIII.

Na večer ako ne moreš sv. roženkranca moliti, moli vsaj
nektere svete Očenaše, češčenasimarije, in poslednjič zdihni,
rekoč:

Oče nebeški! lepo te zahvalim za vse
dobrote tvoje; prosim Te, odpusti mi moje
grehe, in daj mi mirno lahko noč, in svojo
pomoč! Marija! ljuba moja mati, tvojemu
zvestemu varstvu se priporočim! — Pre¬
ljubi angelj, varil moj, varuj me nocoj!
Bog daj vernim mertvim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti. Amen.

Preden zaspiš, se navadi vsaki večer vsaj ob kratkem
svojo vest izpraševati, kaj si skozi dan hudega storil, in
dobrega zamudil, ter se potem skesaj, in prosi Boga od-
puščenja, in stori dober sklep, z Božjo pomočjo se bolj
zvesto hudega varovati in dobro delati. — In vedi, da to
veliko pomaga k popolnosti.

IX.

Ako se po noči zbudiš in spati ne moreš, varuj se, da te
kaka skušnjava ne zmoti, zatoraj premišljuj in zdihuj, rekoč:

Enkrat moram umreti; — pa ne veni
kje, tudi ne vem, kdaj, in kako; to pa

140

dobro vem, da, če v smertnem grehu
umerjem, bom pogubljen vekomaj. Oh.
tega Bog ne daj! — Sveta Marija, Mati
Božja! prosi za-me, ubozega grešnika, zdaj
in ob uri moje smerti. Amen.

X.

Svoje molitvice več ali manj slabo opravljene sklepaj, rekoč:

Oče nebeški! sprejmi mojo slabo mo¬
litev, in kar moja pobožnost ne velja, naj
moj usmiljeni Jesus doda! Amen.

XI.

Molitvica, ki so ji sv. Oče Pij VII. 19. maja 1819 sto dni
odpustkov podelili, ako se vsaki dan moli, rekoč:

Naj se zgodi, visoko hvali in vekomaj
časti najpravičniši, najviši in najljubez-
njivši sveta volja Božja v vseh rečeh.

XII.

Molitvica, se vseh svetih maš vdeležiti, ki je dobro, jo
trikrat na 'dan: zjutraj, opoldne in na večer pobožno
opraviti.

0 Bog, nebeški Oče! Tebi darujem
vse svete maše. ktere se danes po vsem
svetu opravljajo, ktere so se od začetka
kerščanstva do zdaj darovale, in tudi tiste,

141

ki bodo še na dalje do konca sveta brane
v sv. katoliški Cerkvi. — Se vsili vdele-
žiti priserčno želim in prosim, ter vse
Tebi darujem, kakor ravno toliko darov
spoštovanja, ljubezni, prošnje, sprave in
zahvale, po Jezusu Kristusu, tvojem pre¬
ljubem Sinu in Zveličarju našem: ker ž
Njim, po Njem in v Njem imaš, Oče ne¬
beški ! v edinosti svetega Duha vso čast in
hvalo od vekomaj do vekomaj. Amen.

predrage Kem Gospoda našega Jezusa Kristusa, v za¬
hvalo toliko darov in milost, ki jih je prejela presveta
Devica Marija, Božja mati, sosebno v svojem brezmadežnem
spočetji.

I.

Večni, najmilostivši Oče nebeški! Tebi
darujem predrago Kri tvojega Sina in
Gospoda našega Jezusa Kristusa v družbi
in imenu preblažene in prečiste Device
Marije in vsili svetnikov v nebesih, kakor
tudi vsih izvoljenih na zemlji, v zahvalo
za vse milosti in dari, s kterimi si obla-
godaril svojo najpokorniši hčer, posebno

142

o njenem brezmadežnem Spočetji. Darujem
tebi tudi to predrago Kri v spreobernjenje
vsib grešnikov, v poveličanje in razširjanje
presvete Cerkve, za zdravje in srečo rim¬
skega Papeža in v njegov namen. — čast
bodi Bogu. —

II.

Večna in včloveeena Beseda, Jezus
Kristus, Tebi darujem tvojo lastno pre¬
drago Kri v edinosti in v imenu prebla-
žene, brezmadežne Device Marije in vsili
svetnikov v nebesih, pa tudi izvoljenih na
zemlji, v zahvalo za vse milosti in darove,
s kterimi si oblagodaril svojo, Tebi čez
vse vdano Mater, posebno pa o njenem
brezmadežnem Spočetji. Darujem Ti tudi
tvojo predrago Kri za spreobernjenje vsih
grešnikov, v poveličanje in razširjanje pre¬
svete Cerkve, za zdravje in srečo rimskega
Papeža in v njegov namen. — čast bodi
Bogu. —

III.

Večni Bog, Tolažnik sveti Duh! Tebi
darujem predrago Kri Jezusa Kristusa
v edinosti in v imenu preblažene, brez¬
madežne in prečiste Device Marije in

143

vsih svetnikov v nebesih, pa tudi vsili
izvoljenih na zemlji, v zahvalo za vse mi¬
losti in darove, s kterimi si oblagodaril
svojo naj zvestejši Nevesto, sosebno pa o
njenem brezmadežnem Spočetji. Darujem
Ti tudi tvojo predrago Kri v spreober-
njenje grešnikov in za poveličanje in raz¬
širjanje presvete Cerkve, za zdravje in
srečo rimskega Papeža in v njegov namen.
— čast bodi Bogu t. t. d.

1Y.

Mati Božja, o brezmadežna, o pre¬
sveta Devica Marija! zavoljo tvoje ljubezni
do Boga in zavoljo tvoje hvaležnosti za
toliko gnad in dobrot, s kterimi si bila
obdarovana, pred vsem pa za tisto prav
posebno gnado tvojega brezmadežnega Spo¬
četja, in zavoljo neskončnega zasluženja
Jezusa Kristusa, tvojega Božjega Sina in
Gospoda našega, Te ponižno prosimo in
se Ti priporočamo, daj nam, Te vselej
popolno in stanovitno častiti in ljubiti in
popolno zaupanje imeti, posebno po tvoji
priprošnji zadobiti vse tiste gnade, ki jih
tolikanj potrebujemo. Dokler se toraj go¬
tovo zanesemo po tvoji nezmerni dobrot-

144

ljivosti vse k zveličanju potrebne gnade
prejeti. Tebe s hvaležnim in tudi prav

veselim sercem častimo ponavljaje tisto
pozdravljenje, s kterim Te je bil angelj

Gabriel nagovoril: Češčena si Marija!  —

Opomin. To darovanje se lahko večkrat

na dan v sercu ponovi, če se tudi ne bere in z
jezikom ne izgovarja. Pij IX., rimski papež, so
18. junija 1854 z lastno roko pisaje, podelili

300 dni svetih odpustkov vsim vernim, kolikor-
krat to darovanje pobožno opravijo; tistim pa
popolne odpustke, ki jo ves mesec zapored vsaki
dan molijo, ako se skesano spovedo in vredno
presveto Eešnje Telo prejmejo. Le-ti odpustki se
zamorejo tudi dušam v vicah darovati.

145

PESEM,

ki se pri slovesni Božji službi poje o velicih
shodih sv. Uršule v Dramelski fari na spodnjem
Štajarskem.

1 .

Ljubi verni skupaj zbrani,

Parmani in farmance!

Vsi s pobožnostjo navdani
Romarji in romarce!

Vidi se, da ste veseli,

Praznično oblečeni,

Kakor da bi v svate h’teli,

Tukaj sem povabljeni.

2 .

Na veseli tej gorici
Je nebeška svatovšnja;

Prišla k čisti je devici,

Sveti UršTi, bratovšnja.

Ona je nevesta bila
Ljubeznjiv’ga Jezusa;

Mu je serce obljubila,

Je v nebeške svate šla.

10

146

B.

Na Britanskem je rojena
Od kraljevega stanu.

Bila v zakon obljubljena
Ondi kralju slavnemu.

Ona pa je obljubila
Že devištvo Jezusu;

Žalostna je svatov bila,
Darovala se Bogu.

4 .

Vse vojake v zakon dati.
Kralj Konan namen stori,

Kje neveste jim odbrati
Prav poštene? ga skerbi.

Na Angleško zdaj pisali
Do nedolžnih so deklic,

Enajst tisoč jim poslali
Le pobožnih so devic.

Sveta Urš’la je med temi
Kralju b’la obljubljena,

Ko je šla na morje ž njimi,

V Božje varstvo d’vištvo da.
Kar kolj z Bogom kdo počenja,
Bog mu vlada in ravna:
Sveta Urš’la ne odjenja,

Cista d'vica biti vsa.

147

6 .

Tovarišice si je zbrala,

Z njo so bile združene;

Ž njim’ po morju je veslala,
Kamor sam Bog hotel je.

Na vojaško ženitvanje
Bile so odmenjene;

V nebeško pa svatvanje
So poslednjič vse prišle.

7 .

Veter hud na morji vstane,
Nese jih na drugo stran, —

Ne tje, kamor so poslane, —
Jih postavi v boljši stan.

Strašni Huni so privreli,

Ker je ondi vojska b’la;

So device vse zajeli,

Kar nobena ni odšla.

8 .

Sveta Urš’la tako pravi:

Ljube moje deklice!

V veFki sili in težavi
Bogu v roke dajmo se;

Boljši je nam, kri preliti.

Kakor vero zatajit’:

V greh ne smemo privoliti,
Rajši čemo srnert storit’.

10 *

148

9 .

In vojšaki so začeli
Zdaj device vse morit',

Njim življenje so vzeli,

Mogle res so kri prelit’,
Urš’la s sul’co prebodena,

Tud’ po druzih seka se,
Skrila se je samo ena,

Vendar zadnjič ž njimi gre.

10 .

So v Kolinu pokopali
Svete te device vse;

Trupla v černo zemljo vs’jali,
Duše so v nebesa šle!

So na zemlji bde svarjene,
Grajal jih je hudi svet;

Zdaj v nebesih so češčene
Že nad tisoč' pet sto let!

11 .

Tudi tukaj na gorici
Sveta UršTa se časti,

K ti nebeški pomočnici
Zdihni danes romar ti!
Praznik smo si naredili
Ravno svete Urš’16 god,

Da b’ jo vredno počastili,

Daj nam Jezus, naš Gospod!

149

12 .

Mnogo d’vic si saboj vzela,
Z njimi si v nebesa šla:

Kadar smert bo nas zajela,
Prosi za nas Jezusa!

Saj za srečno zadnjo uro
„Si patrona zvoljena“.

Sprosi pravo nam pokoro,
„Bodi naša vojvod’nja!“

13 .

Zdaj po hribih in dolinah
Sveta Urš’la se časti,

Na nebeških visočinah
Krona njena se svitli !

Trojno krono je dobila:
Uka, martre, čistosti,

Ker device je učila
In za vero dala kri.

14 .

Le poglejte, vi dekliči,

Kaj velja deviški stan,

Srečen tud’ za vas fantiči,
Ge le prav je spolnovan.

Lejte, ta je žlahtna roža,
Teč velja, kot celi svet,

Ker namest’ sveta in moža,
’ma prežal’ nebeški cvet.

150

15 .

Dragi farmam pošteni,

Udje te soseščine,

Ste v pomoč priporočeni
Ljube svete Uršule!

Naj požegna s te stermiifee
Celo faro Dramelsko,

Da vam žito ino vince
Zmiraj lepo rastlo bo.

16 .

Bodi čast sveti Trojici
Zdaj ino na vekomaj!
Sveti Uršli, pomočnici
Se priporočimo zdaj,

Da nam spros’ sveto živeti
Na tem svetu prav vselej;
Ino enkrat srečno umreti,
Potem priti v sveti raj!


151

Troje vencev sv. Uršule.

Drevesce lepo želeni,

Poganja rajske krone tri,

Se v zalih vencih lesketa,

Enajst rož vsaki ven’c ima.
Drevesce imenuje se
Tovarštvo svete Uršule.

Je perva krona čistosti,

Devicam Jezus jo deli;

Dekliči in mladenči vi,

S to krono hote venčani,

Tam, kjer nebeška luč gori
In sveta Uršula slovi.

Jn druga krona biserna
Bo učenike venčala;

Očetom ino materam
Jo spleta Jezus sam:

V nebeški zarji vtrinja se
Na glavi svete Uršule.

In tretja krona mučenstva
Je kakor kri rudeča vsa;

Z njo kronal usmiljen Jez u s bo,

Ki nosijo zdaj križ voljno.

Poterpi, brat! vsih rev bo kraj
Pri sveti Urš’li v svetem raj’.

Povejte sestre, bratje! mi,

Kje lepši drevce zeleni?

Oh bodi mi pozdravljena,

Ti svete Urš’le bratovščina!

Ki take krone v sebi imaš
In udom za plačilo daš.

Slovo ti dam, o grešni svet!

Vsa tvoja čast je prah in smet:
Slepiti se ti več ne dam,

Zdaj k sveti Urš'li se podam;

Živeti čem čisto, sveto,

Da pridem k Jezusu v nebo!

O sveta Urš’la! prosim te,

Na nas sirote se ozri!

Pomagaj za teboj hodit’,

Vse križe pa voljno nosit’,

Naj bo naš glas, ko nam bo umret^
Marija, Jezus, Ježef svet’!

Devica čem vedno ostat’.

Marija Devica devic

Je v raju na Božji desnic’;

K Mariji so vzete
Device vse svete:

Devica čem vedno ostat’.

V devici je sveti Duh zdaj,
Bo v raju med angeljci kdaj
To priča Marija,

In sveta Lucija:

Devica čem vedno ostat’.

Danica čez zvezde je vse,
Tud’ v raju deviško dekle,

V nebesih kraljuje,

Se v Bogu raduje:

Devica čem vedno ostat'.

Kar bela je lil’ja pri nas,
Devica tam večni je čas,

Pri Bogu v veljavi,

V nebeški je slavi:

Devica čem vedno ostat’.

Le d'vica v nebesih povsod
Za Jagnjetom Jezusom hod’,
Prepeva vesela,

Vse Božje tam dela:
Devica čem vedno ostat’.

Kjer drugi nevarni je spol,
Se znairti jaz nočem nikol’;
Boga bi žalila,

In čistost kalila:

Devica čem vedno ostat’.

Oj, sama pač lepo živim,
Nad Jezusom se veselim,

On v me se ozira,

Me z gnado podpira:
Devica čem vedno ostat’.

Kaj maram za tebe, o svet?
Ti hočeš le čistost mi vzet’!
Kaj dam se vmoriti,

Ko čistost zgubiti:

Devica čem vedno ostat’.

Devica Oecilja zapoj
Na orgije ponižno z menoj,.
Da čistost čem branit’,
Nedolžnost ohranit’:

Devica čem vedno ostat’.

Dekleta, živimo lepo,

In Jezusu dajmo roko;

On venča device
V nebeške kraljice :

Devica čem vedno ostat’.

155

V hvaležni spomin

poterjenja Uršulinskega društva in njemu podeljenih po¬
polnih odpustkov po svetem Očetu, rimskem papežu Piju IX.,
še pristavimo papeževo pesem; naj bi jo udje bratovščine
svete Uršule za srečno zadnjo uro o priložnostih zapeli, in
in tako pervemu namestniku Kristusovemu na zemlji spo¬
štovanje, ljubezen in hvaležnost skazovali.

1 .

Kjer je Petra Cerkev prava,

Kjer je Kima večna slava,

Tam v pobožnosti veliki
Se glasijo vsi jeziki:

(Blagor Leonu Očetu,

Blagor, blagor Bog mu daj!) (Dvakr.)

2 .

Blas gre čez sedmere griče,

Vatikan junaško kliče,

Se svetnikov tihe rake
Glas pošiljajo v oblake:

(Blagor Leonu Očetu,

Blagor, blagor Bog mu daj!) (Dvakr.)

3 .

Po ravneh in visočinah,

Po vodiih, gorah, dolinah,

Po prostoru sveta vsega
V svetih trumah se razlega:

(Blagor Leonu Očetu.

Blagor, blagor Bog mu daj!) (Dvakr.)

4 .

Angelji se pridružite,

Svoje petje z nam’ sklenite,

Da se bode živo vnelo,

Nad zvezde v nebo donelo:

(Blagor Papežu Očetu,

Blagor večni Bog mu daj! (Dvakr.)

Z a li v a 1 n a.

Hvala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite!
Stvarnika, dobrotnika
In Očeta ga častite!
Kerub, Seraf, mu pojo,

Hvali zemlja in nebo.

Sveti, sveti, svet’ Gospod!

Vse je polno tvoje hvale;
Trume 'zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale;
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

Ceščen bodi trojni Bog,

Oče, Sin in ti Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;
Jezus Kristus, Božji Sin,

Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš!

Kol’ka je ljubezen tvoja!

V grehe sem bil zakopan,
Revna je b’la duša moja,
Ti pa prideš k nam na svet,
Smert, pekel in greh zatret.

Tečni Bog, in kralj nebes
Se poniža brat nam biti;
Nam živi in nam vmerje,
Nam nebesa zaslužiti;
Njega sveta rešnja kri
Nas očisti vse ljudi.

Na desnici Božji zdaj
Ga še 'mamo pomočnika,
Sodnji dan ga grešnik bo
Videl ojstrega sodnika,
Milost, grešnik le dobiš,
'Dokler še na svet’ živiš.

Jezus bod’ usmiljen nam,

V službi svoji nas ohrani,

158

Kri si svojo dal za nas.

Greh končaj, pri nas ostani;

Pelji naše duše v raj
Delež 'zvoljenih nam daj.

Svoje ljudstvo srečno štor’,

Zdaj in vselej nas obvari;

Obdaruj in povikšuj
In zveličaj svoje stvari;

Hvalo bomo peli ti
Tukaj ino v večnosti.

Milostiv nam bodi dan’s,

Pota v grehe nam zagradi;

Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stormo dobro radi.

V tebe upamo vsak čas,

Da ne boš zavergel nas!

Vse k vikši časti Božji, k češčenju Marije
Device in sv. Uršule, naše bratovščine zveste
pomočnice, k našemu dušnemu zveličanju in
tolažbi, in v pomoč dušam v vicah. Amen.

P. A. D.

OBSEG.

Pervi del.

Stran.

Vvod.. . 3

Začetek in poduk bratovščine sv. Uršule ....  5

Litterae supplieatoriae. 5

Copia deereti Papalis. 7

Bratovščina poterjena od sv. Očeta. 8

Ad perpetuam rei memoriam. 9

Bratovščine odpustki v vsaki farni cerkvi itd. ... 10

Vodila za bratovščino..11

Od kerščanskega nauka.15

Kaj naj zlasti vodniki Uršulinskega društva nabranim

družbicam še posebno naročajo.19

Petnajst zlatih strokov za gospodarje, očete, matere 23

Deset zlatili orehov za mladenče.27

Sedem zlatih jagod deklicam . ■.28

Tri zlate resnice vsiin skupaj in vsakemu posebej . 30
Djanje in življenje sv. Uršule in tovaršic ....  30
Opomin.51

Drugi del.

Jutranje molitve. 55

Darovalna molitev. Dobro vsako jutro moliti ... 58

Večerne molitve.59

Pomisli kaj si od davi pregrešil.60

Vsak dan obuditi . . . . :.62

Sveta maša . . . '.■.64

Zahvalna molitev po sv. maši.77

Stran.

Kako je med sv. mašo Kristusovo terpljenje premiš¬
ljevati .. 78

Kako dobro je pri sv. maši biti .......  81

Molitve za spoved in sv. Obhajilo.84

Imenitna zveza z Bogom, ki je neprecenljive vrednosti 91

Zaveza z Marijo.94

Prošnja k Jezusu v zadobljenje ljubezni.95

Litanije k časti sv. Uršule in njenih tovaršic in drugih

pomočkov za srečno zadnjo uro.97

Molitve za srečno zadnjo uro:

K Jezusu.101

K Devici Mariji.102

K sv. Jožefu.104

K sv. Barbari.105

K sv. Uršuli in njenim tovaršieam ....  106

Opomin 1. 2.107

Sv. Križev pot.108

Pesem pri svetem Križevem potu.128

Molitve za dosego svetih odpustkov.132

1. Za povikšanje sv. katoliške Cerkve . . . 133

• 2. Za edinost kerščanskih poglavarjev . . . 133

3. Za zatiranje krivoverstva.134

4. Za svetega Očeta rimskega Papeža . . . 134

Zlate molitvice.136

Sveto darovanje.141

Pesem, ki se pri slovesni Božji službi poje o velieih

shodih sv. Uršule v Dramelski fari.145

Troje vencev sv. Uršule.151

Devica čem vedno ostat’.152

V hvaležni spomin poterjenja Uršulinskega društva,

papeževa pesom.155

Zahvalna.166