Xlli. letnik. V Gorici, dne 2. novembra 1905. 44. številka. Izhaja vsak Četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankov,um pisma sc ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto i krone, za pol leta 9. kroni. Za manj premožne za celo leto 8 krone, za pol letu kTm! Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vct-turini St. 9. iio in n : 111 i ;i » pr upravništvo, Gorica, SemcniSka ulica št. IG. Posamezne 'iie-vilke sc proAjSjov tobakarnah v Žolski ulici, Nunski ulici, ua Josip Verdijevem tc-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Kiva Como) št. lipo 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstab, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bsyt v Gorici. ""'Al------------------------------------------- 1 '___________-B- Tiska „Naro»lnn Tiskarna” (odgov. J. Mitrnšič) v Gorici. Živinske zavarovalnice. Da bi pospeševalo kmetijstvo posebno pa živinoreja, je izdalo minister-stvo vzorna pravila za živinske zavarovalnice, ki naj* bi bile pripomoček pri snovanja zavarovalnic 'in z vsebino kojih hočemo površno seznaniti naše čitatelje. Samopomoč je jedno izmed onih sredstev, ki zamorejo kmeta rešiti iz onega žalostnega položaja, v katerem se danes nahaja. Radi tega naj se snnjejo živinske zavarovalnice v znamenju samopomoči na podlagi medsebojne vzajemnosti. Člani zavarovalnice naj se smatrajo za člane velike družine, v koji je veak član navezan na drugega in je dolžan vsak član drugemu članu v nesreči pomagati. Vse člane vezati mora medsebojna ljubezen, ako hočejo, da bode vspevala zavarovalnica. Zavarovalnico se lahko osnuje, če se je prijavilo najmanj 50 živinorejcev, ki imajo najmanj 100 goved, ki so sposobna za zavarovanje. Član te zavarovalnice zamore biti vsakdo, ki se v do-tičnem okolišču, za kojega je ustanovljena zavarovalnica, peča z živinorejo. Člani ne morejo postati: 1). oni, ki imajo za jednake nezgode zavarovano svojo živino že pri drugi zavarovalnici; 2). oni, ki kupčujejo z živino, v prvi vrsti živinski prekupci; 3). člani pa ne morejo biti tudi oni — in to je posebno važno —, ki zanemarjajo svojo živino, ki jo ali preslabo krmijo ali pa premalo varujeio pri delu in jo na ta način ugo-nabljajo. Za zavarovanje nesposobna so ži-vinčeta, ki so 1). še bolna; 2). ravno prebolela bolezni; 3). živina iz hlevov, v kojih je razsajah kužna bolezen in se uradno še ni proglasilo, da ni nobene nevarnosti več; 4). živina, ki je preveč zanemarjena; 5). živina iz onih hlevov, i v koje se postavlja tržna živina in 6) , živina živinskih prekupcev. Tudi glede starosti živine, v koji jo je moči zavarovati, ju natančno določeno. Zavarovati se ne more goved pod ( 3 meseci in ne nad 12 leti. Kdor hoče svojo živino zavarovati, mora 'se oglasiti pri načelstvu, ki ukrene vse potrebno za njegov sprejem. Živino, ki je nže zavarovana, ceni posebna komisija in na podlagi te cenitve se določijo tudi prispevki, ter v slučaju nezgode tndi odškodnina. I Zavarovalnice so lahko za govejo živino ali pa za konje. Okolišče, na koje se rasteza zavarovalnica, je lahko večje ali manjše ter se določa v vsakem posameznem slučaju po krajevnih razmerah, j V taki zavarovalnici ima vsak član dolžnosti in pravice. Glavna dolžnost vsakega člana je plačevati letne doneske in v slnčaju potrebe tudi izvanredne prispevke. Ako je namreč v jednem letu veliko nesreč in se vsa škoda iz rednih letnih doneskov ne more pokriti, dolžni so člani plačati izvanredne prispevke v pokritje škode. Nasprotno pa, ako iz rednih letnih doneskov kaj preostane, , dene so ta prihranek na stran in se 1 v slučaju obilih nezgod pokrijejo izvan-redni izdatki, ne da bi morali člani pla-j čevati zato posebne prispevke. 1 Glavna pravica vsakega člana ob-i stoja v tem, da sme vsak član za pogi-| nolo zavarovano živino zahtevati odškodnino; pravico ima se udeleževati občnih zborov, tamkaj govoriti, staviti predloge in dajati nasvete, katere vpošteva odbor ozir. načelstvo. Vspešno delovanje zavarovalnic pa je po našem mnenja v prvi vrsti odvisno od LISTEK. Šolski in JVtali Dom. Nova njegova cvetlica v raju. .Concordin parvac res crescunt, discordia masimae dilabuntur*. „Nad zvezdami že tvoja duša [biva". Blagor ljudstvu, ki skupno in edino za svoj razvoj deluje. Dana mu je prihodnost. Ni ?e mu bati, da bi ga nasprotnik podjarmil in pretvoril v sužnja. Dokaz temu nam daje zgodovina, ki nam našteva toliko ljudstev, ki so po svoji edinosti rastla, a vsled needinosti propadla. Li naj omenim Rimljane, li naj opišem Grke in povem o vseh njihovih zmagah, dokler so bili edini? Ne, raji se ozrem na te, drago in milo slovensko ljudstvo, zlasti na te, ki bivaš po lepom Goriškem. Pa li je narod bolje zavarovan, kakor če se trndi dati svojemu zarodu versko vzgojo? Vera je podlaga narodnosti. Ona je tisti temelj, na katerem so kraljestva trdna. Na tem temelju, postavljenemu ljudstva se ni treba bati barje viharnega boja. V edinosti je moč. Ona pomaga, da iz malega raste veliko. In la krasni, ljubi .Šolski Dom“, nisi li tudi ti iz malega vzrastel? O le vprašajmo one, ki so živeli pred leti in so videli njegov početek. Majhen, da zares majhen je bil. Pa kako se je to malo drevesce razvilo ter razširilo v dokaj veliko drevo. Početek njegov je bil: majhen otroški vrtec z enim razredom ljudske šole. In sedaj šteje štiri deške in šest dekliških razredov, dve dekliški in eno deško pripravljalnico za daljno učenje. Temu sta pridruženi deška in dekliška obrtna in nadaljevalna šola. Bo-li to zadosti ? Ne, trebalo je novega poslopja, in zraven BŠolskegau vzrastel jo tudi „Mali Dom“, ki pa sedaj ni že več majhen, ampak velik, ki šteje Štiri razrede mešane ljudske šole. In kolike važnosti so ti slovenski zavodi za Gorico in njeno okolico! Ljudstvo, ki nima svojih šol, podleže tujčevemu jeziku. To vedo dobro nasprotniki. Branijo se torej povsod dati ubogemu Slovencu lastne šole. Reči se sme, da zavodi .Šolskega in Malega Doma“ tudi dobro vspevajo. Čez vse potrebno je, da se tudi za naprej podpirajo. Saj je od te podpore odvisna prihodnost našega milega slovenskega ljudstva. Blagim dobrotnikom v veselje naj povemo, da otroci tu ne napredujejo samo v znanosti, za kar se cenjeno učiteljstvo brez izjeme trudi, ampak da dobiva tudi dobro versko vzgojo. Tako ostanejo z redkimi izjemami otroci dobri. — Evo vam zopet eno cvetlico, katero si je ljubi Bog izbral iz tega vrta, da si jo presadi v lepši in boljši nebeški vrt, kjer ne brije več barja in ni nevarnosti, da bi ovenela vsled zime. Bliža pred šestnajstimi dnevi je v Gospodu zaspala Sancin Slava, ki je načelstva. V načelstvu morajo biti o-iebe, ki so pripravljene popolnoma se žrtvovati, a imeti morajo tudi za to vse potrebne zmožnosti. Brez dobrih voditeljev ni dobrih sadov. Najbolj zmožni, da prevzamejo načelstvo, so na deželi duhovniki in učitelji. Popebno lahko pride na ta način učitelj do sodelovanja v gospjdarskih stvareh. Kmet, ki ne zna ravno prav dobro svinčnika ali peresa vihteti, hvaležno sprejme pomoč, tu so vrata, ki se odpirajo učitelja k zaupanja ljudstva. Pri takih prilikah dobi učitelj vpogled v gospodarske odnošaje ljudstva in v tem zamore ljudstvu ne samo svetovati, ampak tndi dejansko pomagati. Ako bode učitelj na ta način pomagal ljudstvu, rasel bodo njegov ugled in spoštovanje od strani ljudstva in to zamore le agodno aplivati na vspehe v šoli. Oni, ki hočejo našemu ubogemu kmetu pomagati na tem polju in se čutijo za to pokliesne, naj zahtevajo pri glavarstvu svojega okraja izvod pravil, kjer bodo dobili tndi vsa potrebna na-daljna navodila. Na delo torej za zboljšanje žalostnega položaja našega kmeta. D. Narod, ki moli. Gori na severa Evrope je nastala nova samostojna država. Od leta 1814 sta imeli namreč Norveška in Švedska, dasiravno sta ostali dve nezavisni državi s svojimi konstitucijami, s svojimi zakoni, s svojimi zakonodajnimi komorami in s svojimi povse ločenimi vladami, .skupnega kralja in skupno poslaniško zastopstvo v inozemstvu. Norvežani niso bili nikdar zelo za- dovoljni s to zvezn. k»>r so bili prepričani, da močneja Švedska z njimi postopa kakor s podložnim, a ne kakor z neodvisnim narodom. Vkljub svojim neprestanim pritožbam, vkljub krepkemu ugovarjnnjn niso dobili Norvežani od Švedske drugega nego te-oretiških koncesij in lepega. obečanja. Da si pridobi Norveška-več moči nasproti Šredski in močneji ,vpliv v inozemstvu, je sklenila norveška komora dne 27. maja tega leta zakon, po kojera naj bi se ločili norveški konzulati od švedskih. Dosedaj je . namreč jedni in isti poslanik zastopal • Švedsko in Norveško v taji državi. Kralj v sporazumu s švedsko vlado tega zakona ni hotel potrditi. Ta nastop kraljev je Norvežane, ki so se radi tega čutili ponižane, močno užalil in silno razburil. Odstopila je norveška vlada in kralj ni našel niti jed-nega Norvežana, ki bi bil pripravljen prevzeti sestavo novega ministerstva. Norvežani so kralja odstavili, in 7. junija tega leta je izjavila komora jednoglasno, da je zveza s Švedsko razrušena ; postavila se je začasna vlada in naprosila kralja Oskarja II., da da Norveški za kralja jednega izmed svojih sinov ali vnukov. Preje nego se je izvršil ta čin s svojimi obilnimi posledicami so poslanci, ne da bi se popreje dogovorili, nagnili svoje glave in začeli moliti h Kralju kraljev in narodov, da bode njihovo glasovanje tako, ki zamore osrečiti drago domovino. Kadar je pa predsednik proglasil izid glasovanja, dvignil je oči k neba in vzdihnii: „Gospod, blagoslovi mojo domovino!" Po glasovanja je izdala komora na lansko leto obiskovala prvo dekliško pripravljalnico na „Malem Domu“. Bila je izmed najpridnejših u.;enk celega razreda. Odlikovala se je ne samo po marljivosti, ampak tudi po pobožnosti. Bog jo je posebno ljubil in zato jo je zgodaj k sebi povabil. Uresničile so se ua njej besede sv. pisma : „Odvze!a je, da je hudobija ni pokvarila in da je posvetna nečimernost ni zmotila.*1 Doma je bila iz Škednja pri Trstu. V šoli bilo je njeno posebno veselje, Boga spoznavati in živeti v vsakdanjem življenju po njegovi volji. Udana je bila iz srca svoji učiteljici in svojemu katehetu. Nič manj presrčno smemo njeno pobožnost do Marije imenovati. Kratko rečeno : Sancin Slava je bila krasen vzgled in vzor vseh dekliških čednostij. Zelo se je vzradostila, ko je v začetku tega leta napravila z jako dobrim vspehom skušnjo na učiteljišču ter bila sprejeta v prvi tečaj. S tem ji je bila pot odprta do velevažnega učiteljskega stanu, kjer bi bila mogla enkrat kot učiteljica človeškemu rodu koristiti, vodeča krščansko mladino k časni in večni sreči. To bi bila mogla toliko bolj storiti, ker je bila trdnega verskega prepričanja. A Bog je svoji zvesti Slavici drago boljše meško pripravil. Prestala je, kakor smemo upati, drugi večji izpit — posebno sodbo božjo — ter je Uko večno srečna postala. Lepa je bila njena smrt, kakor nam poročajo njeni hudo prizadeti stariši. Umrla je, kakor je živela. V zadnji ari dozdevalo se je okoli stoječim, da vidi presveto Mater božjo, kajti rekla je: „Mama, ti kraljica nebes“ s takim zaupanjem, kakor bi jo gledala. Ležala je na mrtvaškem odru v beli obleki, odeta s pajčolanom njenega prvega svetega obhajila. Pač srečna ! Omeniti je, da za njo žalujejo tudi njene součenke, katere so jo poznale, ker so jo iskreno ljubile. Ali potolažijo naj se, ker o njej veljajo besede Jezusove: .Deklica ni umrla, ampak spi.“ Ona spi spanje pravičnega, iz katerega jo bode vzbudil sodnji dan glas trobente. In ta glas bod« njej vpsela novica. Prelepi njen vzgled pa naj živi v spominu vseh součenk. — Razun zadušnice, katera so je opravila v domačem kraju, pel jo tudi njen č. g katehet, koji jo je lansko leto po-dačeval, črno sv. mašo 25. m. m. zjutraj v kapucinski cerkvi v uorici. Pri tej priložnosti so se sešle gojenke I. tečaja učiteljišča, I. in II. letnik dekliške pripravljalnice ,.Malega Domau, več goipo-dičin učiteljic z učenkami ljudske šole .Šolskega Doma“ ter udeležile se sv. maše. Ti pa, nepozabna gojenka .Malega Doma11, prosi pri nebeškem Očetu za svoje soačenke in gojenke ..Šolskega in Malega Doma**, da bi te nasledovale v tvojem vzornem, čednostnem življenju, enkrat pa se s teboj v nebesih veselile. .Nad zvezdami že tvoja duša biva.“ norvrški narod proklamacijo, kalern j« vlada odposlala »sem župnikom s prošnjo, da jo prečitajo in pozovejo vernike, da svoje molitve zjedinijo z molitvami komore in vlade, da izprosijo blagoslov božji na Norveško v tem kritičnem času. Bog je res varoval Norvežane. Izvršila se je tako velika iziremomba v državi in to brez bojev in prelivanja krvi. Popotnik, ki potuje po Norveški in se čudi njenim krasotam in čarom, ve samo iz novin, da je Norveška ,,v revo-Inciji"*, drugače tega niti ne bi vedel in opazil. Zares redek jo slučaj v današnjih dneh, da čvrst narod zajedno s svojo vlado — moli. Čast Norveški! Politični pregled. Proti češkim obrtnikom v Brnu. — Nemški uradni svet v Brnu, da bi preprečil ustanovljenje novih čeških trgovin in tako ustavil naseljevanje novih čeških trgovcev in obrtnikov v Brnu, vodi imenik praznih prodajalnic v posameznih ulicah ter je pripravljen storiti vse, da bi onemogočil najem prodajalnic češkim trgovcem in obrtnikom. Mnogi nemški posestniki hiš so že bili opozorjeni v ti zadevi na izpolnjenje svojih narodnih dolžnosti. Zopet slovaški urednik obsojen. — Zaradi dveh člankov je inH slovaški list „Slov. Tyždenniku tiskovno pravdo, ki se je vršila pretekli teden pred bu-dimpeštanskim porotnim sodiščem. Eden človek je bojda proslavljal v vačovski ječi zaprtega poslanca Prauka Veselov-skegH, drugi bojda napada v&žeškega notarja Julija Szokola radi njegovega postopanja proti Slovakom pri zadnji volitvi v liptovskem Sv. Miklavžu. Urednik Jožef Matuškovič je bil spoznan za krivca in sodišče ga je obsodilo na dva tedna v državno ječo in na 200 kron globe. Vsenemec posl. Hnuck pred sodiščem. — V pondeljek se je vršila pred dunajsko poroto obravnava proti posl. Hauckn, ki je kot urednik lista „Altdeutsches Tagblattu žalil sv. zakrament. Porotniki so vprašanje na motenje vere z 10 proti 2 glasoma zanikali, pač pa je bil obsojen Hauck na 100 kron globe VBled zanemarjanja uredniške paznosti. Kriza na Ogerskem. — V pondeljek dopoldne je zborovala t Budimpešti liberalna stranka. Obsodili so gospodarski in socialni politični del Fe-jervaryjevega programa. Glede splošne volilne pravice so izjavili, da bi se ta morala uvesti stopnjevaje. Liberalna stranka je odklonila Fejervaryjev program in izjavila, da ne bo podpirala vlade. Ogerski liberalci stopijo torej v opozicijo. Košut je zbolel na protinu. Dogodki na Ruskem. — Krvavih dogodkov, ki so se vršili zadnji čas širom velike Busije, in ki so z žalosto napolnjevali srce vsakega človekoljuba in pa posebno Slovana, bo najbrže že v teh dneh konec. Car izdal je namreč v pondeljek zvečer na svoje ljudstvo manifest, s katerim mn podeljuje zahtevano ustavo. Manifest se glasi tako-le : Mi, Nikolaj II., po božji milosti car in samodržec vse Rusije, car poljski, veliki knez finski itd. izjavljamo našim zvestim podanikom: Neredi in agitacije v naftih prestolnicah in v mnogih drugih krajih nafiega carstva napolnjujejo naše srce z veliko britkostjo in žalostjo. Sreča vladarja Busije je nerazrušljivo zvezana s srečo naroda, in kar boli narod boli tudi vladarja. Iz sedanjih agitacij zamore navstati velik nered med narodom in nevarnost za integriteto in jedinstvo našega carstva. Velike dolžnosti, ki nam jih nalaga naša vladarska misija, nam zapovedujejo, da si z vso svojo močjo in vso svojo oblastjo prizadevamo, da povspešimo konec sedanjim neredom, tako škodljivim za državo. Potem, ko smo zaukazali tozadevnim oblastnijam, naj odredijo potrebno, da se preprečijo direktne manifet-tacije za nerede, izgrede in nasilja in da ščitijo mirne državljane, ki žele reda, smo smatrali za neobhodno potrebno, da damo delovanju najvišib oblastnij jed-notno smer. Zato nalagamo vladi dolžnost, da izvrši naSo nespremenljivo voljo 1. Prebivalstvu je podeliti neomajno podlago državljanskih pravic, ki ao utemeljene na faktični nedotakljivosti osebe, svobode vere in besede, svobode združevanja in zborovanja. 2. Ne da bi se prekinile že odrejene volitve za državno dumo, je, v kolikor dopušča v to čas do sklicanja državne dume, pozvati na sodelovanje v v dumi vse one ljudske sloje, ki sn sedaj popolnoma izključeni od volilne pravice. Prepuščeno pa bo novi zakonodajni korporaciji, da uredi nadaljni razvoj piincipu splošne volilne pravice. 3. Izreči se ima kakor neovržen princip, da ne more noben zakon dobiti veljave, ne da bi v to privolila državna duma in da bo izvoljencem naroda dana možnost, da resnično nadzorujejo zakonitost dejanj oblastnij, ki smo jih mi postavili. Obračamo sc do vseh zvestih sinov Rusije, da se spominjajo svoje dolžnosti, ki jo imajo nasproti domovini in da pripomorejo v to, da ponehajo sedanji nezaslišani neredi in da z nami vred vpotrebijo vse sile, da se povrneta mir in red. Dano v Peterhofu dne 30. oktobra 1905. v enajstem letu našega vladanja. Ni ko 1 a j. Turški sultan tu mednarodna kontrola nad inaccdonsklml financami. — Listi poročajo iz Carigrada, da noče turški sultan še vedno ničesar slišati o kaki mednarodni kontroli nad macedon-skimi financami in da ni hotel te dni vsprejeti deputacije zastopnikov evropskih velevlastij, ki je imela nalogo tozadevno zahtevo še jedenkrat ponoviti. Te dni bodo zastopniki velevlastij izročili tur-škemu sultanu ultimatum. Ako ne bi to sredstvo ničesar izdalo, potem bodo ve-levlasti vprizorile proti Turčiji pomorsko demonstracijo, katere se bodo udeležile Angleška, Avstrija, Italija in Francoska. Pri ti demonstraciji bodo sodelovale tri avstrijske vojne ladje in sicer „Habs-burg“, „Babenberg“ in »Arpad-1. Dopisi. S Cerkljanskega, dne 29. oktobra. — Sneg, kateri je zapadel naše hribe po Cerkljanskem pretečeni teden, je napravil veliko škode. Ker je bilo sadno drevje še v listju, nabralo se je po drevesnih' vejah toliko snega, da se je vejevje zelo polomilo — sadja torej ne bo, koder vej ni. Pa tudi plazovi so napravili mnogo škode, ker so odnesli in raztresli veliko sena, katero je bilo spravljeno v kopah. Samo enemu kmetu je napravil plaz več kot 200 K škode pri senu. Tudi — ajdo je plaz na več krajih vzel, ker je podrl kozolce do tal — adijo ajda. Zelje, repa, korenje je tudi zunaj. — Ako pride neurje s točo, so komisije že tukp.j, da se odpiše nekoliko davka. Kaj bi bilo, ako bi se tudi za to nezgodo prizadeti lastniki oglasili na pristojnem mestu I Poskušajte! Mogoče bo kaj 1 — Najstarejši ljudje (89 let stari) ne pomnejo tako zgodnjega snega in v tal i množini. „Pa bo že Bog kako pomagal- rečejo — in prav imajo. » Iz Velikega Dola. — Umrl je pri nas 23. okt. Janez Trobec, oče našega župana. Mož je vreden, da se ga v javnosti spominjamo, ne le ker je bil po okolici znan, marveč radi njegovega iz-glednega življenja. Vera mu ni bila kakor suknja, ki jo kdo obleče le za cerkev, marveč podlaga vsega mišljenja in delovanja. Zato pa je bil kremenit značaj, nanj si se lahko zanesel. Liberalni nauki niso našli poti do njegovega srca. V tem pogledu se ni bal nobene zamere. Celi občini je dajal lepe zglede krščanskega življenja. Pobožnost njegova je bila rtsnična; bil je vsem dober učenik in svetovalec, potrebnim pa pomočnik. Zlasti se mu imajo njegovi otroci veliko zahvalili za lepo krščansko vzgojo. Odem svojih otrok je tudi začasno dobro preskrbel. Daši ni hodil v šolo, razven doma, vendar si je s čitanjem nabral nenavadno znanje. — Lep in velik sprevod, dasi med snegom in vetrom, je pričal, kako je bil pokojnik priljubljen. Bog nam daj več takih mož, njemu pa naj sveti večna luč 1 Iz Loga pod Mangartom. — Dne 22. vin9toka vršilo se je pri nas blago-slovljenje podaljšanega pokopali ča. Sr. opravilo je prevzel od prevzvišenega knezocadškof ordinarijata pooblaščeni in r,d domačega g. kurata naprošeni preč. gospod dekan iz Bovca Po posvečenju je g. dekan v srčnih in jedrnakih besedah razložil pomen blagoslovljenja pokopališča, osobito pa je povdarjal, zakaj se postavlja križ na- tem božjem polju. Udeležba je bila veličastna, iz nobene hiše niso izostali doma. — Minuli petek pa smo spremljali k večnemu počitku na novoposvečeni mirodvor Ferdinanda Valas, podžupana in znanega gostilničarja iz Predela na koroški me|i. Hanjki je bil priljubljen pri vseh, bistre glave in globokega spomina, kajti dasi ni znal ne pisati ne brati se je ga večkrat izvolilo v občinsko starešinstvo. Zato so se pogreba udeležili Občinarji v ogromnem številu in ao tako rajnemu izkazali zadnjo čast. Pokojni je trpel grozno bolečine in vdano v voljo božjo izdihnil svojo dušo. Bil je mož, ki se ni sramoval očitno pokazati sn kristijana, dasi jo bil gostilničar, in vse duhovne, ki so kedaj službovali v Logu je spoštoval. Tri dni pred smrtjo je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče. Počivaj v miru 1 Novice. Duliovske spremembe. — Preč. g. Anton Pahor, vikar v Kronbergu, pride za vikarja v Sovodnje; čast. g. Friderik (Miroslav) Lenardič, kaplan v Solkanu, pride za vikarja v Vedrijan; na njegovo mesto pride č. g. novomašnik Alojzij Novak. Goriški deželni zbor. — Kakor je bilo naznanjeno, je imel v torek popo-ludne ob 6. uri goriški deželni zbor svojo tretjo aejo. Potem ko se je na predlog posl. Berbuča opustilo Vitanje zapisnika prejšnje seje in so se prečitali došlt spisi in nloge, je naznanil dež. glavar zbornici, da mu je došel od c. kr. namestnika v Trstu dopis, s katerim se naznanja, da ni vlada predložila v Najvišjo potrjenje zakonskega načrta gledč zboljšanja učiteljskih plač, katerega jo sklonil dež. zbor v svojem zadnjem zasedanju, in sicer zato ne, ker ni bilo primerno poskrbljeno za pokritje stroškov, izvirajočih iz izvršitve takega zak. načrta. Posl. Štrekelj je stavil dva predloga in jedno interpelacijo. Prvi predlog zahteva, da stopi zakon gledč zboljšanja živinoreje na Goriškem, katerega je dež. zbor sklenil in je ze dobil Najvišje potrjenje, koj v veljavo. V drugem predlogu je predlagal, naj se naloži dež. odboru, da se ta obrne do vlade s prošnjo, da se predloži drž. zboru novi volilni red na podlagi splošne, jednake in tajne volilne pravice. Dr. Treo je stavil predlog, da se učiteljem začasno urede plače, določene v zak. načrtu, ki ni zadobil Najvišjega potrjonja, ter da se dotični stroški pokrijejo iz dež. sredstev. Posl. Grča je stavil predlog, da se da dež. odboru nalog, da pripravi za prihodnje deželnozborsko zasedanje nov volilni red, ki bode slonel na splošni in jednaki, tajni in direktni volilni pravici. Dež. giavar jo odredil, da pride utemeljevanje stavljenih predlogov v prihodnji seji na dnevni red, interpelacijo pa naj bo prečital posl. Štrekelj koncem seje. Nato prešlo se je k dnevnemu redu. Na predlog posl. dr. Gregorčiča izročila sta se in sicer sklepni račun dež. zalogov za 1. 1904 in dež. proračun za I. 1906, o katerih je poročal dr. Egger, finančnemu odseku. Zak. načrt glede ognjegasne policije, veljaven za Gorico, o katerem je poročal posl. dr. Egger, se je, na predlog posl. Berbuča, izročil pravnemu odseku. Vsprfjet je bil zak. načrt glede uvrstitve ceste, ki pelje od turjaške cerkve do ceste Beljano-Roncbi med skladovne ceste. Vsprejet je bil tudi predlog dež. odbora, o katerem je poročal posl. Berbuč, da se izposluje pri vladi, da bode kuhanje figovega žganja naiitn posestnikom Se nadalje dovoljeno. Sklepni račun dež. hipotečnega zavoda za prvo delavno dobo se je odstopil fiinančnomu odseku. Istotako se je izročil zak. načrt, po katerem bi bilo goriški mestni upravi do voljeno pobirati doklade na državne pristojbine od prenosa nepriroičnin, pravnemu odseku. Cesta, ki pelje od državne ceste pri Idrskem pa do Livka vsprejeta je bila med skladovne ceste. Istotako je bila vsprejeta med skladovne ceste cesta, ki pelje od Liga pri Ladri do Vršnega. Zak. načrt glede uničevanja plevela se je izročil pravnemu in kmetijskemu odseku. Potrdilo se je povišanje v IX. činovni plačilni razred dež. kancelarja Planinsciga in kancel sirotlšče1*: P. n. Iv. Leban 20 v, Josip Brataš 20 v, Miha Drešček 1 K. P. n. Leske nabrala v Šmartnem v Brdih 63 K 40 v. Bog povrni vsem našim dobrotnikom stotero in obudi velikega dobrotnika, ki ga pričakujemo zaupno I Smrtna kosa. — V Medani je umrl posestnik g. Josip P e r i n v 76. letn svoje dobe. Pokojnik je bil tast medanskega župana g. Zachiattija. Žalujočim ostalim naše sožalje, pokojniku pa svetila večna luč 1 Dno 31. pr. m. je v Sodražici pri Ribnici na Kranjskem nenadoma umrl kranjski deželni poslanec Primož Pakiž v starosti 76 let. Pokojnik se je še v sredo udeležil otvoritve kranjskega deželnega zbora. Pakiž je bil blag in miroljuben mož in najstareji kranjsk i poslanec po letih in funcijski dobi. Poslanec je bil od leta 1873. Brezobrestna posojila vinogradnikom za obnovljenje vinogradov, kater e je trtna uš pokončala, delajo skrbi mnogim posestnikom, ki so prosili za po so-jilo, a niso dobili še odgovora. Po informacijah, katere smo dobili od našega državnega poslanca za peto kurijo dr. Gregorčiča, bliža se ta zadeva za leti 1904 in 1905 koncu. Vlada je namreč privolila, da naj da država v omenjen i namen nekoliko večji znesek nego dežela. Vršili so se tudi dogovori med raznimi državnimi oblastimi, koliko naj bi znašal ta povišek; in danes je to najbrže že odločeno. Zlaj bo namestništvu in deželnemu odboru mogoče določiti, katerim prosilcem in v koliki meri naj se ustreže. Sledijo še potrebne operacije glede vknjižbe in v doglednem času bi vinorejci dobili prepotrebne zneske za obnovljenje, katero so že izvršili ali nameravajo izvršiti. Vinogradnike bo zanimalo izvedeti, da deželni odbor je postavil tudi v proračun za leto 1906 znesek 20.000 kron za brezobrestna posojila. Želeti bi bilo, da se deželni odbor, takoj ko bo d?želni proračun sprejet, obrne do vlade za državni prispevek, da se ta zadeva no zavleče tako, kakor za leti 1904 in 1905. Povišanje davščine na pivo zahtevajo razna županstva vinorodnih krajev v peticijah, naslovljenih na deželni zbor. Nekatera županstva so podpisala doposlano jim peticijo, ali peticije ni ie v deželni hiši. Ako se katero županstvo ne njema s prošnjo, naj jo vrne onemu županstvn, od katerega jo je prejelo, ali pa naj jo pošlje onemu, kateremu je namenjena; nikar pa naj je no zadržuje, ker s tem bi se godila krivica onim, ki so jo podpisali in želijo, da bi stvar šla naprej, kakor tudi onim, ki so pripravljeni podpisati, ako bi dobili prošnjo v roke. Vinogradniki potrebujejo varstva svojemu pridelku, zato je naravno, da hočejo obtežiti pot tujemu pridelku v deželo. Službi se je odpovedal učitelj tuk. c. kr. vadnice g. Pirc in je iz službe tudi izstopil. Toliko se nam zdi potrebno naznaniti našim ljudem, da se bodo znali potem ravnati. Mož se izdaja povsod za hudega liberalca in sad njegovega liberalizma je v resnici že marsikdo izkusit. Italijanska požrtvovalnost v Gorici. — Dne 15. oktobra jo priredil tuk. pivovarnar g. Josip Gorinp v ..Velodro-roma" javno veselico, koje čisti dohodek je bil namenjen za po potresa oškodovane italijanske bralo v Kalabriji. Zdaj pa prinaša neki tukaj nji list o ti veselici dotični račun, ki izkazuje, dajo imel g. Gorinp stroškov pri ti veselici 976 K 33 vin., dohodkov pa 456 K 80 vin., torej za 619 K 33 vin. primanjkljaja. Iz tega se vidi, da bi se nesrečnim Kala-brežem presneto slabo godila, ako bi pričakovali pomoči od svojih italijanskih bratov v Gorici, ki jim, kakor kaže izid zgoraj omenjene javne veselico, niti slane vode ne privoščijo. Za trgovce jestvin. — Tuk. mu-nlcipij prepoveduje trgovc-sm jestvin zavijati jestvine v tiskani papir, kakor v stare časnike itd. Oni, ki bi grešili proti taki prepovedi, kaznovani bodo v smisla paragrafa 57. ministerbke naredbe z dne 30. septembra I. 1857. Razstava Izdelkov rokodelskih učencev. — Zavod za pospeševanje obrti v Gorici priredi v prostorih obrtno-nadaljevalne šole v Nabrežini razstavo izdelkov rokodelskih nčencev, ki bode trajala od 29. oktobra pa do 5. novembra in ki bode odprta vsak dan od 10. are zjntraj do 4. popoladne. Vstopnina prosta. Izgubljeno -- Dne 23. okt. t. I. peljala sta se na vlaka vip. železnice br. Joahim (Anton) Bavcon iz Prvačine, trapist v Jerazalemn ter njegov nečak Jožef Bavcon, kateri je bil namenjen iti v Jeruzalem se učil za misijonarja. Imela sta s seboj kovček, v katerem so bila važna pisma in spričevala ter nekaj denarja. Izstopivši v Št. Petra pozabila sta kovček v voza; pozneje nista ga več našla in vse povpraševanje je bilo zastonj Ker so listine velike važnosti za omenjene osebe, a za drage brez pomena, lepo prosita, da bi blagovolil, kdor je morda po pomoti vzel ali dobil isti kovček, vrniti ter ga poslati župnemu aradu ▼ Prvačini. Nesreča na delu. — 21-letni Vincencij Vouk iz Vrtojbe, ki je delal pri zidanja neko hiše v Stračicah, padel je pri delu tako nesrečno, da se je na hrbtu prav hudo poškodoval in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Nesreča. — 48-Ietni Martin Sedmak iz Sv. Križa pri Proseku je šel dne 26. t. m. v svoj vinograd, ki jo bil tri četrt are oddaljen od Sedmakove hiše. Ko je tam stopil na neki zid, zmakne ae mu izpod noge velik kamen in Sedmak padel je z zida tako nesrečno, da se je prav hudo poškodoval in so ga morali prepeljati v tržaško bolnišnico, kjer je 30. m. m. izdahnil svojo dušo. Samomor. — V soboto zvečer okolo 6. ure se je ustrelil z revolverjem v spodnjem delu goriškega mestnega vrta neki od 45 do 50 let star človek, ki je ostal takoj mrtev. Pri njem niso našli drugega nego jedno pipo, nekoliko tobaka in pa mošnjiček, v katerem je bilo 20 vin. 0bleč6n je bil samomorilec tako, kakor so navadno oblečeni delavci. Nesrečnež je še precej visoke postave in ima močne plave brke. Pustili so ga dlje časa ležali na tleh, in prišlo ga je gledat mnogo ljudij predno bo ga odpeljali v mrtvašnico, a nikdo ga ni spoznal. V nedeljo pa sta prišla samomorilčeva sinova iskat svojega očeta v Gorico. Samomorilec je namreč 52-letni Miha Pregelj iz Benč, oče sedmerih otrok, od kojih je večina ie nedoraslih. Žena njegova Cecilija pa se nahaja že sedem let v Aleksandriji. Ker ni bilo v soboto celi dan očeta domor in se tudi po noči ni vrnil, iskati so ga začeli otroci in popraševati po njem najprej v bližnjih vaseh. Potem sla pa prišla starejša dva sinova v Gorico na policijo, kjer ata izvedela, da se je prejšnji večer nekdo v mestnem vrtu ustrelil. Pokazali so jima na policiji one reči, ki so ae našle pri samomorilcu, in tu sta spoznala sinova očetovo pipo. Podala sta se na goriško pokopališče, in tu sla videla očeta mrtvega. Začela sta tako hudo jokati da so ju morali skoro šiloma odstraniti od očetovega •trupla. Pravi vzrok samomoru ni znan. Pokojnik imel je v Renčah majhno posestvo. Vol zabodel moža. — V Podsa-botinu bo je dogodila v pond. strašna nesreča. Petdesetletni posestnik Ivan T«*r-čič, oče več otrok, je vpregal vola. Ta -mu hkralu nastali rog in ga zasadi z vso močjo v trebuh ter mu ga strašno razpara. Nesrečneža prepeljali so v tukajšnjo bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem stanja tako, da ni skoro upanja, da ostane pri življenju. Razglas. — Javno se naznanja, da se bode pri glavarstvu v Gorici dne 8. novembra t. 1. ob 9. uri predpoludne vršila javna uBtmena dražba občinskega lova v Št. Andrežu, ki se ne zaključi pred pretekom 1. ure. Vzklicna cena znaša 600 kron. Natančneji pogoji se lahko poizvedo pri imenovanem c. kr. uradu. Kako je z železnico ? — Od Sv. Lucije na Mostn nam pišejo: Vse gre h konca, samo hribovske železnice noče biti nikdar konec. Je že vrag to, da kjer se meša italijanska polenta, ni vse v pravem redu. — No, pri nas vsejedno napreduje počasi. — Most v B»čiJ je že postavljen in zdaj grade drugi most čez Idrijco. Mislim, da jim ne bo delal veliko preglavic. — Italijani so pobrali šila in kopita ter odnesli avstrijske groše v Italijo, le tu pa tam se vidi še kak Črnogorec, ki čaka svojega „drugaa, da v „genzemaršu“ odkorakajo proti jugu v topleje kraje za pticami selivkami. — V ostalem vam pa rečem, da je začel tisti pnBti in otožni ča9, ko v kraje naše prihaja mraz, in sicer uže prilično občuten — ter so bojim, da bo treba kmalu kuriti peči. Južna železnica In druga železniška zveza s Trstom. — Dne 21. t. m. ae je pod predsedstvom voditelja mi-nisterstva za železnice, tajnega svetovalca Wrbe, vršilo posvetovanje pristojnih zastopnikov te centralne oblastnije z delegati južne železnico v stvari druge železniške zveze s Trstom, ki bo otvor-jena v kratkem. Ta konferenca se je imela baviti z novo razdelitvijo prometa, ki nastane vsled spremenjenih razmer. Doseglo se je znatno zbližanje med obema strankama. Deloma znatne spremembe, ki nastanejo vsled druge železniške zveze v razvoju prometa, kažejo, da prizadeva nova ureditev teh razmer nemalih težav. Vendar se bodo ti novi dogovori uvajali le polagoma, po razmerju na novo otvorjenih delnih prog. Tako slopi prva vrsta novega dogovora v krepost koncem prvega polletja 1906, ko bo odprta proga Gelovec-Trst. Tadi p^državljenje privatnih železnic bo vplivalo na razdelitev prometa glede na dogovore, sklenjene z južno železnico, ker se vsled tega državna železniška mreža poveča. Nesreča ae ie dogodila v Idriji dne 25. okt. zjutraj ob pol 9. v jami. Pod-buIo je delavca A. Lapajneta in Ant. Mikuža. Prvi ie je kmaln rešil, Mikuž pa je bil podsut od pol 9. ure zjutraj do 2. popoludne, torej dobrih pet ur. Poškodovana sta oba, Mikuž ima nogo trikrat zlomljeno. Z Ustij nam p.šejo : Tudi pri nas imamo letos prav dobro kapljico. Ker ni pri nas poškodovala trtna u3 mnogo vinogradov, pridelali smo vino večji del na starih trtah in je zato prav dobro. Mnogo so ga pridelali posebno oni, ki so pravočasno in pridno škropili. Cena vinu je 13 do 15 gld. hektoliter. Nadejamo se torej, da nas kupci kmalu obiščejo in zagotovljamo jih že naprej, da bodo z našim vinom zadovoljni. Pridejo pa naj kupci sami brez mešetarjev, kateri kupcem in prodajalcem navadno le škodujejo. V Devinu je izpraznjeno mesto vrtnarice v slovenskem otroškem vrtcu. To na znanje onim, ki bi utegnile prositi za službo. .Slovensko kat. politično društvo za bovški sodni okraj*1 priredi v nedeljo dne 5. novembra t. I. ob 4. ur popoludne in sicer v ^svojih društvenih prostorih „Pri Etselnu11 svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Za trtorejce. — Iz okrožnice deželnega odbora posnemamo, da razpolaga deželna trtnica cepljenih amerikan-skih trt v Podturnu, za cepilno dobo 1905—1906 čez sledeče cepiče na kolčeh: Kipari« Portalis: belo grozdje: beli chasselas, FrQb von der Lahn, rumena rebula, zelena rebula, malvazija, vlaški rizling, renški rizling, sau-vignon Liane in verduc; črno grozdje: bazbera, cabernet sauvignon, modra frankinja, pinot in kraški refošk. Kazun tega so na razpolago sledeči cepiči na Rupestria Monticoli: belo grozdje: beli chasselas, Friih von der Lahn, rumena rebula, zelena rebula, pinot ali beli burgundec, vlaški rizling, renški rizling, sauvignon blanc, verduc in cividin'; črno grozdje: cabernet sauvignon, modra frankinja, pinot, piijuč, poule, kraški refošk. Vrhu tega ima deželna trtnica dvoletne cepiče na kolčeh in bilfah sledečih vrst: Na Bipariji Portalis: beli pinot, frankonija, cabernet sauvignon, domači refošk; na RupestrisMon-cicoli: vlaški rizling, rumena rebula, črni pinot, frankonija,cabernet sauvignon, domači refošk. Enoletno cepljenke se prodajajo po 15 K za sto za nnkap do konca decembra t. I. Naročila se sprejemajo v deželni pisarni, kjer se morejo vložiti prošnje, v katerih se ima navesti, ali se že 16 cepiči na Ripariji Portalis, ali na Rupestris Monticoli, in koliko od vsake vrste. Pri zabeležbi se plača 15% od svote naročila. Za skladanje se zaračuni 1 K za tisoč. Odpošiljatve no železnici in voznine gredo na breme naročnika. Cene za dvoletne cepljenke se po-gode z naročniki. Trtnica se sme ogledati vsak pondeljek in četrtek. Bolnišnlee proste kolekov in pristojbin. — Finančno rainisterstvo je te dni na neko vprašanje odgovorilo, da so javne bolnišnice, nahajajoče ae v državni, v deželni ali pa v občinski upravi glede spisov vlog in drugih dokumentov prosta kolekov in pristojbin. Vsi spisi, vse uloge in sploh vsi dokumenti in tudi uloge na sodne in druge državne oblasti, katere jim dopošiljajo vodstva zgodaj imenovanih javnih bolnišnic, so proste kolekov in vsake druge pristojbine, če se spisi nanašajo tudi na osebe, nahajajoče se v bolnišnicah, ki niso brez premoženja. Telefonska zveza med Trstom In Korininom. — List „Wiener Allg. Zeittung" piše, da se napravi še v- teku te zime telefonska zveza med Trotom in Korminom. Italijani v Istri in Trstu. — Italijanski „Iitituto di Credito fondiario* v Poreču je napravil že dosti zla slovenskemu in hrvatskemu narodu v Istri. A zdaj mu stopi na pomoč »Federazione dei consorzi industriali ed economici deli’ Istria“. Kakor poročajo zanesljivi viri, se Italijani zelo trudijo, da bi ustanovili poljedelsko banko v Trstu, ki bi imela stopili v tesno zvezo z itali-jansko-istrskim zemljiščnim kreditnim zavodom v Poreču. Razvidno je, da je to velika močna organizacija, ki bo naperjena v prvi vrsti proti narodno-gospo-darskem in političnem obstanku hrvat-skega in slovenskega življa v Trstu in Istri. Tvrdka Kurz in tovariši, ki je napravila z goriško mestno upravo neko pogodbo, po kateri bi napeljala vodo iz Mrzleka v Gorico, je naznanila mestni upravi, da je svoje delo ustavila, ker ni mogoče apraviti Mrzlekove vode do potrebne visočine, da bi se potem napeljala v Gorico. To je povedal mestnim starešinam v zadnji seji mestnega sveta župan dr. Marani. Poljedelski minister grof BuquoI je prišel v torek zvočer s svojega potovanja po jugu v Ljubljano. Včeraj si je ogledal „Gospodinjsko šolo1* v Marijanišču in razne druge zavode kmetijske družbe* Otvoritev „Uniona“ v Ljubljani. — V soboto so otvorili v Ljubljani nov velikanski hotel, ki odgovarja, kakor je trdil sam ljubljanski župan g. Hribar, vsem najmodernejšim zahtevam in ka-koršnega ni od Danaja do globokega juga. To krasno stavbo je sezidal konzorcij, kateremu ie stal na čelu g. dr. Vinko Gregorič. V tem velikanskem poslopju se nahaja tudi krasna in moderno opremljena kavarna. Poleg tega bodo v njem njem nastanjena tudi različna narodna društva. Italijanska eskadra v jadranskem morju. — Kakor poročajo iz Rima, namerava Italija pomnožiti svojo eskadro v jadranskem morju. O vojaških godbah. — Večina prijateljev izvrstnih godb avstro-ogerskfga vojaštva prišteva te godbe k delu vojaškega organizma. To pa niso res, ampak so samo podvzetje častnikov dotičnega polka in se vzdržuje godba tudi iz blagajne istega polka. — Kapelniki so bili do zdaj nastavljeni od častniškega zbora, zdaj pa se bo vse to izpremenilo Vojaške godbe bodo erarizirane, vzdrža-vanje bo stvar vojnega oskrbništva in kapelniki postanejo vojaški uradniki. V vojnem ministerstvn bo nastalo tako mesto za direktorja vseh’ polkovnih godb. Sv. oče Pij X. in mladina — Dne 8. t. m. so se zbrali mladeniči katoliških telovadnib, kolesarskih društev iz Italije v Rimu skapaj, da se poklonijo sv. Očetu. Najprjj jih je sprejel papež v prestolni dvorani ; odtod so mladeniči odkorakali na Damazov dvorec, kamor je prišel tudi papež. Tu so mladeniči, telovadci in kolesarji, pokazali sv. 05etu, kaj vse znajo. Z vidnim veseljem je papež spremljal nastop mladeničev. K sklepa jih je sv. Oče nagovoril v ginljivih besedah in blagoslovil. Na straži ubit podčastnik. — Na Poljskem se je vračal podčastnik domov v vojašnico. Straža je zaklicala nanj po prepisu trikrat. Ker se ni prišlec oglasil, je vojak ustrelil in podčastnik se je zgrudil na tla mrtev. Rojen na petek. — V Pariza je dne 13. t. ra. praznoval stoletnico svojega rojstva neki A. Bourgogne, ki je bil rojen v petek, dne 13. oktobra 1805. S tem je slavljenec pač ovrgel staro prazno vero, češ, da številka 13 in petek prinašata nesrečo. Petje in zdravje. — Petje ugodno vpliva na globokost dihanja, razširja 8 tem dihanje in krepi mišice. S tem, da se v pomnoženi meri menjuje zrak in izloča voda, se povzdiga splošna preo-snova; tek in žeja se pomnožita: hemoglobinska vsebina mrtvih krvnih telesc raste: izdatno gibanje prečne mrene in trebušne stene podpira prebavo. Tudi na razvoj hrklja samega, na nos in na goltanec vpliva petje jako ugodno, sluh se poostri itd. Zveze med petjem in splošnim zdravjem so vsakovrstne, tako da smatra dr. Barth petje kakor obrambo proti kroničnim pljučnim boleznim, kakor nadomestilo pneumatičnega zdravilstva, kakor važen činitelj v zdravljenju srčnih bo lezni itd. Radovednica v pasti. — Viljemina Schnltz, žena gostilničarja v BafTalo v državi New York, je imeta — kakor marsikatera druga, sicer pridna soproga — slabo navado, da je ponoči stikala po žepih spečega moža in si vedno prilastila del najdenega denarja. To pa ni ugajalo možu, posebno, ker je vedno tajila, in prišel je na dobro misel: v žep, kamor je dajal denarnico, je skril nekega večera tudi past za podgane. Ko je potem Schultzeva v temi zopet preiskovala žepe, jo je zgrabila past in ji stisnila prste. V svoji jezi je dala moža radi telesne poškodbe zapreti in ga je, tožila. A sodnik — Salomon je razsodil, da njen mož sme v vsak žep dati past za podgane, da se varuje pred „dolgimi prsti“ in je Schutza oprostil. Loterijske številke. 28. oktobra. T st................. 45 84 43 13 44 Line................. 43 25 29 88 89 f Z žalostnim srcem naznanjamo vsem I znancem in prijateljem tužno vest, da je I dne 26. oktobra umrla, previdena več-| krat s sv. sakramenti za umirajoče, naša I ljubljena liči oziroma sestra | Terezija Ivančič stara 35 let, in bila pokopana preteklo soboto. Srčno se zahvaljujemo obenem vsem družbenicam „Marijine# družbe“ kakor tudi tretjerednicam, ker so ranjko obiskovale, jo v njeni dolgi bolezni tolažile in se v tako obilnem Številu udeležile njenega pogreba, Zahvaljujemo se posebno pevkam ..Marijine družbe", ki so ranjki v cerkvi in na grobu zapele prelepe žalostinke. Zahvaljujemo se sploh vsem, ki so kakorkoli pri življenju ali po smrti izkazali ranjki ljubezen. ISog plačaj vsem! Ranjko priporočamo v pobožno molitev ! Rodbina Sturm. V Selcih št. 6 (občina Libušnje), dne 29. oktobra i90a. Rojaki! Kuputje „Nar. kolek“. Tržne cene. Za 100 k«. Kava: Ceylon ... K 294'— do „ Portorico . . „ 260'— „ „ Santos . . . „ 210'— „ Slakdor.............„ 70'— „ U trobi debele . . „ 12 — „ drobne . . „ 12— „ Petrolij v sodu . . „ 42’— „ „ zaboju . r 13'— „ Moka ogcrsku: št. 0 K 29 80 št. 1 K 28 60 št. 2 K „ 3 „ i'6 20, „ 4 ., 25 40, „ 5 „ at. fi K 22 40. 300 — 280 — 230 — 80 — 14 — 13 — 43 — 13 50 27 40. 23 80 ♦♦♦♦ ♦ ♦ St Podpisani priporočani častiti duhovščini in slavnemu oiičin-stvu v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseli vrst, različne moke iz Jochmanno-vega in Majdičevega mlina; dalje imam tudi razno tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum itd., Ciril Metodovo kavo. testenine Žnideršič Valenčič itd. .IOSU* KlITIN Semcniška ulica hiš. štev. I. 4> ♦ * f Kuhinjska šolo f | u Gorici, ulica Murini št. 9 | Lekarna f Priporočam slav. občinstvu svojo hu- L hinjsko šolo. Sl.no-vembromsprejmem -več učenk. Oglasiti se je pri podpisani. j, Marijo Grebenc & V voditeljica. N ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljndneje. ♦♦♦♦♦♦♦♦m K Prave in edine žel. kapljice k anamko sv. Antona Pado- ] vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varat* ena znamka) popije._ Okrepi ielodec, storž, da ggine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. And. Fajt, pek. izvedenec Gorica — tekalliče Fr. Josipa št.2 (lastna hlia), In podružnica it. 20. t lavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače na birmance in poroke itd. Vsa naročila isvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. DeMca cerhDenih posod in cerhOenega orodja Fr. Leban, Gorica, Magistratna ulica šteff. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-koenega orodja in cerkve-ir, nih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. ■ iz Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandoiningo, Java, 'Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, -I, .5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob '/., kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Saiinig lM\m ulica Municipio št. 1. Gorica. Velika tovarniška zalopi šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi sc tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier" in slamoreani stroji, samokresi in razne puške. Ustna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko; Centrifug ,.Westfaila“. U Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gtroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. 1? 1? Sla\^ zlatar, ulico Morelli štu. 13. ir"~ ■C Vreč. duhovščini in slav. občinstvu se daje na znanje, da se prodajajo cerkv. posode po znižanih cenah. Iadelnje se vsakovrstne predmete in srebra, alapke in medi po najnovejih vzorcih. Poprayljajo se uže osrabljene cerkv. priprave, po-srebrl in pozlačl se z ognjem. Sprejemajo se tudi vsakovrstna dela v clze-llranju, v Izrezljanju posamnik črk In monogramov itd. Ilustrovan cemkna zahteve brezplačno. Zaboji po-fttn ne prosti. <7Z> v ©orici v. Teatro 20 Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. | v Gorici v. Seniliiario 10 Jedilno . . . „ fine . „ fineje „ linije dalmatinsko istrijansko . kr. 32 36 kr. 5G (orni Kari Lucca Nizza Naj fineje Priporočam čč. duhovščini In cerkvenim »skrbništvom. I a? »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani” §8=— Dunajska cesta 19 — v Medjatov hiši v pritličju — Dunajska cesta 19 i 3 vsprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; zavarovanju zvonov proti poškodbi in za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednosiavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelka „Rentna hranilnica11 deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava,-rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami iti ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema aavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. Svoji k svojim! ; v a lij a ?ob*u »»"»v. „ . . Zastopnik za pokneženo Krotijo goriško-gradišf-ansko je vodja „Ccntralne posojilnice44 v Gorici. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!