309
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
original scientifi c article                  DOI 10.19233/ASHS.2017.21
received: 2016-02-26
NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJINE 
NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU IDEJNE KRAJINSKO-URBANISTIČNE 
ZASNOVE DIVAČE
Urška VALENČIČ
Trg 15. aprila 1, 6215 Divača
e-mail: urska.valencic6@gmail.com
Tatjana CAPUDER VIDMAR
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
e-mail: Tatjana.CapuderVidmar@bf.uni-lj.si
IZVLEČEK
Kulturna kraška krajina predstavlja pomembno vrednoto znotraj slovenskega prostora. Namen članka je preveriti 
hipotezo, ki pravi, da so kraške reliefne oblike, s poudarkom na vrtačah, lahko vsestransko orodje in pomoč pri 
prostorskem načrtovanju naselij znotraj kraške krajine v primerih, ko se izgubljajo značilnosti in identiteta kulturne 
kraške krajine. Raziskovalno delo je slonelo na integraciji/povezovanju zgodovinske (zbiranje virov, morfogeneza) 
ter deskriptivne metode (analiza in inventarizacija prostora, analiza primerov dobre prakse, kategorizacija, izvedba 
ankete). Rezultati so predstavljeni na študijskem primeru idejne krajinsko-urbanistične zasnove Divače.
Ključne besede: kulturna kraška krajina, urbanistična zasnova, krajinska zasnova, Divača, identiteta, razvoj, 
mestna podoba
LA PROGETTAZIONE NEI CENTRI ABITATI DELL‘AREA CULTURALE CARSICA 
SULL‘ESEMPIO DEL PROGETTO DI STUDIO PAESAGGISTICO-URBANISTICO 
DI DIVAČA
SINTESI
Il paesaggio carsico ha un valore molto importante nel territorio sloveno. Lo scopo di questo articolo è quello 
di verifi care l’ipotesi che sostiene che la morfologia del territorio carsico, specialmente le doline, possono essere 
di grande aiuto nella pianifi cazione territoriale degli insediamenti all’interno del paesaggio carsico nei casi in cui 
si perde l’identità culturale e le caratteristiche paesaggistiche. Il lavoro di ricerca si è basato sull’integrazione/il 
collegamento tra i metodi storici (raccolta delle informazioni, morfogenesi) e quelli descrittivi (analisi del paesaggio, 
analisi di esempi di una buona prassi, categorizzazione, svolta di un sondaggio). Il risultato di ricerca si basa sulla 
progettazione concettuale del paesaggio urbano di Divača.
Parole chiave: paesaggio carsico, progettazione urbana, progettazione del paesaggio, Divača, identità, sviluppo, 
paesaggio urbano
310
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
UVOD
Kulturne krajine, ki so plod tradicionalnega1 gos-
podarjenja (rabe), so prepoznane kot vrednota (MOP, 
2008). Njihove urbane in krajinske strukture predstavl-
jajo pomemben element identitete prostora. V Strategiji 
prostorskega razvoja Slovenije2 (SPRS, 2004, 55) je 
zapisano, da »je razvoj kulturne krajine optimalen, ka-
dar razvoj krajine omogoča, da je ta nosilka nacionalne 
in lokalne identitete«. »Pomensko obogatene krajinske 
prvine so lahko nosilke tako osebne kot skupinske iden-
titete – simboli pripadnosti določeni skupini« (Kučan, 
1998). (Kulturna) kraška krajina ima zaradi svojih last-
nosti in simbolne vloge še poseben nacionalni pomen 
(SPRS, 2004). Na Krasu sta predvsem geološka zgradba 
in relief najizraziteje pogojevala način razvoja kulturne 
krajine. V njej se odslikava težnja po ohranitvi in skrbi 
za rodovitno zemljo ter pitno vodo, največji dragoce-
nosti Kraševcev. 
Članek se z raziskavo geografsko omeji na kulturno 
kraško krajino Divaškega Krasa3 (izbrano študijsko 
območje je označeno na Sl. 2). Strateški prostorski 
dokumenti na ozemlju Divaškega Krasa namreč pred-
videvajo krepitev prometnega križišča z dograditvijo 
nove cestne in železniške infrastrukture (SPRS, 2004; 
Uredba, 2005; MOP, 2012). Sklepamo lahko, da bodo ti 
gonilna sila gospodarskega, družbenega in prostorskega 
razvoja. Vendar se sodobni človek 21. stoletja s svojimi 
dejavnostmi oddaljuje od neposrednega stika z domačo 
krajino. Možnost dostopa do naravnih virov s celega 
sveta je povzročila upad zavesti o »prednosti kulturne 
krajine, kakor se jih je zavedal tradicionalni agrarni 
človek« (Breg, 2007, 55). V intenzivno razvijajočih se 
naseljih na območju Krasa, kot so Logatec, Sežana, 
Divača, Kozina, se tekom prostorskega načrtovanja de-
javnosti izkazuje težnja po zasipanju in pozidavi vrtač 
(Breg, 2007). Vrtače in druge kraške reliefne oblike4 so 
razpoznavna sestavina kraške krajine. Razvidno je, da 
se v procesu družbenogospodarskega razvoja odvija 
degradacija značilnosti kulturne kraške krajine,5 s tem 
pa se izgublja identiteta kraške krajine. Capuder Vidmar 
(2012) je mnenja, da sodobna kriza prostora izvira tudi iz 
odtujenosti med arhitekturnimi in urbanimi rešitvami ter 
prostorom, v katerega so postavljene. Če povzamemo, 
»se krajina zaradi intenzivnih družbenogospodarskih 
procesov in globalizacije hitro spreminja in postaja vse 
bolj poenotena« (MOP, 2008, 1). To utemeljuje iskanje/
raziskovanje načrtovalskih orodij za uresničevanje 
ciljev strateških prostorskih dokumentov na območjih 
kulturne kraške krajine.6
Hipoteza raziskave pravi, da prostorskim načrtoval-
cem na območju kulturne kraške krajine kraške reliefne 
oblike lahko predstavljajo orodje in pomoč za omilitev 
degradacije značilnosti in identitete kulturne kraške 
krajine. Cilj prispevka je skozi študijski primer idejne 
krajinsko-urbanistične rešitve Divače utemeljiti ohran-
jevanje in vključevanje kraških reliefnih oblik v pros-
torske zasnove. Sprašujemo se o vlogi kraških reliefnih 
oblik oziroma vrtač s treh vidikov. Prvi vidik predstavlja 
vključevanje vrtač v zeleni sistem urbanih naselij kot 
prostor za rekreacijo in prosti čas. Drugi vidik je vkl-
jučevanje oziroma prilagajanje krajinsko-arhitekturnih 
rešitev značilnostim vrtače in avtohtonemu materialu 
- kamnu. V tretjem vidiku vrtača predstavlja zgled za 
analogno oblikovanje v urbanih okoljih.7
Poglavje, ki sledi uvodu, je razdeljeno v tri dele. 
Prvi je opredelitev in opis metode raziskovalnega dela. 
Sledi izvedba metode na izbranem študijskem prostoru, 
(kulturni) kraški krajini Divaškega Krasa, in hkratna 
formulacija/pojasnitev vloge vrtače (kraških reliefnih 
oblik) v različnih okoliščinah. Poglavje se zaključi s 
stopnjevanjem deskriptivne metode, to je kategoriza-
cijo pridobljenih podatkov o Divači na probleme in 
potenciale. V tretjem poglavju so predstavljeni rezultati, 
idejna krajinsko-urbanistična zasnova naselja Divače.
METODE DELA
Opis metode
Raziskovalno delo je temeljilo na dveh osnovnih 
metodah. Historična metoda je vključevala zbiranje 
in preučevanje zgodovinskih virov in dokumentov ter 
izdelavo morfogeneze naselja. Deskriptivna metoda je 
vsebovala analizo in inventarizacijo prostora, izvedbo 
grafi čne ankete z metodo spoznavnih zemljevidov, ana-
lizo primerov dobre prakse ter kategorizacijo podatkov 
o obravnavanem prostoru na probleme in potenciale. 
Analiza in inventarizacija prostora je bila razdeljena na 
posamezne vsebinske sklope (glej Sl. 1).
1 Opredelitev pojma se nanaša na opredelitve in defi nicije iz Evropske konvencije o krajini (MOP, 2008).
2 SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije.
3 »Različni avtorji delijo Kras na manjše dele, katere navadno poimenujejo po osrednjem naselju. Divaški Kras je del Krasa, poimenovan 
po večjem naselju Divača« (Markočič, 2011, 7). Enotno določenega obsega Divaškega Krasa ni (Markočič, 2011), v članku je prostor 
obravnave določen na podlagi naravnogeografskih povezav med Divačo in Škocjanskimi jamami.
4 Kraške reliefne oblike delimo na površinske in podzemeljske (Gams, 2004). Članek glede na namen raziskave obravnava površinske 
kraške oblike s poudarkom na vrtačah in udornicah.
5 »Značilnost krajine je prepoznavna lastnost, ki opredeljuje določen krajinski videz ali značaj; na primer: oblikovanost površja, raba pros-
tora, rastje« (Pangeršič, 2011, 51). Značilnosti (kulturne) kraške krajine opisujejo avtorji Mihevc (2001; 2005), Gams (2004), Jurkovšek 
(1996), Habič (1972). Prav tako so glavne značilnosti s prostorskega vidika povzete v SPRS (2004).
6 SPRS (2004), Evropska konvencija o krajini – izvajanje v Sloveniji (MOP, 2008), Razvojni program občine Divača za obdobje 2007 do 
2013 (ORA Krasa in Brkinov, 2009), Strateški projekt Kras (Kras – Carso, 2012).
7 Oblikovalsko orodje je v času po 2. svetovni vojni razvil in vpeljal krajinski arhitekt Lawrence Halprin (Ogrin, 1993).
311
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
Izvedba metode
MORFOGENEZA – Zgodovinski razvoj kraja smo 
opredelili s štirimi razdobji. Meje med njimi so bile 
postavljene na podlagi izrednih ali velikih dogodkov, 
ki so se zgodili na območju današnje Divače.8 Prvo 
obdobje je med letoma 1308 in 1687. Prva znana 
omemba kraja izvira iz leta 1308. V knjigah dohodkov 
tržaškega kapitlja je zapisano: »2 groša za vino Martina 
iz Divače«. Najstarejšo omembo Divače je odkril tržaški 
raziskovalec krajevnih imen, Pavle Merku (Potokar, 
2011). Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske vsebuje 
zapis o velikem požaru v Divači, februarja leta 1687, ki 
je nastal, ko se je furmanom vžgal smodnik. Zabeleženo 
je, da je bilo takrat v naselju 24 hiš z gospodarskimi po-
slopji. Požar je uničil vse, razen šestih hiš in cerkve, ki 
je stala nekoliko izven takratnega jedra (Potokar, 2011). 
Okrog cerkve se je kasneje vzpostavilo novo vaško jed-
ro. Drugo obdobje je prva polovica 19. stoletja. Glede 
na franciscejski kataster iz leta 1819 se je oblikovala 
majhna, gručasta, obcestna kraška vas, ki je štela okrog 
23 hiš z gospodarskimi poslopji ter okrog 138 prebival-
cev (Potokar, 2011; MK, 2013). Divača se je oblikovala 
ob glavni poti Senožeče–Lokev–Trst. Iz tega obdobja 
izvirajo trdne, kamnite, kraške hiše (Potokar, 2011). 
Tretje obdobje je najpomembnejši mejnik v razvoju in 
spremembah Divače. Začne se z letom 1857 oziroma s 
prihodom južne železnice Dunaj–Trst. Kraj s kmetijskim 
značajem je takrat dobil osnovo za razvoj gospodarstva, 
političnega in kulturnega življenja. Ilustrativen kazalnik 
razvoja kraja je število prebivalcev. Leta 1869 jih je bilo 
215, leta 1900 pa 644 (Potokar, 2011). V četrto obdobje 
štejemo konec 20. stoletja. Zaznamovano je bilo z 
izgradnjo avtoceste Ljubljana–Koper–Trst in obsežnega 
območja enodružinskih hiš na SZ naselja (PISO, 2013b). 
Naselje Divača se je razvilo v urbanizirano naselje s 
1423 prebivalci (Statistični urad RS, 2013). Divača je 
največji kraj in sedež občine Divača.
Slika 1: Shema poteka raziskovalnega dela
Figure 1: Scheme of research work course
8  Divača se v članku nanaša na urbanizirano naselje Divača. V drugačnem primeru je to ustrezno označeno, na primer občina Divača.
312
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
RELIEF, VODE, KRAS – Naravnogeografsko je Divača 
povezana s Škocjanskimi jamami in s tokom podzemne 
reke Reke. Povezava poteka preko dveh nizov vrtač in 
udornic, ki se vrstijo od mesta, kjer ponikne Reka do 
Divače. To območje predstavlja sistem kraških pojavov 
in procesov (Mihevc, 2001). Breg (2007) opozarja na 
ekosistemski in hidrološki pomen vrtač, na pomen 
krasotvornih procesov ter na njihovo ne spregledljivo 
vlogo v kulturni krajini. Navedeno argumentira, pomen 
neposrednega prenosa kraških reliefnih oblik v načrto-
valski proces.
V dinarski smeri SZ–JV, vzporedno z dvema nizoma 
udornic in vrtač poteka Divaški prelom. Ta deli Divaški 
Kras na severni in južni (Jurkovšek, 1996) oziroma 
na zahodni in vzhodni (Slabe, 2005). Poteka na meji 
med različno zgradbo in starostjo kamnine (Jurkovšek, 
1996; Slabe, 2005) ter je vplival na morfologijo površja 
Divaškega Krasa. Morfološko najizrazitejše reliefne 
oblike, ki obdajajo naselje Divača so: Divaški hrib na 
SV, skupina treh vrtač Doline Krgunca na Z robu ter dve 
vrtači J od železnice (glej Sl. 10). Kamninska sestava 
se prav tako odraža v strukturi suhih zidov9. Severno 
Slika 2: Morfogeneza Divače od leta 1687 do leta 2014 (kart. podl.: GURS, 2010b; GURS, 2010d; MK, 2013)
Figure 2: Morphogenesis of Divača from 1687 until 2014 (cart. basis: GURS, 2010b; GURS, 2010d; MK, 2013)
313
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
od Divaškega preloma so suhi zidovi nizki, gradijo jih 
tanki in ploščati apnenci. Na južni strani so zidovi višji 
in debelejši, iz večjih kamnitih gmot (Mihevc, 2005). 
Suhi zidovi so edinstven kulturni in morfološki element 
kraške krajine.
RABA PROSTORA - Iz karte Franciscejskega katastra 
(1823) (Petek in Urbanc, 2004; MK, 2013) smo glede na 
zemljiško parcelacijo (vrtače so bile označene kot samo-
stojne, deljene parcele) razbrali, da je bila večina vrtač 
delanih10. Bile so prostor agrarne dejavnosti za vrtove in 
njive ali prostor za zajemanje vode (kali, lokve). Slednje 
kaže na veliko družbeno-ekonomsko vlogo vrtač (Breg, 
2007). V nadaljevanju sta predstavljeni dve karti rabe 
prostora glede na podatek iz leta 2010. Prva prikazuje 
rabo ruralnega dela naselja, druga pa rabo pozidanega 
dela.
Slika 3: Karta digitalnega modela reliefa in konfi guracije plastnic prikazuje potek dveh nizov vrtač in udornic na 
prostoru med Divačo in Škocjanskimi jamami (kart. podl.: Mihevc, 2001; Cerkvenik, 2006; GURS, 2010a; GURS, 
2010b; ARSO, 2013). Črn okvir označuje izbrano študijsko območje
Figure 3: Map of a digital terrain model and the confi guration of contours shows the course of two sets of sinkholes 
and collapse dolines in the area between Divača and the Škocjan caves (cart. basis: Mihevc, 2001; Cerkvenik, 2006; 
GURS, 2010a; GURS, 2010b; ARSO, 2013). The black frame indicates the selected study area
9 Suhi zidovi so nastali ob prelaganju kamenja za pridobitev obdelovalnih površin (Mihevc, 2005).
10 Delana vrtača ali kulturna vrtača, ki je (bila) vir agrarne dejavnosti (Mihevc, 2005).
314
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
Slika 5: Shema suhih zidov severnega in južnega dela Divaškega Krasa. Suhi zidovi so narisani na podlagi TTN 5 
(GURS, 1995) (kart. podl.: GURS, 1995; Cerkvenik, 2006; GURS, 2010b; GURS, 2010c; GURS, 2010d)
Figure 5: Scheme of drywalls of the northern and the southern part of the Divača karst. The drywalls are drawn on 
the basis of TTN 5 (GURS, 1995) (cart. basis: GURS, 1995; Cerkvenik, 2006; GURS, 2010b; GURS, 2010c; GURS, 
2010d)
Slika 4: Leva slika je primer suhega zidu severnega dela Divaškega krasa, desna pa primer suhega zidu iz južnega 
dela (Fotografi ji: Urška Valenčič, avgust in oktober 2013)
Figure 4: The left photograph is an example of a drywall from the northern part of the Divača karst, and the right 
photograph is an example of a drywall from the southern part. (Photographed by: Urška Valenčič, August and 
October 2013)
315
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
Slika 6: Slika 6–1: Raba ruralnega prostora okrog naselja Divača (kart. podl.: GURS, 2010c; MKGP, 2010). Slika 
6–2: Raba pozidanih in sorodnih površin (kart. podl.: GURS, 1995; GURS, 2010b)
Figure 6: Figure 6–1: Use of rural space around the settlement of Divača (cart. basis: GURS, 2010c; MKGP, 2010). 
Figure 6–2: Use of built-up and similar areas (cart. basis: GURS, 1995; GURS, 2010b)
6–1
6–2
316
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
ZELENE POVRŠINE - Analizo sistema zelenih 
površin smo izvedli na podlagi terenskega ogleda s 
kartiranjem in fotografi ranjem. Pridobljene podatke smo 
dopolnili s pregledom kartografskega gradiva – različno 
starih digitalnih ortofoto posnetkov (GURS, 2006; PISO, 
2013a; ARSO, 2013), temeljnega topografskega načrta 
(GURS, 1995) in pregledom literature (Kaligarič in 
Seliškar, 1999; Petek in Urbanc, 2004; Panjek, 2006; 
ORA Krasa in Brkinov, 2009; MK, 2013). Izdelali smo 
popis avtohtonih in značilnih drevesnih in grmovnih 
vrst Divaškega Krasa. Kraško krajino Divaškega Krasa na 
izbranem študijskem območju smo defi nirali z oprede-
litvijo krajinskih vzorcev.11 Opredelili smo 13 različnih 
krajinskih vzorcev. V Sliki 5 je predstavljenih 5 izmed 
vseh, izbrani so bili tisti, ki so najbližje naselju, oziroma 
se nahajajo znotraj naselja Divača. Vegetacija/zeleni 
sistem skupaj z reliefom predstavlja osnovno (vidno) 
strukturo krajine. Pomen in vlogo krajinskih vzorcev ter 
njihovih gradnikov v načrtovalskem procesu podobno 
preverja že Mlakar (1994) v delu »Vidne tipološke zna-
čilnosti prostora kot oblikovalsko izhodišče«. Zanimiv 
podatek v povezavi z zelenim sistemom kulturne kraške 
krajine je vezan na čas vladavine Marije Terezije in 
Jožefa II. Takrat je bila na Krasu in Goriškem razširjena 
sviloprejska panoga, velik del kulturne krajine pa so 
zasedali s tem povezani nasadi murv (Potokar, 2011).
MORFOLOGIJA – Zgradbe Divače smo razčlenili 
v posamezne tipološke skupine na podlagi vizualne 
podobe. Opredelili smo 6 različnih skupin stavb. Prvo 
skupino tvori kamnita kraška arhitektura starega vaškega 
jedra iz prve polovice 19. stol. (Potokar, 2011; PISO, 
2013b). Druga skupina so območja prostostoječih hiš v 
Z, J in V delu naselja. V svojo skupino lahko uvrstimo 
dve meščanski vili v zelenju iz 19. stol. (Potokar, 2011). 
Četrto skupino sestavljajo modernistični prostostoječi 
stanovanjski bloki. Značilna tipologija povezuje želez-
niško postajo iz časa Avstro-Ogrske ter ostale stavbe, 
vsebinsko vezane na železnico. Šesta skupina je ob-
močje obrtno-industrijskih objektov oziroma delavnic 
železnice. Sorodna vsebina narekuje nekatere skupne, 
arhitekturno-tehnične poteze. Druge nestanovanjske 
stavbe (stavbe javne uprave, stavbe za zdravstveno oskr-
bo ipd.), ki gradijo središče naselja so tipološko različne 
oziroma med njimi v okviru razporeditve, ni mogoče, 
opredeliti podobnih značilnosti. Znotraj naselja so za-
stopani primeri verižnega in terasnega bloka ter primeri 
verižnih in vrstnih hiš. Domnevamo lahko, da je razvoj 
industrije in delovnih mest ter upad agrarne dejavnosti 
v drugi polovici 20. stol. botroval oddaljitvi prebival-
cev Divače od kulturne kraške krajine. Sprememba 
življenjskega sloga, razvoj tehnologij in materialov v 
gradbeništvu so bili vzrok upadu uporabe avtohtonih 
materialov. Med drugim je tudi »razširjena in nekritična 
uporaba vzorcev modernistične arhitekture povzročila 
degradacijo samega bistva funkcionalistične stanovanj-
ske arhitekture …« (Mihelič, 1983, 53). Vzporedno s tem 
je bil pri načrtovanju zapostavljen vidik do značilnosti 
prostora, v katerem se je določena arhitektura gradila.
PROMET – Analizo prometne infrastrukture smo 
razdelili v tri sklope. To so peš in kolesarske poti, cestni 
promet ter železniški promet. Obravnavane so bile 
predvsem z morfološkega vidika v odnosu s krajino. 
Kulturni kraški krajini Divaškega Krasa lahko sledimo 
preko gostega spleta peš in kolesarskih poti. Izmed teh 
navajamo dve vsebinsko opredeljeni in zaključeni; na 
južnem robu Divače speljana tematska pot »Krasoslovna 
naravoslovna učna pot Divaški Kras« ter »markirana pot 
Divaški kolesarski krog« (Občina Divača, 2013). Najbolj 
ostro mejo med krajino in naseljem predstavljata avto-
cesta Divača–Sežana na severnem robu ter regionalna 
cesta Divača–Senožeče na vzhodnem robu. Železnica in 
železniška postaja v sedanji zasnovi predstavljata ostro 
Slika 7: Primer petih krajinskih vzorcev na območju Divače, opredeljeni na podlagi digitalnega ortofoto posnetka 
in terenskega ogleda, posamezni izseki so predstavljeni v Slikah 7–1 do 7–5 (kart. podl.: GURS, 1995; GURS, 
2006). Slika 7–1: Travniška krajina z omejki, kamnitimi suhimi zidovi in soliterji. Na obeh travnikih je to velikolistna 
lipa. Slika 7–2: Gozd črnega bora na Divaškem hribu s primesmi drugih drevesnih in grmovnih vrst na gozdnem 
robu. Slika 7–3: Sistem treh vrtač Doline Krgunca. Sklenjeno območje gozda prekinja nogometno igrišče in čistilna 
naprava. Čez območje vodi nekaj pešpoti, obdanih s suhimi zidovi. Slika 7–4: Ostanki kulturne kraške krajine 
znotraj naselja. Travnato zaplato obdaja kamnit suhi zid, ob robu raste navadni oreh, v ozadju je stanovanjska hiša. 
Slika 7–5: Sklenjen gozd obdaja neporaščeno vrtačo. Viden je trend zaraščanja vrtače
Figure 7: Example of fi ve landscape patterns in the Divača area, defi ned on the basis of a digital orthophoto image 
and a fi eld visit, individual sections are presented in Figures 7–1 to 7–5 (cart. basis: GURS, 1995; GURS, 2006). 
Figure 7–1: Meadow landscape with fi eld borders, stone drywalls and saltpeters. Both meadows feature large 
leaf linden. Figure 7–2: Black pine forest in Divaški hrib with elements of other tree and shrub species on forest 
boundaries. Figure 7–3: System of three sinkholes of Krgunca Valley. The closed forest area is interrupted by a 
football ground and a water treatment plant. There are some footpaths surrounded by drywalls leading through 
the area. Figure 7–4: Remains of the karst cultural landscape inside the settlement. The grassy patch is surrounded 
by a stone drywall, along the edge grows common walnut, in the background is a residential house. Figure 7–5: 
Closed forest surrounds a less overgrown sinkhole. A trend of overgrowing the sinkhole is visible
11 »Krajinski vzorec je kompozicija različnih krajinskih prvin, na primer reliefa, stanja površinskega pokrova in rabe. Krajino lahko opre-
delimo kot sistem krajinskih vzorcev« (Golobič, 2009‐10).
317
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
318
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
mejo med severnim in južnim delom naselja Divača, 
kar pri razvoju infrastrukture kaže na iskanje ravnovesja 
med ohranjanjem zveznosti krajine s prilagajanjem 
zatečenemu reliefu na eni strani ter razvojem hitre in 
udobne infrastrukture na drugi strani. Mesto 20. stol. 
je bilo defi nirano z uvedbo avtomobila in racionalnim 
omrežjem poti. Morda mora mesto 21. stol. polagati upe 
v krajino in ne v prisiljeno vzpostavljeni red (Designing 
for tomorrow, 2010).
MENTALNA PODOBA DIVAČE – Grafi čna anketa 
(Golobič, 2006) je potekala z metodo risanja spoznavnih 
zemljevidov po metodi K. Lyncha12 (Polič, 2002). Anketo 
je opravila skupina desetih prebivalcev Divače, od tega je 
bilo pet moških in pet žensk. Starost anketirancev je bila 
v razponu med 20 in 50 let, 9 izmed njih je bilo laikov, 
1 pa strokovnjak na področju prostorskega načrtovanja. 
Udeležencem v času anketiranja niso bile predložene 
kartografske podlage Divače. Anketiranci so bili raz-
deljeni v dve skupini. Naloga petih anketirancev je bila 
podati risbo splošne predstave o Divači in opredelitev 
značilnosti, ki v njihovem pogledu zastopajo ‚‘kraško‘‘. 
Druga skupina je dobila navodilo naj podajo risbo sploš-
ne predstave o Divači in naj opredelijo njene značilnosti. 
Pridevnik ‚‘kraško‘‘ je bil torej pri drugi skupini izpuščen.
Interpretacija risb: V skupini s prvim vprašalnikom je 
vseh pet anketirancev poiskalo in opredelilo eno ali več 
kraških značilnosti Divače (kraška gmajna, obnovljena 
kamnita kraška hiša, staro vaško jedro, udornica Risnik, 
Doline Krgunca, suhi zidovi). V drugi skupini anketiran-
cev je kraške značilnosti Divače opredelil le en izmed 
vseh anketirancev. Ta je bil strokovnjak s področja 
prostorskega načrtovanja. Iz primerjave med risbami iz 
prve in druge skupine anketirancev lahko sklepamo, da 
prebivalci brez predhodnega opomina, Divačo ne ena-
čijo s kraškim. Glavnino risbe vseh desetih anketirancev 
predstavlja cestno omrežje in železnica (železnica je 
večinoma narisana kot ločnica med S in J delom nasel-
ja). Iz tega lahko sklepamo, da ima Divača prevladujoč 
značaj prometnega križišča. Poleg opisanega smo opa-
zili, da so značilnosti risb pogojene še z dvema dejavni-
koma. Risbe so bile različne glede na to iz katerega dela 
Divače je anketiranec (iz ‚‘stare Divače‘‘ S od železnice 
ali iz ‚‘nove Divače‘‘ J od železnice). Vsi prebivalci iz J 
dela naselja so namreč označili oba dela naselja ( S in 
Slika 8: Slika 8–1: Risba najstarejšega anketiranca iz S dela Divače, kjer je opredeljenih največ kraških značilnosti 
(vprašalnik 1). Slika 8–2: Risba najmlajše anketiranke iz S dela Divače. Risba izključuje naselje J od železnice 
(vprašalnik 2). Slika 8–3: Risba strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja. Na risbi je označeno naravno 
zaledje Divače v povezavi s Škocjanskimi jamami (vprašalnik 2)
Figure 8: Figure 8–1: Drawing by the oldest interviewee from the N part of Divača where the majority of karst 
features are identifi ed (questionnaire 1). Figure 8–2: Drawing by the youngest interviewee from the S part of 
Divača. The drawing excludes the settlement S of the railway (questionnaire 2). Figure 8–3: Drawing by a spatial 
planning expert. The natural hinterland of Divača in connection with the Škocjan caves is marked on the drawing 
(questionnaire 2)
12 Spoznavni (percepcijski) pristop se s prostorom ukvarja posredno v relaciji do opazovalca. Gre za študijo podobe mesta v odnosu z 
ljudskim dojemanjem fi zičnega okolja, pogosto v navezavi z gibanjem po prostoru (Gosling in Maitland, 1984).
319
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
J), medtem, ko sta dve prebivalki S dela Divače podali le 
risbo ‚‘stare Divače‘‘ brez J dela naselja. Drugi dejavnik, 
ki je narekoval določene podobne poteze risb je starost 
anketirancev. Sklepamo lahko, da zavedanje o kraški 
okolici Divače sovpada z anketirancimi starimi nad 40 
let. Trije najstarejši udeleženci ankete so namreč na risbi 
opredelili največ kraških značilnosti.
PREGLED PRIMEROV DOBRE PRAKSE ‒ Kot prime-
re dobre prakse navajamo 3 prostorske zasnove. Dve 
temeljita na prilagajanju in vključevanju zatečenih 
reliefnih oblik v zasnovo, ena pa v prostorsko rešitev 
vnaša želene značilnosti z analognim oblikovanjem. 
Prvi projekt je zasnovan na območju kraške krajine, gre 
za ureditev igrišč ob osnovni šoli Ob Rinži. »Krajinsko 
oblikovanje prostora okrog osnovne šole za struktu-
riranje prostora izkorišča naravno razgiban in skalnat 
svet kraških vrtač in notranjo členitev gozda« (Kučan et 
al., 2010, 190). Prostori za igro in šport so umeščeni 
tako, da se poskuša ohraniti prvinskost/divjost gozda 
(Kučan et al., 2010), s tem pa se ohranjajo tudi njegove 
socialne in ekološke funkcije. Pri drugem primeru gre 
za arhitekturno zasnovo. Oblikovanje Arheološkega 
muzeja Vučedol je podrejeno integraciji s terenom, v 
katerega je stavba vkopana. Objekt je lociran na reliefni 
rob, od koder se v krajino odpira le prva, glavna fasada 
(Archiscene, 2014). Tretja zasnova je primer krajinskega 
oblikovanja v strogo urbanem okolju (neposreden stik 
oziroma fi zična navezava z naravno krajino ni mogo-
ča). Halprinov načrt za Lovejoy plazo v mestu Portland 
kaže, da zasnova črpa navdih iz narave oz. gorskega 
skalovja (Ogrin, 1993). Glavno načrtovalsko orodje tega 
in sorodnih Halprinovih del je analogno oblikovanje. 
Ureditve odprtega prostora so abstraktna preoblikovanja 
skalnate gorske krajine (Ogrin, 1993).
Slika 9: Slika 9–1: Ureditev igrišč ob osnovni šoli Ob Rinži (Studio AKKA, 2014). Slika 9–2: Oblikovanje Arheolo-
škega muzeja Vučedol (Archiscene, 2014). Slika 9–3: Halprinov načrt za Lovejoy plazo v mestu Portland (Ogrin, 
1993)
Figure 9: Figure 9–1: Arrangement of playgrounds by the Ob Rinži elementary school (Studio AKKA, 2014). Figure 
9–2: Design of the Museum of Archaeology Vučedol (Archiscene, 2014). Figure 9–3: Halprin’s plan for the Lovejoy 
Plaza in Portland (Ogrin, 1993)
320
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
PROBLEMI IN POTENCIALI
Tabela 1: Opredeljeni so problemi in potenciali naselja Divača s stališča ohranjanja/krepitve značilnosti in identi-
tete kulturne kraške krajine
S STALIŠČA OHRANJANJA/KREPITVE ZNAČILNOSTI IN IDENTITETE 
KULTURNE KRAŠKE KRAJINE
- +
RELIEF, 
VODE, 
KRAS
Zasipanje vrtač ob upadu njihove 
družbeno-ekonomske vloge.
Znotraj starega vaškega jedra so ohranjeni krajinski vzorci, 
ki so posledica agrarne rabe pred intenzivno mehanizacijo 
kmetijstva. Krajinske vzorce gradijo vrtače, suhi zidovi in 
avtohtona oziroma značilna vegetacija (glej Sl. 7 – 4).
V drugi polovici 20. stol. so bile 
kraške reliefne oblike oziroma 
vrtače pri gradnji prezrte in 
velikokrat zasute (GURS, 1995; 
GURS, 2006; ARSO, 2013b; MK, 
2013;  PISO, 2013a).
Kot primer navajamo skupino 3 
vrtač, Doline Krgunca kjer so, kot 
posledica zasipanja in prostorske 
zasnove čistilne naprave, (vidno) 
degradirane značilnosti kraške 
krajine (glej Sl. 7 – 3).
ZELENE 
POVRŠINE
Nezveznost ter izrinjenost 
krajine iz naselja zaradi načina 
razporeditve grajenih struktur ter 
gostega prometnega omrežja.
Divača ima naraven nastavek za oblikovanje zaokroženega 
zelenega sistema naselja. Ponuja se možnost, da se z ustreznim 
načrtovanjem v naselje vpne Divaški hrib, sistem treh vrtač 
Doline Krgunca ter dve ohranjeni vrtači južno od železnice.
RABA 
PROSTORA
Lokacija in organizacija 
avtomobilskega odpada na JV robu 
železnice.
Vzdrževalec kulturne kraške krajine sodobnega časa lahko 
postaneta rekreacija in prosti čas. Vrtače imajo potencial 
sotvorjenja zelenega sistema naselja.
Naselje nima vzpostavljenega trga.
Železnica in obstoječi obrtno-industrijski objekti na njenem JZ 
robu so potencial za razvoj obrtno-proizvodnih dejavnosti.
MORFOLOGIJA 
Upad uporabe avtohtonih 
materialov, tj. kraškega kamna in 
lesa.
Staro vaško jedro iz prve polovice 19. stol. s kamnitimi 
kraškimi hišami je zavarovano kot območje kulturne dediščine 
(MK, 2014).
Kraške reliefne oblike ponujajo priložnost za krajinsko-
arhitekturno oblikovanje (glej Sl. 9 – 1).
Velik, krožen prostor v JV delu naselja ponuja možnost za 
zasnovo osrednjega prostora/trga naselja.
PROMET
Železnica ostro deli naselje na 
severni in južni del. 
Predvidena je izgradnja 2. železniškega tira med Divačo in 
Koprom ter vzpostavitev hitre železniške povezave med Divačo 
in Trstom kar je lahko priložnost za razbremenitev cestnega 
prometa (ORA Krasa in Brkinov, 2009; Kras - Carso, 2012). 
Železniška postaja v Divači predstavlja priložnost za oblikovno 
in pomensko prenovo, razvoj železniškega križišča v 
komunikacijsko središče naselja.
Načrtovana je izgradnja obvoznice do Sežane v smislu 
razbremenitve tranzitnega prometa čez staro vaško jedro 
(PISO, 2014). Pokaže se priložnost za oblikovanje parterja 
starega vaškega jedra Divače v prid pešcem.
321
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
Slika 10: Shema glavnih elementov in potez idejne krajinsko-urbanistične zasnove Divače
Figure 10: Scheme of main elements and features of the conceptual landscape and urban design of Divača
REZULTAT
Rezultat je idejna krajinsko-urbanistična zasnova Di-
vače, ki temelji na povezavi severnega in južnega dela 
naselja, vzpostavitvi glavne urbane poteze ter vključitvi 
Divaškega hriba, Doline Krgunca in dveh vrtač južno 
od železnice v naselje. Glavne urbanistične in krajinske 
poteze so določene z idejnim krajinsko-urbanističnim 
načrtom (glej Sl. 11). Za krajinsko-arhitekturno obliko-
vanje območij so podane samo smernice v besedilu.
MORFOLOGIJA - Glede na idejno rešitev so nove 
stavbe načrtovane v sklopu treh območij. Najobsežnejši 
vnos grajenih struktur je območje stanovanjskih hiš 
(P+1) na JZ robu naselja. Na ostalih dveh območjih so 
načrtovane posamezne stavbe. Na glavnem trgu zapoln-
jujejo vrzeli in strukturno dopolnjujejo ter zaokrožujejo 
rob trga. Pri ureditvi območja proizvodnih dejavnosti 
na JZ robu železnice smo uporabili načelo zgoščevanja 
urbanega tkiva z dograditvijo treh novih objektov.
RELIEF, VODE, KRAS - Suhi zidovi so bili v idejni 
rešitvi večkrat uporabljeni kot meja med prostori in 
sočasno kot urbana oprema. V starem vaškem jedru čle-
nijo parter, na glavnem trgu tvorijo robove med javnim 
in poljavnim prostorom, med višinskimi razlikami, v 
južnem delu naselja, so suhi zidovi načrtovani ob peš-
poteh. Ohranjene večje kraške reliefne oblike Divaški 
hrib, Doline Krgunca ter dve vrtači južno od železnice 
tvorijo nastavek za oblikovanje zelenih površin naselja.
ZELENE POVRŠINE - V prostorsko zasnovo so 
štiri naštete kraške reliefne oblike vključene tako da se 
neposredno odpirajo na urbane površine ali pa preko 
peš poti. Ta krajinska območja tvorijo sestoji avtoh-
tone oziroma značilne vegetacije, suhi zidovi, poti in 
pogledi. Zaradi kompleksnosti območja Dolin Krgunca 
v idejni rešitvi zgolj podajamo smernice za nadgradnjo 
obstoječega programa za šport in rekreacijo ter sana-
cijo območja čistilne naprave. Načrtovane ureditve naj 
sledijo konfi guraciji terena ter značilnosti obstoječe 
vegetacije. Pešpoti so na bolj zahtevnih delih reliefa 
lahko oblikovane kot mostovi, oziroma so speljane med 
drevesi (doživljajska vrednost). V starem vaškem jedru, 
historičnem delu Divače, je predlagana ureditev murvi-
nega drevoreda. Kot drevoredno drevo murvina široka 
in gosta krošnja daje senco mestnim površinam, na 
drugi strani pa predstavlja možnost za oživitev kulturne 
kraške krajine v prihodnosti, saj omogoča kmetijsko ali 
obrtno dejavnost. Drevored se iz historičnega jedra na 
severu izteče v Divaški hrib po Stari rimski cesti.13
RABA PROSTORA - Načrtovana je programska za-
okrožitev treh območij v naselju. 
Prva se zgodi na območju glavnega trga. Predlog 
rešitve je, da stavbe, ki obdajajo trg, v celoti zavzamejo 
13  ledinsko ime (GURS, 1995).
322
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
centralne dejavnosti. Za vsebinsko in oblikovno dopolni-
tev osrednjega trga je zasnovanih pet stavb. Načrtovana 
je tržnica z objektom za skladišče, hladilnico in servis. 
V podhodu pod železnico so kot alternativa izgradnji 
nakupovalnega centra predvidene trgovine. Iz poslopja 
(vila iz 19. stol. s parkom), kjer sta danes pošta in sta-
novanje, se stanovanje preseli na drugo lokacijo. Poštne 
storitve dopolnijo knjigarna, slaščičarna in kavarna. 
Vrzel vzhodno od pošte zapolni trgovina in galerija s 
produkti kraške obrti in rokodelstva, ki zastopajo kraški 
prostor in identiteto. Na vzhodni strani trga je na sever-
nem robu železnice postavljena nova železniška postaja 
Slika 11: Tloris idejne krajinsko-urbanistične zasnove Divače (kart. podl.: GURS, 2010b; GURS, 2010c; GURS, 
2010d; PISO, 2013b)
Figure 11: Proposed urban plan of Divača (cart. basis.: GURS, 2010b; GURS, 2010c; GURS, 2010d; PISO, 2013b)
Slika 12: Ureditev novega trga s podhodom pod železnico. Na vzhodni strani trga je na severnem robu železnice 
postavljena nova železniška postaja za potniški promet
Figure 12: New main square with passageway underneath the railway. On the east side of the square and northern 
edge of the railway is formed a new train station for passenger transport
323
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
za potniški promet. Južno od železnice je lociran peti 
objekt s poslovnimi prostori. Idejna rešitev ukine loka-
cijo obstoječega bencinskega servisa in predvidi iskanje 
nove ustreznejše lokacije. Na vzhodnem robu naselja 
je locirana nova avtobusna postaja s spremljajočimi 
servisnimi objekti in parkirno garažno hišo v podzemlju.
Druga sprememba v rabi prostora je načrtovana v 
JZ delu naselja, kjer je v skladu z občinskim načrtom 
(PISO, 2014) predvideno območje stanovanj.
Tretja programska zaokrožitev je načrtovana v 
JZ delu naselja, ob železnici. Razvoj tega območja 
v idejni rešitvi predstavlja alternativo razvijajoči se 
poslovno-obrtni coni Risnik na robu Regionalnega 
parka Škocjanske jame. Rešitev predvideva dopolnitev 
obstoječih kapacitet (objekti v lasti Slovenskih železnic 
in Občine Divača (PISO, 2013b)) za obrtno-proizvodne 
dejavnosti. V skladu s celostno zasnovo idejne rešitve 
je predlagan prenos lokacije avtomobilskega odpada iz 
JV dela naselja na to območje. Obstoječa dejavnost na 
preseljeni lokaciji lahko pomeni priložnost za nadgrad-
njo v sodobno reciklažo avtomobilov. Ocenjeno je, da v 
Sloveniji nastaja najmanj okrog 40.000 izrabljenih vozil 
letno, zajem teh vozil v razgradnjo pa bi pomenil tudi 
do 2500 novih delovnih mest (OZS, 2014). Direktiva 
Evropske unije o izrabljenih vozilih predpisuje, da se 
mora 85 % vsakega vozila reciklirati, od leta 2015 se bo 
ta predpis še poostril (Uredba, 2011).
OBLIKOVANJE URBANEGA PROSTORA – Na stiku 
severnega in južnega dela naselja je oblikovan glavni 
trg. Zasnovan je po analogiji kraške vrtače in kot udo-
ben ter širok podhod pod železnico, kar hkrati rešuje 
problem nepovezanosti S in J dela naselja. Oblika trga 
se odziva na robove obdajajočega grajenega tkiva. V 
severnem delu sledi organski krivulji kamnitega zidu, 
Slika 13: Mentalna podoba Divače glede na idejno krajinsko-urbanistično zasnovo Divače. Grafi čni simboli so 
povzeti po Lynchu (1960)
Figure 13: Mental picture of Divača according to proposed urban plan of Divača. Symbols are applied from Lynch 
(1960)
324
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
vezanega na park vile iz 19. stoletja. Na zahodnem robu 
trga je zaradi padca terena terasno zasnovan prostor za 
tržnico. Tržnica je od obstoječega večstanovanjskega 
bloka ločena z linijo murvinih dreves.
Znamenja v naselju Divača predstavljajo obstoječ 
Divaški hrib in zvonik cerkve v starem vaškem jedru. V 
idejni rešitvi je zahodna stran nove železniške postaje 
za potniški promet oblikovana kot razgledni stolp z uro. 
To pomensko in višinsko znamenje obenem predstavlja 
kompozicijski kontrapunkt edini obstoječi arhitekturni 
dominanti naselja. Pritlični postajni objekt je postavljen 
na pilote ob vkopu železnice, do nivoja te pa uporabnik 
pride ali z dvigalom ali s klančino ob robu železnice. 
Ta se v nivoju železnice izkoristi in oblikuje kot nadkrit 
čakalni prostor (glej Sl. 12). Postajni objekt je oblikovno 
zaokrožen s kamnitim zidom, ki se pripne na obstoječ 
zid (iz časa gradnje železnice) ob železnici in vodnem 
rezervoarju. Železnica postane prisotna v naselju tudi 
preko zvoka. Prihodi, odhodi vlakov in obvestila iz nove 
železniške postaje skupaj z vizualno zaznavnimi struk-
turami tvorijo trg in govorijo o Divači kot križišču poti.
Načrtovane stanovanjske hiše v JZ delu naselja so 
razmeščene v ohranjeno kulturno kraško krajino. Obli-
kovanje temelji na značilnostih kamnitih kraških hiš iz 
prve polovice 19. stol. Materiali in karakteristike starega 
vaškega jedra, interpretirani s sodobnim oblikovalskim 
jezikom, so preslikani v načrtovano območje stano-
vanjskih hiš. Načrtovanje zasnovanih stavb temelji na 
vzorcu borjačev (Lah, 1994). Borjač zavzema dve vlogi. 
Prva je notranji, zasebni borjač posamezne stavbe. V 
drugi vlogi pa je borjač interpretiran v manjši javni in 
poljavni prostor, ki združuje posamezne enote in se 
hkrati izteka v odprto kraško krajino (vrtače). Rezultat 
je strnjen zazidalni vzorec. Namesto velikih odmikov 
med stavbami zasebnost zagotovi zasnova arhitekture, s 
suhimi zidovi vezanimi na hišo ter eno slepo fasado. Cilj 
razporeditve je zagotoviti integracijo stavb z obstoječo 
krajino ter omogočiti prebivalcem povezavo s krajino. 
PROMET - Načrtovan širok podhod pod železnico 
omogoča zvezno potovanje čez prostor. Železnica 
glede na predlagano idejno rešitev tako ne predstavlja 
več težko prehodnega roba (problem), temveč pot 
(potencial). V prometni zasnovi idejne rešitve je glede 
na dopolnjen osnutek OPN Občine Divača predlagana 
izgradnja obvoznice do Sežane (PISO, 2014). Kraška 
cesta, ki poteka čez staro vaško jedro Divače, na ta 
način postane razbremenjena tranzitnega prometa do 
Sežane. V sklopu rešitve in reorganizacije prometa je 
predlagana nova lokacija avtobusne postaje. Ta se 
umakne na JV rob naselja, kar omogoča, da se avtobusni 
promet neposredno preusmeri na cesto proti Senože-
čam, od koder se odcepi omenjeni krak obvoznice proti 
Sežani. Staro vaško jedro je po tem urejeno kot shared 
space.14 Divača je manjše mesto in kot tako obvladljivo 
za pešca. Prizadevanja v prometni organizaciji težijo 
k zmanjšanju uporabe avtomobilskega prevoza, ker ti 
zasedajo preveč življenjskega prostora (Mestna občina 
Ljubljana, 2014). Cilj je zvečati vlogo kolesarskih poti in 
pešpoti ter uporabo javnega in tirnega prevoza (Mestna 
občina Ljubljana, 2014). Organizacija prometa v pred-
lagani idejni rešitvi tako daje poudarek na oblikovanje 
in organizacijo peš in kolesarskih poti. Vzdolž teh so 
navezane različne storitvene in servisne vsebine, ki te 
poti programsko podprejo in osmislijo.
MENTALNA PODOBA DIVAČE - Načrt idejne kra-
jinsko-urbanistične zasnove Divače smo interpretirali 
v mentalno podobo na podlagi petih grafi čnih znakov 
povzetih po Lynchu (1960). V primerjavi z obstoječim 
stanjem ima idejna rešitev oblikovana štiri jasna krajin-
ska območja in glavno urbano območje vzdolž naselja 
(v smeri SV–JZ). Železnica predstavlja pot in ne več rob. 
Druga oblikovana pot je predvsem peščeva, ki povezuje 
nastala območja in vozlišča – trg ob cerkvi, nov, glavni trg 
ter komunikacijsko vozlišče na robu naselja (avtobusna 
in železniška postaja za potniški promet). Obstoječemu 
arhitekturnemu znamenju naselja (cerkveni zvonik) se 
pridruži stolp železniške postaje (glej Sl. 12). Krajinska 
območja po tej zasnovi hkrati predstavljajo znamenja v 
prostoru (Divaški hrib, Doline Krgunca, dve vrtači južno 
od železnice).
RAZPRAVA
Idejna krajinsko-urbanistična zasnova Divače kot 
odgovor na probleme in potenciale naselja Divača kaže, 
da so kraške reliefne oblike oziroma vrtače lahko vses-
transko orodje in pomoč pri prostorskem načrtovanju 
naselij znotraj kraške krajine v primerih, ko se izgubljajo 
značilnosti in identiteta kulturne kraške krajine. Pri tem 
so prepoznane tri vloge vrtače. Prva je vključevanje 
vrtač (kraških reliefnih oblik) v prostorsko zasnovo 
oziroma zeleni sistem naselja. V Divači je to skupina 
treh vrtač, Doline Krgunca z obstoječim športno-rekre-
acijskim nastavkom, Divaški hrib in dve vrtači južno 
od železnice. V drugem primeru gre za prilagajanje 
prostorskih zasnov vrtačam. Takšen primer predstavlja 
zasnova in razporeditev stanovanjskih hiš v kulturno 
kraško krajino, v JZ delu naselja. Tretji primer je pos-
nemanje ali abstraktno preoblikovanje vrtače (analogno 
oblikovanje) na podlagi katerega je zasnovan glavni trg/
podhod v Divači. Pomembno je, da poudarimo omejitve 
teh ugotovitev. Da bi lahko dokončno potrdili hipotezo, 
je potrebno predlagano prostorsko zasnovo še kritično 
presojati oziroma vrednotiti. To pomeni nadaljevanje 
raziskave z vključevanjem javnosti, predstavitev idejne 
rešitve prebivalcem Divače in strokovni javnosti, risanje 
spoznavnih zemljevidov na podlagi predstavljene 
rešitve ali simulacijsko opazovanje prostorske zasnove. 
Posredno podporo rezultatom lahko najdemo v 
prispevkih o kontekstualnem odnosu do prostora, ki pri 
14  Koncept oz. termin je prvič predstavil nizozemski prometni inženir Hans Monderman (Methorst et al., 2007).
325
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
načrtovanju teži k spojitvi novega z obstoječim. In kot je 
npr. v delu Hvalnica senci (Bharne, 2002, 78) zapisano, 
da spremembe in razvoj današnjega časa ne bi smele 
preprečevati, »da bi globoko ukoreninjen niz kulturnih 
vrednot in načel ohranjali, reinterpretirali, ponovno izna-
šli in tako ohranili pri življenju«.
SKLEP
Vključevanje kraških reliefnih oblik oziroma vrtač v 
prostorske zasnove znotraj kulturne kraške krajine ima 
lahko potencial pri omilitvi degradacije značilnosti in 
identitete kulturne kraške krajine. Kraške reliefne oblike 
in vegetacija skupaj s kulturnimi prvinami krajine (stanje 
površinskega pokrova/raba, morfologija površja, suhi zi-
dovi) so nosilci lokalne identitete. Ugotovitve nakazujejo 
na nekatere možne implikacije. Ena izmed njih kaže na 
pomembno soodvisnost med fi zično zasnovo bivalnega 
okolja in načinom bivanja sodobnega človeka. Gehl 
(2010) pravi, da najprej oblikujemo mesta, nato mesta 
oblikujejo nas. To vodi k razmisleku o tem, katero pot 
bomo v prihodnosti izbrali: globalno poenotenje mest 
in naselij ali poudarjanje identitete kraja v določenem 
okolju in času.
326
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
PLANNING IN SETTLEMENTS WITHIN THE KARST CULTURAL LANDSCAPE ON THE 
CASE STUDY OF THE CONCEPTUAL LANDSCAPE AND URBAN DESIGN OF DIVAČA
Urška VALENČIČ
Trg 15. aprila 1, 6215 Divača, Slovenia
e-mail: urska.valencic6@gmail.com
Tatjana CAPUDER VIDMAR
University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: Tatjana.CapuderVidmar@bf.uni-lj.si
SUMMARY
The karst cultural landscape represents an important value within the Slovenian territory. The objective of this 
article is to test the hypothesis which stipulates that karst landforms, with emphasis on sinkholes, may be a versatile 
tool and help with spatial planning of settlements within the karst landscape in cases when the characteristics and 
the identity of the karst cultural landscape are being lost. The research part was based on the integration/connecting 
of the historical (source collection, morphogenesis) and the descriptive method (analysis and inventarization of the 
space, the analysis of the examples of good practice, categorisation, conducting a survey). The results are presented 
on the case study of the conceptual landscape and urbanism design of the town of Divača. The conceptual solution 
is based on the connection between the northern and the southern part of the settlement and on establishing main 
urban feature, namely including into the settlement the Divaški hrib, Krgunca Valley and two sinkholes south of the 
railway. In doing so, three roles of the sinkhole were identifi ed. The fi rst is the inclusion of sinkholes (karst landforms) 
into the spatial design or the green system of the settlement. In Divača, that is a group of three sinkholes, the Krgunca 
Valley with the existing sports and recreational attachment and Divaški hrib. In the second case it is an adjustment 
of the spatial designs to sinkholes. This case is represented by the design and the layout of residential houses in the 
karst cultural landscape, in the SW part of the settlement. The third case is the imitation or abstract transformation 
of the sinkhole (analog design) on the basis of which the main square/underpass in Divača is designed. Certain 
parallels for an indirect confi rmation of the hypothesis may be found in the principles of spatial planning in the 
Eastern civilization before they began imitating the Western world. The hypothesis of the article may ultimately be 
confi rmed or rejected by continuing the research work, namely by critically assessing or evaluating the proposed 
spatial design of Divača.
Keywords: karst cultural landscape, urban design, landscape design, Divača, identity, development, townscape
327
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
VIRI IN LITERATURA
Archiscene (2014): Museum of Vučedol culture by 
Radionica Arhitekture. 
http://www.archiscene.net/museum/museum-vuce-
dol-culture-radionica-arhitekture/ (23. 1. 2014).
ARSO (2013): Atlas okolja. DOF 2012 – 2014.
h t t p : / / g i s . a r s o . g o v. s i / a t l a s o k o l j a / p r o f i l e .
aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (16.10.2013).
Bharne, V. (2002): Dojemanje "senčnega sveta". V: 
Tanizaki, J. (ur.): Hvalnica senci. Ljubljana, Študentska 
založba, 65–80.
Breg, M. (2007): Okoljski vidiki ohranjanja in zaščite 
vrtač v Sloveniji. Dela, 28, 4. Ljubljana, 43–57.
h t t p : / / r ev i j e . f f . un i - l j . s i /De la / a r t i c l e / v i ew /
dela.28.4.43-57/1393 (28. 11. 2013).
Capuder Vidmar, T. (2012): Prisluhniti prostoru. 
V: Kučan, A. (ur.): 40 let študija krajinske arhitekture. 
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko 
arhitekturo, 42–43.
Cerkvenik, R. (2006): Speleološke značilnosti Krasa. 
Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filo-
zofska fakulteta.
Designing for tomorrow (2010): The unstoppable 
rise of landscape urbanism. http://www.designingforto-
morrow.org/projects/view/the-unstoppable-rise-of-land-
scape-urbanism (13. 9. 2013).
Gams, I. (2004): Kras v Sloveniji v prostoru in času. 
Ljubljana, Založba ZRC.
Gehl, J. (2010): Cities for people. London, Island 
Press.
Golobič, M. (2006): Kartiranje normativnega znanja: 
spoznavni zemljevidi in GIS. V: Perko, D., Nared, J., 
Čeh, M., Hladnik, D., Krevs, M., Podobnikar, T. & R. 
Šumrada (ur.): Geografski informacijski sistemi v Slove-
niji 2005–2006. Ljubljana, Založba ZRC, 159–168.
Golobič, M. (2009‐10): Sistemi vrednotenja krajine. 
Uvod. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
krajinsko arhitekturo.
Gosling, D. & B. Maitland (1984): Concepts of urban 
design. London, Academy Editions.
GURS (1995): TTN 5 – Temeljni topografski načrt v 
merilu 1 : 5000. Ljubljana, (izpis iz baze podatkov, 18. 
12. 2012).
GURS (2006): DOF – Digitalni ortofoto. Ljubljana, 
(izpis iz baze podatkov, 18. 12. 2012).
GURS (2010a): DMR – Digitalni model reliefa. 
Ljubljana, (izpis iz baze podatkov, 18. 12. 2012).
GURS (2010b): KS – Kataster stavb. Ljubljana, (izpis 
iz baze podatkov, 18. 12 2012).
GURS (2010c): ZK – Zemljiški kataster. Ljubljana, 
(izpis iz baze podatkov, 18. 12. 2012).
GURS (2010d): ZK GJI – Zbirni kataster gospodarske 
javne infrastrukture. Ljubljana, (izpis iz baze podatkov, 
18. 12. 2012).
Habič, P. (1972): Divaški Kras in Škocjanske jame. V: 
Buser, S. (ur.): Vodnik za ekskurzije: Matični Kras (Vile-
nica, Škocjanske jame); Matarsko podolje (Dimnice); 
Notranjski kras (Postojnski in Cerkniški kras). Postojna, 
Jamarska zveza Slovenije, 26–30.
Jurkovšek, B. (1996): Formacijska geološka karta 
južnega dela Tržaško – komenske planote 1:50.000: 
kredne in paleogenske karbonatne kamnine. Ljubljana, 
Inštitut za geologijo, geotehniko in geofi ziko.
Kaligarič, M. & A. Seliškar (1999): Flora in vegeta-
cija Krasa. V: Kranjc, A. (ur.): Kras: pokrajina, življenje, 
ljudje. Ljubljana, Založba ZRC, 102–144.
Kras – Carso (2012): Strateški projekt Kras – Carso: 
trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialana 
kohezija. Študija o prostorskem načrtovanju na sloven-
skem delu Krasa. http://www.krascarso-carsokras.eu/
images/stories/KATJA/priloga-slo.pdf (21. 1. 2014).
Kučan, A. (1998): Krajina kot nacionalni simbol. 
Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče.
Kučan, A., Robbins, E. & L. Skansi (2010): Vsi odten-
ki zelene. Ljubljana, Muzej in galerije mesta.
Lah, L. (1994): Prenova stavbne dediščine na 
podeželju. Kras. Novo mesto, Tiskarna Novo mesto, 
Dolenjska Založba.
Lynch, K. (1960): The image of the city. Cambridge, 
London, The MIT Press.
Markočič, M. (2011): Geografsko-krasoslovno na-
črtovanje razvoja na Divaškem Krasu. Diplomsko delo. 
Koper, Univerza na primorskem, Fakulteta za humanis-
tične študije Koper.
Mestna občina Ljubljana (2014): Civitas elan. 
http://www.civitasljubljana.si/ (12. 6. 2014).
Methorst, R. (2007): Shared Space: Safe or Dan-
gerous? A contribution to objectifi cation of a popular 
design philosophy. WALK21 conference, Toronto.
Mihelič, B. (1983): Urbanistični razvoj Ljubljane. 
Ljubljana, Znanstveni inštitut fi lozofske fakultete, Par-
tizanska knjiga.
Mihevc, A. (2001): Speleogeneza Divaškega krasa. 
Ljubljana, Založba ZRC.
Mihevc, A. (2005): Suhi zidovi in delane vrtače – an-
tropogena preoblikovanost kraškega površja na območju 
Račic, Divače in Volčjega gradu. V: Mihevc, A. (ur.): 
Kras: voda in življenje v kamniti pokrajini. Ljubljana, 
Založba ZRC, 57–71.
MKGP (2010): RABA. Ljubljana, (izpis iz baze po-
datkov, 18. 12. 2012).
MK (2013): Register nepremične kulturne dediščine. 
Franciscejski kataster.
http://giskds.situla.org/giskd/ (18. 8. 2013).
MK (2014): Register nepremične kulturne dediščine. 
http://giskds.situla.org/giskd/ (26. 2. 2014).
Mlakar, A. (1994): Vidne tipološke značilnosti 
prostora kot oblikovalsko izhodišče. Diplomsko delo. 
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
328
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 27 · 2017 · 2
Urška VALENČIČ & Tatjana CAPUDER VIDMAR: NAČRTOVANJE V NASELJIH ZNOTRAJ KULTURNE KRAŠKE KRAJNE NA ŠTUDIJSKEM PRIMERU..., 309–328
MOP (2008): Evropska konvencija o krajini – izva-
janje v Sloveniji.
http://www.mop.gov.si/fi leadmin/mop.gov.si/pageu-
ploads/publikacije/ekk_izvajanje_v_sloveniji.pdf (20. 7. 
2015).
MOP (2012): Državni prostorski načrt za odsek 
avtoceste Postojna/Divača–Jelšane. 
http://www.pivka.si/dokument.aspx?id=3117 (4. 5. 
2012).
Občina Divača (2013): Turizem. 
http://www.tic-divaca.si/ (10. 10. 2013).
Ogrin, D. (1993): Vrtna umetnost sveta: pregled 
svetovne dediščine. Ljubljana, Pudon, EWO.
ORA Krasa in Brkinov (2009): Razvojni program ob-
čine Divača za obdobje 2007 do 2013. Sežana, Občina 
Divača.
h t t p : / / w w w . d i v a c a . s i / m m a _ b i n .
php?id=2009081908025273 (7. 1. 2013).
OZS (2014): Zahteve slovenske obrti in podjetništva 
2014: za zagon slovenskega gospodarstva. http://www.
ozs.si/Portals/0/Media/Dokumenti/OZS/Zastopanje%20
in%20zakonodaja/zahteve%202014_kon%C4%8Dne.
pdf (23. 6. 2014).
Pangeršič, I. (2011): Feniksova skrivnost konglome-
ratnega krasa. Kranj, samozal. I. Pangeršič.
Panjek, A. (2006): Človek, zemlja, kamen in burja: 
zgodovina kulturne krajine Krasa. Koper, Založba An-
nales.
Petek, F. & M. Urbanc (2004): Franciscejski kataster 
kot ključ za razumevanje kulturne pokrajine v Sloveniji 
v 19. stoletju. Acta geographica Slovenica, 44, 1. Lju-
bljana, 89–113.
http://giam.zrc-sazu.si/zbornik/PetekUrbanc_44_1.
pdf (4. 12. 2013).
PISO (2013a): DOF 1994 – 2005. 
h t t p : / / w w w. g e o p r o s t o r. n e t / p i s o / e w m a p .
asp?obcina=DIVACA (23. 10. 2013).
PISO (2013b): Občina Divača.
h t t p : / / w w w. g e o p r o s t o r. n e t / p i s o / e w m a p .
asp?obcina=DIVACA (12. 6. 2013).
PISO (2014): Občina Divača. Občinski prostorski 
načrt (OPN) – javna razgrnitev.
h t t p : / / w w w. g e o p r o s t o r. n e t / p i s o / e w m a p .
asp?obcina=DIVACA (21. 5. 2014).
Polič, M. (2002): Doumevanje okolja. V: Polič, M. & 
G. Repovš (ur.): Spoznavni zemljevid Slovenije. Ljublja-
na, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 15–55.
Potokar, K. (2011): Divača na stičišču poti. Ilirska 
Bistrica, Borovci.
Radinja, D. (1967): Vremska dolina in Divaški Kras. 
Problematika kraške morfogeneze. Geografski zbornik, 
10. Ljubljana, 157–269.
Slabe, T. (2005): Skalni relief kot odsev razvoja 
površja kraškega vodonosnika. V: Mihevc, A. (ur.): Kras: 
voda in življenje v kamniti pokrajini. Ljubljana, Založba 
ZRC, 44–56.
SPRS (2004): Strategija prostorskega razvoja Sloveni-
je. Uradni list RS, št. 76/04
Statistični urad RS (2013): Prebivalstvo – izbrani ka-
zalniki, naselja, Slovenija, letno. Naselje Divača. http://
pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (4. 5. 2014).
Studio AKKA (2014): Osnovna šola ob Rinži. http://
www.akka.si/site/6/12/Osnovna_sola_Ob_RinZi (25. 4. 
2014).
Uredba, 2005. Uredba o državnem lokacijskem 
načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–
Koper Uradni list RS, št. 43/05.
Uredba, 2011. Uredba o izrabljenih vozilih Uradni 
list RS, št. 32/11.