Tečaj XXXVI Izb a j vsako sredo po celi pöli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 fer., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 13. novembra 1878. Obseg: Deset zapoved poljedelcem. Gospodarske skušnje. Nekaj našim gospodinjam. O vcenitvi zemljišč. Prezgodnja zima. grofa Hohenwarta. Nova kmetijska knjiga. Mnogovrstne novice. Književne novosti. Dopisi. — Novičar. Obravnave iz deželnih zborov. Govor Gospodarske stvari Gospodarske skusnje. Ali je bolje rezano ali nerezano mrvo pokladati kravam ? Neka Meklenburška kmetijska družba je skušala podnebju vašega kraja, njivi, katero obdelujete, in njeni zvedeti: ali je bolje krave krmiti zrezanico ali z legi; potem ste gotovi dobrega pridelka in največega nerezano mrvo? In kakor časnik omenj Deset zapoved poljedelcem. Sejte in sadite le to, kar se najbolj prilega družbe dobička, ki vam ga donašati more polje. 2. Seme morate sejati le zdravo, težko } kaljivo poroča, so po daljnih skušnjah zvedel sledeče Nerezan klaj se priporoča zaradi tega > ker in dobro očiščeno, pa še tako morate večkrat preminjati; se z njo prihrai potem bo setev bogato plenjala in obvarovana bode bo- manj mleka ne dajejo in tudi mesa ne zgubljajo precej krme , krave pa vendar lezin in nim mnogovrstnih. isti 3. # • Zmirom ene reči ne sejte in ne sadite na njivi 9 temveč menjajte žito, okopavino i druge rastline; potem k 1 a j o klaj Prihrani se pa krme zato f bolj žvečiti m prežvekovati ker živina mora se potem in takem klaja bolj s slinami pomeša, zato se iz nje i z- gnoj in njivi se enostransko ne izpije rodovitnost. zemlja enakomerno povžije vleče vsa redivna tvarina. (Po izreku nekega veljavnega 4. živinozdravnika gre, če se živini samo poklad Na nepodelani (frišni) gnoj ne sejte in ne od nje veliko kar naravnost v 2. želodec (avbico) > > se sadite niČesa; potem ne boste plevela imeli na njivi in tedaj ne prežvekuje in le malo prekuha v redivne soke gnoju ostane časa dovolj, razkrojiti se pod zemljo more setvi dajati dobro pripravljen živež. 9 9 da Ne skoparite s preorjevanjem in okopa-van jem polja, da postane njiva po potrebi rahla in potem zemljo more prešiniti zrak, dež, gorkota in mraz; tako obdelana zemlja je v stanu pospešiti rast sejanih če je živin rastlin. če se pa le samo nerezana mrva živini poklada, se vse to ne primeri.) Da živina , katera ni vajena dolge (nerezane) izprva takošne ne klaje, izprva takošne ne žre rada, je lahko razumeti iz tega, da je primorana nerezano klajo dalj časa žvečiti že stareja, Be ve 9 da, potem zgubi na mleku Ne zamudite pravega Časa setve škode trpeli po pičlih pridelkih. 9 da ne bote in mesu Zato je treba že mlade krave privaditi na nerezano klaj Seme spravite, kakor potrebuje, v pravi pri- tako Da živina , katera nerezano klajo dobiva i m meri bolj ali manj globoko pod zemljo 9 ko vampasta, kakor una > kateri se rezanica poklad 9 rastlina kaliti začela, oskrbujte jo marljivo po njeni potrebi to pospešuje njeno rast in zagotovlja njivi dober pa je izvira iz tega 9 da so stebla klaje izrezana, katera bolj polnijo želodec in ga raztegnejo 9 \ pridel e Da živina pri neizrezani klaji več pije , kak Ne* zamudite o pravem času žeti, da ne boste pri rezani, pa izvira iz tega, da več slin potrebuj pri škode trpeli po manjšem ali slabejem pridelku. nerezani klaj To, kar ste pridelali, skrbno pospravite in počuti Da se pa živina pri nerezani klaji sploh bolj to * v j «MA ^^V/ J/4 imvima« j VMV ^/VU^A M » AKV «U J/UV/UVI J VU JuL hranite, da se vam pridelek ne pokvari, predno ste naravno krmo zhaj tega ) da s tako klajo dobiva bolj ga začeli upotrebljevati. 10. Ne zabite, da njiva vaša po vsakem pridelku zgubi redivnih snov in da jej povrniti morate z gno- potem ostane leto za letom Uporne konje ukrotiti. jenjem, kar ste jej vzeli; le Vrat rodovitna in vi in vaši otroci bodo veseli njenih pridelkov. jezden hlapec nekega oficirj skušali zel6 upornega konj UiCULIU l\v V cJULllUv öülj AJUX OV oauociu «VIV UJ/V* uv^vf ^ ' podkovati, pa ga niso mogli. On se kovaču ponudi memo kovaČnice šel 9 * Iz nemške knjižice: ,,Der landwirth. Pflanzenbau", ki tajnik če mu 1 tolar darila dd, divjega konja brez sile tako ukrotiti, da bo mirno stal kakor ovca in se podkovati 9 da) pred konj Kovač mu obljubi darilo, oficirj hlap stopi mu na nosnice z rokama svojo ruto tišči jo je ravnokar na svitlo dal gosp. Friderik Müller c. kr. Štajarske kmetijske družbe in o kateri na drugi strani In čudo! Mahoma je postal pred tako divji konj miren današnjega lista nekoliko ve© povemo. Vred. Zapazili so pa, da je ta Človek iz žepa vzel majhno steklenico ter si ruto ia roko pomočil s tem, kar je v steklenici bilo. In kaj je bilo to? Eterično peter-šiljevo olje. Kovač je skušal to olje tudi pri drugih upornih konjih in zmirom je z dobrim vspehom z dvema drahmama (kvinteljcema) ukrotil vsacega tacega konja. 0 9 Da čevljev voda ne premoči. # Vzame se 1 liter kuhanega lanenega olja, 125 gramov koštrunove masti, 46 gramov voska in 32 gramov smole. Vse to se na žrjavici pridno mešaje stopi v mazilo, s katerim se osnaženi in suhi čevlji s penzeljnom gorko namažejo. Usnje ostane po tem mazilu prav volno. Angleški ribči že davno vpo-trebljujejo to mazilo in ure in ure dolgo hodijo po vodi brez premočenih obuval. Novo v tem mazilu je le to, da se vosek in smola pridevata k olju in masti. Nekaj našim gospodinjam. Kako sadje dolgo pa dobro ohraniti. Naše gospodinje za gosposko mizo hranijo mnogovrstno sadje s tem, da ga v soparici kuhajo (in Dunst-form kochen). V nekaterih časnikih priporoča se zdaj neko drugo ravnanje s pomočjo salicilne kisline (Salicylsäure), s katero se češnje, malince, ribezelj, hruške, grozdje, bodeče grozdje itd. prav dolgo, lepo in dobro ohraniti dadö. S salicilno kislino ni treba sadja nič kuhati, kakor je navada s kuhanjem v soparici; dosti je, če se sadje položi v sadno steklenico (Obst-glas), kjer je salicilna kislina z vodo pomešana raztopila sladkor (cuker); na 1 liter vode se namreč vzame 2do 3 grame salicilne kisline in 10 do 50 dek sladkorja tako s sadjem napolnjena steklenica se zaveže s papirjem. Tako ohranjeno sadje se je poleti pri veliki gorkoti ohranilo več mesecev bilo in celo leto dobro in še bolj okusno, kakor pri navadnem ravnanji. 0 vcenitvivi zemljišč zarad uravnave gruntnega davka na Kranjskem. V preteklem mesecu oktobru se je vcenilo: 1. P olj d: V cenitvenem okraji Kočevskem v 2 občinah 687J parcel, v Novomeškem v 2 občinah 4827 parcel, v Crnomaljskam v 3 občinah 4207 parcel, v Postojnskem 4131 parcel, v Krškem v 2 občinah 2797, v Litijskem v 3 občinah 2538, v Ljubljanski okolici v 3 občinah 2499, v Kranjskem v 4 občinah 2478, v Kamniškem v 4 občinah 2426, v Radoljškem v 2 obči aah 1809, v Logaškem v 3 občinah 1440, skupaj v 28 občinah 36.029 parcel. 2. Gozdov: V cenitvenem okraji Črnomaljskem v 22 občinah 7449 parcel, v Litijskem v 9 občinah 3640, v Krškem v 10 občinah 2302, v Ljubljanski okolici v 3 občinah 1002, v Kranjskem v 2 občinah 438, v Logaškem v 8 občinah 379, v Radoljškem v 4 občinah ITI, skupaj v 58 občinah 15.381 parcel. Prezgodnja zima. Od vseh krajev slišimo pritožbe o zgodnjem snegu, ki ovira pospravo mnogih poljskih pridelkov in stelje; tudi grozdje je v nekaterih krajih še pod snegom in kmetovalci ne morejo ozimine vsejati. Tako iz Stajar-skega piše „Slov. Gospodar", da je sneg mnogim posestnikom trgatev letos zapadel; opiraje se na večkratne prejšnje skušnje svetuje vinorejcem, naj pustijo grozdje pod snegom, dokler ga ni jug raztopil; leta 1835. so nekateri vinorejci še le po novem letu od snega zapa-deno grozdje brali, pa zategadel niso bili na slabejem. — Iz spodnjega Zemona 10. dne t. m. pa se „Novicam" poroča, da takih vremenskih nadlog, kakor jih imajo letos Notranjci, ne pomnijo ne najstareji ljudje. Letos imamo vedno dež in povodenj, vsled tega ni še skoro nihče brazde storil za ozimino, za kar smo v veliki skrbi. Ljudje imajo še mnogo pridelkov na polji, krompirja^ pese, repe, korenja, zelja in otave, katere je Še mnogo za kositi in katere je precej segnjilo. V Br-činih imajo še nekateri zunaj jabelka in turšico. Dostaviti pa moram tem uimam čudno prikazen, da je bilo mnogo jablan in Češpelj o vseh Svetih v cvetji. Gospodarji, katerim je zadnji sneg sadnega drevja polomil, svetujemo, naj polomljene veje kolikor je mogoče tikoma do debelejše veje ali debla ravno odžagajo in rane potem z drevesno mazo, najbolje s katranovcem, zamažejo, da gnjiloba ne more do nje, katera sčasoma celo drevo prešine in uniči. Kar pa je drevja preveč polomljenega, to naj se brž izkoplje in potem z novim nadomesti. Nova kmetijska knjiga. * Der landwirthschaftliche Pflanzenbau von Fried. Müller, Sekretär der k.k. steiermärkischen Landwirth-Schaft-Gesellschaft in Graz. — Pod tem naslovom je prišla ravnokar drobna knjižica na svitlo , katero tudi mi radi kmetovalcem, ki nemški umejo, priporočamo zato, ker prav na kratko povč vse, česar poljedelec potrebuje, da umno seje in sadi, obdeluje in žanje naša navadna žita, sočivje, detelje, krompir, repo itd. Tu ni niČ nepotrebnih besedi in nič učenostnega razkladanja, ampak povedano je le vse s kratkojasno besedo , česar dejanski poljedelec potrebuje, da pravo zadene. Koncu te knjižice ste pridjani 2 pratiki: ena uči, katere rastline se sejejo ali sadijo vsak mesec, druga pa, kdaj se žanjejo. Vse to kaže, da je to prava ljudska knjižica, o kateri le še to željo gospodu pisatelju objavimo, da bi oskrbeti hotel tudi prestavo njeno^v jezik slovenski, v katerem bi ugajala Slovencem na Stajarskem in tudi na Kranjskem, Primorskem itd. V pokušnjo bralcem našim smo na prvi strani današnjega lista poslovenili uvod te knjižice pod naslovom „deset zapoved poljedelcem". Književne novosti. „Emona." Archäologische Studien aus Krain. Iz Notranjske Bistrice. Ko je bil meseca septembra v naših krajih marljivi in učeni starinoslovec prof. Müllner'ter preiska- val gradišča — starorimske naselbine — katerih je mnogo na znožju naših gord, mi je pokazal in potem podaril zanimivo po njem spisano kujigo. Te bukve, katerim je naslov „Emona. Archäologische Studien aus Krain" niso bile takrat, ko mi jih je gosp. pisatelj podaril, še popolnoma dogotovljene; on je ie prvi iztis v pregled prejel. Zdaj so menda že pri Klein-mayr u in Bambergu v Ljubljani dovršene in dogotovljene. Naj toraj jez par besedi o njih spregovorim ia sicer le bolj površno, ker bodo gotovo v tej stroki znanstva bolj zvedeni možje delo natančneje pretreso-vali in o njem pisali. Glavni predmet teh starinoslovskih študij je staro mesto Emona, kje da je prav za prav stalo, kakošno je utegnilo biti, kaj da je bilo na mestu sedanje 3G1 Ljubljane; glavne stare ceste, ki so peljale iz Emone bij o in rnogoro („die beiden russischen Fanghunde") v Celejo, Siscio in Oglej (Aquilejo); poglavitne postaje sumničenje Rusije, da preži po Avstrijskih deželah na tih cestah; Emona v basni in v zgodovini; ) m iz- " .-----VV.W.JW, V*« r* T 11 hujskanje zoper njo; če bi bilo šlo po volji teh ljudi «VJ/VA J \J\J M« UliV/ OlV pu VV/1JA IVU IJUUl^ mi biii že v vojski z Rusijo in morda po nji «iu — vr — ~ . --------' "Ö--~---7 — vrstno in kratko pojasneno stavbarstvo na kole h davno (Pfahlbauten); stara ljudstva, katera so prebivala že tako daleč, kakor je zdaj Turčija. A ko je Bog in si nas'edvala na severnem obrežju jadranskega morja razna drevesa stvari!, je že skrbel za to, da ne zrastejo in sploh v sedanjih slovenskih pokrajinah. To z do nebes ) malimi besedami bogati obseg obširne knjige. Pridjano je bukvam par starih zemljevidov in itinerarijev (po- sani, Avstrija in tako tudi glasovi teh ljudi niso bili vsli obvarovana velike nesreče, Poglej leta 1877. v te časnike. Prav ista podoba potnih tabel); plan stare rimske naselbine na mestu se- na Dunaji in v Pesti. danje Ljubljane in slike mnogih starinskih spominkov Rus barbar, divjak, Turek mu- ) cenec. napisov, Vse ) mečev itd. kar nam pisatelj v tej knjigi predlaga ) 9 vse # iz Vsaka beseda o tem, da bi Avstrija zasedla Rosno, je bila tem ljudem veleizdajstvo. „Ce že gremo v Bosno, gremo zoper Rusa, nikakor pa zoper Turka" — to je bil krik uficijoznih časnikov po Dunaji in Pešti. „Bosne ne maramo, bila bi nam Danajski konj se bi silno f slovanstvo v cesarstvu okrepilo t ti to pa po nji bilo je dokazano iz starih rimskih in grških pisateljev najdenih spominkov. Malokaj je le hipotetičnega aii osebnega mnenja pisateljevega; vse je na tanko premer-jeno in preračunano v primeri s starimi zemljevidi. Vse, kar gosp. pisatelj opisuje, je osebno obiskal in natanko preiskal. Zares čuditi se moramo njegovi marljivosti in Avstrija nalogo storiti to natančnosti v preiskavanju starinskih spomenikov in v skonca in bi bila dognala z manjšimi težavami in manj- nevarno za nas. Pride leto 1878. in v Berolinskem kongresu dobi kar bila imela storiti že prebiranju starih rimskih in grških pisateljev in novej- širni stroški, kakor letos, ko je bila k temu po okoliših kronistov in starinoslovcev, kakor Valvazorja, Schön- ščinah prisiljena. Pri tem bi bilo vračunati še tudi Rusko prijateljstvo, ki bi biio veliko veče nego je zdaj lebna, Hitzingerja, Trstenjaka in drugih. Kar pa daje bukvam še večo veljavo, je to one našemu narodu in krščanstvu v prijaznem duhu 9 da so in to prijateljstvo je vsaj nekoliko več vredno za Av- vuo uaovuju «m u.wwuwv » . ijwouvu. « StrijO , ucgu ujaioinaj uiuocga , nai jo pisane. Pisatelj je pravičen, objektiven; z nobeno be- storil ali opustil. Andrassyeva politika nego marsikaj druzega, kar je v tem Andrassy si je pri tem pač veliko sovražnikov, prijateljev pa nič 9 ker sedo ne žali našega naroda, ne katoliških dogem, v ka- pridobila tere se pogostoma puhli zgodovinarji in starinoslovci Magjari Avstriji niso bili in ne bodo nikoli prijatelji, tako radi, pa brezvspešno zaletavajo. Velikokrat s par Še osebnih prijateljev si Andrassy ni pridobil, kakor besedami sarkastično zavrača take pseudo-učenjake ; kažejo dogodbe v Ogerskem državnem zboru. očitno pripoznava zasluge slovenskega duhovstva o stari- Vse upitje turitoljubov v Peštu na Dunaji in po noslovji ter stare Slovence popisuje v primeri z dru- njegovih podružnicah" ni toraj izdalo nič, kakor tudi gimi narodi kot dobro in blago ljudstvo. Marsikdo bo znabiti rekel: Zakaj pa ni vrli gosp muha ne ustavi derečega konja, Če ga še tako hudo pika. Kar biii prej že imeli storiti iz previdnosti profesor, ki je Slovenec in zmožen slovenskega jezika, Bmo zdaj bili pri m o rani storiti brez ozira na to spisal bukev v našem jeziku? 9 bo dobro za nas aii ne. Upitje je vtihnilo, naša slavna Odgovor na to vprašanje ni težak. Težko se za armada je dovršila svoje delo vsaj za zdaj , če tudi z bukve strogo učene bi bilo založnika dobilo in še teže nepopisljivimi težavami, in čakalo se je le na to , kaj se bi bilo tako delo razprodalo. Saj imamo v tem ob- bota rekla državna zbora, kaj delegaciji, ker je gotovo žiru britkih skušenj več kot dovolj. Vrh tega je knjiga da bo Andrassy zahteval še denarja od njih. 9 namenjena učenemu svetu sploh in posebno nemškim No, kaj bodo rekli tisti poslanci, ki so bili prej starincem, katerih je tamkaj mnogo; kako malo je pa tako odločno zoper zasedbo Bosne? „Nazaj z armado tudi med omikanim svetom jih ta vednost zelö pri nas ljudi 9 zanimala ! Taki bodo pa da bi tudi nemško knjigo radi prebirali. Ponosni smemo biti 9 da Je naša dežela v obziru mi nimamo v Bosni nič opraviti/1 Toda počasi! Tu gre za denar. Kdo bo povrnil tiste milijone, kar nas jih je stala vsa ta homatija na jugu, če tudi še ljudi ne štejemo, ki so pri tem poginili ali bili poškodovani? starine tako natanko in temeljito preiskana in opisana. Turčija ne, ta noče in ne more, z njo se tudi nismo Želimo gosp. pisatelju, da bi se te bukve kmalu raz- vojskovali. Na svetu pa ni nikogar več, ki za Tur- prodale in da bi kmalu drugi del njegovih študij gradiščih" ali starih naselbinah in trdnjavah, katerih je posebno na Notranjskem sila mnogo, na svitlo prišel. Janez Bile. Čijo plačeval. Zdaj 9 esar toraj ni storilo človeško usmiljenje, ne pra-vicoljubnost, ne odločne želje slovanske večine cesarstva, to je storil denar. Prisiljeni smo bili izdati za Turčijo blizo 100 milijonov , kar je o sedanjih slabih časih že toliko, da jih vzlasti Avstrija ne more tje vreči. Zato so naši veči politikarji brž zasukali se na drugo, popolnoma nasprotno stran, kar jim je bilo prej največi strah, jim je zdaj angelj rešitelj, Bosna se jim nič več ne studi, ampak jim je edina zastava za vse žrtve, po-ko je vsaj za letos orožje naše v Bosni do- sebno denarne; zdaj pripoznajo, da je tudi črna krava Politične stvari. Denar politiki. končalo svoje delo in za par mesecev vtihnil vojni dobra, Če le veliko mleka d&; zdaj se skušajo v doka-krik , je pač prilično ozreti se nekoliko nazaj na do- zovanji, koliko bo Bosna Avstriji nesla, ker je jako godbe in kolesa, ki so jih gonila, ter preiskavati kje smo in kam gremo zdaj. dobra krava, če je prav črna, zdaj se upirajo temu, da bi se ta rodovitna dežela, ki jim je bila prej „divja Vzemi v roke kakorsni koli časnik uradne ali ofi- pusta in nerodovitna", dala Turčiji nazaj 9 m bijejo 9 sami cijozne vrste zdaj in primerjaj ga z listom ne še leto sebe po ustih ; kak razloček, kak prevrat mišljenja! Po- zakladov, kakoršnih nobena druga v Avstriji. dni starim glej nazaj v leto 1875. Kako zaničevanje >> raje u na Turškem , kako hujskanje proti nji, kako potezanje za tera jim je bila še pred letom dni tako neznana ker trdijo, da ima Bosna v svoji ^zemlji Človek ka-kakor se kar Čudi, kako natančno poznajo zdaj to deželo 9 9 Turčijo, ki je bila njim uzor države! Poglej v nasled nje 1876. leto. Tu ni niö kakor hujskanje zoper Sr- Saharska puščava. Od kodi naenkrat ta prevrat? * To je storil d JLVT J V/ OlUiil uguai y tiotn meča. Kdor to ve, mu je jasna tista moč, ki gre se nad silo vovercev" in Magj j vsa politika naših „usta adresa Prvotni načrt adrese poslan od oboi konca do zdaj. Da 9 ki Kopp nam »uiuov ^uoiauva , aa&ui odbor predlaga, močno naglasat kakor tudi močno gnala strast in strah pred Slo .je njič je odločil vendar-le denar 9 sled manjkanje odkritosti od strani vlade, ker ni po-svojega w ^ nečem za sebe, zato hočem odkrito in brezobzirno govoriti, ia postopanja poprej razodela Teg očitanj Znano je, da je o svojem času po krivdi grofa prosim zbornico za zamero, če bode potreba marsikaj Beusta prišlo veliko Turškega papirja v naše dežele vzlasti na Dunaj na naj stopinji. Naj Je takrat bii bankini „švindel" povedati, kar večini ne bode prijetno slišati. Zagotov dolgo smete biti da Je na Angleškem, zato so jej pa tam že skoro kredit za- odpravile , ako narejene napake razkrivam, mela Turčija vodi me le pošteno prizadevanje pripomoči, da bi se prli Po Beu8tu dobila pa kredita v Avstrij in ga bila gotovo tudi porabila, če bi med tem ne bila ustaja prekrižala jej poti. Ker gre pri takih državnih posojilih oziroma ajemih vselej za več milij Ako pregledujem položaj, v katerem se dandanes nahajamo, sili se mi pred vsem jako žalostna prikazen v vid. V vseh izobraženih državah se vidi, da, kedar se y \J U II UULIM J JULI i 11 » ovi v* J fj Ck lli na jUUU V J o\j prime veliko denarja tudi mešetarjev, ki pa niso kar tako navadni ljudje, ampak utegnejo biti celo ministri država d na a j, molče v i h a r j trai in drugi ljak tako v državi. Takim ljudem je ustaja prišla stranke zovejo; takrat so vsi le sinovi ene domovi prilično, kakor kmetu dež, kedar ima zrelo žito na polji, zato so na vsa usta bili plat zvonä in klicali ljudi na pomoč — ne ustajnikom, nego Turkom. Pritr- kovali so jim drugi, ki so bili že vjeti, ki so imeli že poglejte naše domače razmere! Tudi pri nas se je veliko Turške lože ; ti so se bali za svoj denar, katerega bi delo na vzunaj začelo; ali prav ali ne prav, o tem bom * , u« UV- OV "«II «a o v vj uouai , aatcio^a u* UCJLU Ua Y&UUaj SaUtJiU } Ü1I fJrčlV »11 lic prav, U Lc LU UULU ne dobili več, če bi Turčija propadla, ker za-ujo ne bi kasneje govoril. Al delo ni le začeto , temuc od naše V takem času ni liberalcev, ni konservativcev, ni cen« tralistov, ni federalistov, in kakor se že sicer posamezne . MjBBIjpBp IHHHHW ^HPH^H^^H^^^I in njena velikost, njena veljava na vzunaj, je edina misel, katera vse navdušuje; enkrat začeto se mora izvršiti na slavo domovine do konca. (Bravo!) Al zdaj I bil politiki velj plačnika. Tudi med temi jih je veliko 9 ki 9 vec jih kujejo javno mnenje kajti državni zbor ima veliko udov, in na Dunaji in v Pešti imajo v zmagovite hrabre armade do polovice do Naša v zvezi s časniki zdaj aloga to dokončati, kar je armada začela (b je na desni) namesto z združenimi močmi veliko misel ves krik ni pomagal nič, ni vstavil kolesa časa, siti zastavlj ki je posebno iz Rusije pridrdralo nad Turčijo in strlo nico poslane uresničiti, namesto popustiti vse razločke strank ia re čast o tej monarhije, vidimo Avstrijsko alogi razkoljeno, raztrgano zbor da! J —- ^w.jw f — - ^^^ «u iai v^w p^oiflu^cY u t^j uaiug t iatii\uijuuu j i c*zj ti^auu , ua jo popolnoma. Zdaj so Avstrijski Turki stali ob bregu največo stranko večine vidimo popolnem razde i i m « « t Mm % ... a « n » . . « . . L i morja, v katerem se je razbila Turška ladij če 9 in še kaj prišlo na vrh, kar bi se dalo rešiti gledali ) da 99 91 Bolj kajt Avstrij ekaj » šla in rešila iz tega potopa B I? Atl nrOTT in 1 Ä i i _ OA Ol tvi i a 1 t I i r» nje jano. Vidi se, da k „novi napredni stranki" pride nomen et omen „nova svobodna napredna strankah kakor prav nie so si mislili zdaj če Avstrija ne mara te dežele, vzel jo bo kdo stopili drug in mi se bomo za svoje denarj dobiček pod nosom obrisali m za o bij ubij Tako mi na tej desni strani, ki smo složni v zbornico in upali, da bode resnobni položaj zbornico zedinil, vidimo danes, da moramo armadi naši s pesnikom klicati: „le v tvojem taboru je Avstrija." (Pravo! na desni.) Da pa vse Avstrij Zato je zdaj povsod sijajen protest zoper to, da bi na prostorih ministrov A * % o m A a am»«« 4 rhoma polno, tud Bosno 9 katero si kogar, ki bi vidimo bil ustavno upra 9 s toliko denarjem in toliko krvijo, prepustila zopet Tur v • # • v I • • • 11 i • V • i t vsaj po večini, pridobila vičen in poklican to veliko akcijo zastopati. (Res je!) «i 9 ce jej dala ta prav svoj „šajn", ker za tak papir dandanes v Evropi nihče nie vec ne da liko bili Nam všeč 9 zadnji kos Avstrijskih politikarjev vsaj to-ker se nam ne zdi tako sebičen, kakor so tacih razmerah je tedaj jako težavno v debato je še druzib težav, namreč, da se k notranjemu razporu strank pridružuje še nezaupanje zbornice do svojih seči. pooblaščencev. nezaupanjem se gleda na delegaciji, vsi prejsnj gibi; stroške za Bosno ima plačati namreč vse cesarstvo, toraj naj se vdeleži tudi vse cesarstvo koristi, ki bo dohajala Avstriji iz te rodovitne in skoro še deviške dežele. Mi smo že pred letmi obširneje govorili o zakladih Bosne, koliko jih ima v rudi, v živinoreji, sadjereji, katerih delokrog bi radi pristrigti 9 tako 9 da se tej in stituciji še to malo veljave vzame, kar je ima. Tako moramo, hvala stranki, katera se je postavila za varuhinjo ustave, in predno smo še eno besedo iz ust vlade slišali, to najvažnejšo debato začeti s pre-nagljico, ki pa pri najvažnejših vprašanjih v tej zbornici nič novega ni. gozdarstvu, posebno pa v kmetijstvu. Koliko polja pa ima še doli obrtnija in trgovina, velika in mala, koliko druge stroke, po katerih se vleče dobiček od zemlje! primerno, da v vprašanji takem Jaz mislim, da je ravno tako naravno kakor stvari kakor so zadeve Tur- «lUgU ouvuv; J [/V »MIVWUU » iwuv uuwivuoi vu uuuuijv . f-------7 --- * r-----J ------/ Koliko bo vse to dajalo davka, vzlasti če se premisli, skih dežel, ki zanimajo že več generacij pozornost Av da v Bosni ima prostora še najmanj petkrat toliko ljudi kakor jih je zdaj tam. 9 9 tem v/ iciij, kaj se ima storiti potem za prebivalce, ua »-».j— r-----— - ------ —j —— —; bo v prvi vrsti treba šol in drugih naprav za izobra- novitno vzdržavanje ene in določene državne ideje ni da ' ■ - - atrijskih državnikov, se malo ozremo v preteklost in navežemo na stare, izkušene in dobre tendence katere je imela Avstrijska politika v orijentu. Saj nima sta- ževanje naroda, še ne govorimo. Mi konstatiramo da je tudi tukaj premagala denarna stran. da to če > kjer toliko visoke cene, kakor ravno v vnanji politiki. Kateri pa so glavni cilji, ki jib je imela dozdaj naša U Q JÜ IUUI tU C* c*J ULUU^Uia UUUUl UMI OllCIU J Vi» - \J\J * f ^ M v J 7--J--J ----------J Avstrija o sedanji sistemi obdrži Bosno za-se, obdržala vnanja politika? Na to se navadno dobiva jako povr- • 1 t 1 • 1 • 1 • it «I j i Y. _ _ J ____,__ D^. ^ M! . fP I lrt A^tt* J° bo zavoljo denarja i vovercem u ki ga je vteknila v to „usta- kate- Da, notri in Magjarom neprijetno podvzetje 9 remu pa je bila od zunaj primorana šen odgovor. Pravi se: „ohranjenje Turčije do zadnjih dni se je reklo: da je ohranjenje Turčije ta cilj. Jaz (veselost) pa mislim, da je to čisto krivo Govor grofa Hohenwart«. v adresni debati 4. dne tega meseca. Treba , da pred vsem drugim objavim prijaznim svojim poslušalcem nekoliko opazek. mišljenje. Pač je naša diplomacija od poČefka tega stoletja v tem smislu delala , al ohranjenje Turčije ni bil nikoli in ni mogel biti cilj naše politike; ono je bilo le sredstvo, s katerim smo svoj namen doseči hoteli, in ta cilj je 9 bil v tem, da si 9 v mirnem posestvu, m ohranimo južno-vzhodnje dežele da prekomerno in nevarno ras . širjenje svojega severovzhodnega soseda zabranimo. Ta 79.120 gold., ki so v žepu države ostali. A vendar je cilj mora še danes tist biti, če prav so morda sredstva ljudstvo še zmirom tako slepo, da krvave .svoje groše druga postala. Mi smo Turčijo podpirali, dokler je bilo to diplo matično mogoče Petdeset let i to je ) od miru Adrija- nopoljskega sem živi Turčija samo vsled skupnega soglasja velikih vlad, živeti jej pustiti. To življenje je moralo nehati v onem trenutku, ko je nehalo ono soglasje velevlasti. Do te katastrofe smo zdaj prišli. Berolinski mir je Turčijo izbrisal iz vrste Evropskih držav. To kar je od nje še ostalo ni še razdeljeno , ker velevlasti niso še složne med seboj o načinu, kako naj se razdeli. Sultan danes ni druzega Naj se o naj se re- nego konkurzni upravitelj tega premoženja. Berolinskem kongresu misli, kakor se hoče, —i sultat teh posvetovanj hvali ali graja, enoje gotovo: da diplomacija ni bila v stanu katastrofe odvrniti ali odlo- , in Evropsko Turčijo dalje vzdržati. Ta gotovost žiti je bila pa že leta 1870. dobljena. Nobena udeležena oblast ni poskusila Turčije ohraniti. Kjer se je posku šalo y zgodilo se > > da se je neka šega narodnega prava vršila in da se je čas dobival za sebe priprave delati za katastrofo. Veiika izprememba moči v Evropi leta 1870. je pripravila za Turčijo jako zlo položenje. Rusija je videla, da je moment prišel, Turško vprašanje s silo rešiti. Močoi sovražnik, Francoska, je bil podrt slabi prijatelj je postal velikanska Nemčija. Nihče ni mogel dvomiti, da bode Rusija to konstelacijo porabila, tem bolj , ker je Rusija Pariški dogovor, kolikor se je črnega morja tikal, raztrgala in Evropi pred noge vrgla, in s tem izrekla, da je svoje moči zbrala in da je pripravljena , Turško vprašanje s polno težo svoje moči rešiti. Od tega trenotka naprej se ni mogel previden državnik nič več z ohranenjem Turčije baviti, drugače, če bi bil hotel vojsko z Rusijo začeti. Vsak Avstrijsk državnik je moral vedeti, kaj pomeni vojska z Rusijo. 'To bi bilo pomenilo,, Evropsko občno vojsko razplamtiti. občni Evropejski vojski pa bi bili imeli mi vsakako z več, nego samo enim sovražnikom in na več bojiščih bojevati se. V tem boji za „status quo" Turški bili bi mi svoj lastni ,,status quo" na vago dejali, Če tudi v poštev ne jemljemo nesreče, katero bi bila prinesla taka vojska čez našo domovino, ki v sredini leži, ce se ne spominjamo financijalnib žrtev, ki bi jih biia ta vojska nam naložila. Le z zadovoljstvom konstatiram da ta ideja ni bila v tej zbornici sprejeta. A nastopila nova ideja, ideja popolne nemarnosti, dokler se ne ie *t bi naše meje od te vojske doteknile. Povsod > kjer se misli državniško, bilo je prepričanje gotovo, da se mora Avstrija pri novih stvarjenjih v jugozapadu v lastnem interesu aktivno udeležiti. (Kon. prib.) Mnogovrstne novice, nosi v loterijo! Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. (Debata o šolski postavi.) Tudi poslanec L (Dalje.) n od asprotne stranke je go voril zoper postavo, katera hoče mestu Ljubljanskemu vzeti pravico imenovanja učitelj ter nasvetoval naj se vrne šolskemu odseku v resnejši pretres. Poslanec dr. pl. Schrey silovito zagovarja postavo ter povdarja, da duhovenstvo se mora popolno odpraviti od šol. Ljubljansko mesto izgubilo bode sicer pravico imenovanja učitelj ) deželnem šolskem svetu Poslanec Pfeife al dobilo bode zato zastopnika v postavo v jedernatem govoru spodbij nemškutarski časniki večin a e precej po zadnjih volitvah pravi so naznanjali, kako bode sedanja v deželnem zboru morala postopati proti narodni stranki. da našim občinam vzame še to mrvico avtonomije in svobode in jih potisne pod kruti jarem birokratizma, ki ie varuh ustavovercev. Kakor da bi nasprotna stranka čutila, da jej kmalu poteča čas go spodstva ; vila eksistenco porabi vsak trenutek, da bi si dar Kak agoto učiteljske konference, delaj bivaj in kako se take peticije, kakor je una in kako podpisi za-nje do to pritiska^ zato jeden slučaj Ko se zadnjih volitev za deželni zbor nista hotela udeležiti va učite! kler bodem dar nikoli nadučitelj zažugal okrajni gl jima f (Cujte!) s okrajni gl postala ne bodeta do Očita se ljudstvu, da ni samostalno, a čudno bi ne bilo to, kajti gosposka v vsako malenkost utika svoi nos, — še cel6 v privatne zadeve. Nekateri okrajni glavarj (ki Vesteneck!) hočejo, da se jim vsi ljudski zastopniki uklanjajo; ce ne, niso sposobni, odstraniti jih in nastaviti pokorne kreature. (Klici: dobro!) Skoda za čas in denar, če se po k avtonomni zastopniki voliti morajo glavarjev, raje naj se vse izroči birokracij predložene postave priča, da je vredna njenega stvar kraj nih Pregled ----;---- t ^ ka in velicega reformatorj (smeh) kateri odpraviti hoče sitno kontrolo pomnoženega krajnega in okrajnega Šolskega sveta, kateri ljudstvu hoče vzeti ves imenovanji učitelj Ce vlada in vlad stvu ne vidijo druzega , organi v r pri ljud- ko davkoplačevalca in ojaka naj za ljudstvo vsaj kaj store, kedar je v stiskah (Dobro!) Kdo je poslal sinove in reditelje našega ljud t stva v boj? Vlad Ubogo ljudst Kdo pa skrbi za ostale družine? misera contribuens plebs", ki milo * ^ ijuuaivu, ,, Lu icvi m uvuti luuvu] uicua , ai ujuu Dunajski trgovci so za aneksijo Bosne in Herce- dare pobira po ubogi deželi. Poroč. Vesteneck je omenil govine objavili pismo f v katerem ustavovercem in pa Magjaronom korist, da Avstrija iz gospodarskih ozirov obdrži ti sproti nemškim da se pri krajnih šolskih svetih ne * _ . _ - J i I « w • • # 4. % 1 ahaj povdarjaji veliko pri stranost, kakoršna je pri imenovanji učitelj vojskovani in čudovito blagodarjeni deželi, za katere j bilo toliko krvi prelite in toliko milij Mi trgovci in obrtniki Provociran po tem ne nem svitu ilustrira tako hvali taka nepri potrebna bodem zamolčal slučaja, ki v čud d žrtvovanih nepristranost g Za neko učiteljsko službo oglasilo se pravijo v tem pismu ki je mnogo prositelj ? največ plačujemo za državne potrebe, čutimo breme se- sveta pokazalo se je očividno pri dotični seji okrajnega šolskeg je bil eden izmed danj in dalj zasede, a vendar nam to breme nika- prositeljev v posebni milosti vladneg 9 i " ' Hi t ~ 11 C« -c m • - • a m m. % - m m % ft ^ to p n i k ) kor ni preveliko , ker vidimo vprihodnje velike koristi kajti protekcija segala je tako daleč t da se vladni or- od pridobitve teh dežel T/ /w"k /V 7/^ I f\4- /%f%*r% A A gan v strmenje vseh navzočih še nad tem ni spodtikal > milij malo loterijo so preteklo leto ljudje nesli 21 ko je nek ud šolskega sveta pokazal dop c. okraj in 703.628 goldioarj iz V y LU D J 6 p trn in 624.508 gold dobili za dobitke 11 milij so nazaj Po d ni je, ki je dotičnega prositelja imela na sumu p o n arej a nj prič (Čuj te > cuj te!) Govornik takem se kaže, da je ljudstvo zgubilo 10 milij iu adaljuje, da §. 12. načrtane postave stavi krajni šolski svet pod policijsko nadzorstvo; ker se ne bode našlo dosti zavednih mož, kateri bi se drage volje vpreči dali kot tovorna živina, zato §. 4. določuje denarne kazni od 5 do 100 gold., da se s tem prisili vsak, ali volitev sprejeti ali pa plačati globo. Enaka naloga tovorne živine se nahaja v druzih določbah za občinske zastopnike in za županstva. Konečno govornik izreče, da bode glasoval proti celi postavi. (Občna pohvala na levi.) Poslanec baron Apfaltrern ugovarja Lašanovim razlogom, zabavlja narodni stranki ter izreka vladi gorjö, ako ne bi hotela potrditi postave, vendar sam priznava, da je načrt te postave jako pomanjkljivo in slabo človeško delo. Potem je poslanec Klun poprijel besedo. V dol-zem , bližu 2 uri trajajočem tehtnem govoru padal je udarec za udarcem na glave nasprotne nemčurske stranke, ki je pod takim šibanjem kar strmela. (Prihodnjič prinesemo jedro izvrstnega govora.) Iz Slatine V Rumuniji koncem oktobra. — Po 8tedenski suši smo tukaj dobili zdaj prvi dež. Koruzo so večidel že pospravili in trgatev je končana. Pri koruzi bila je srednja letina, vina, kjer ni bilo toče, so toliko in dobrega pridelali, da jim je zmanjkalo posod. Ru-munsko vino je večidel belo, dovolj močno in prijetnega okusa; povžijejo ga tudi večidel domd in le malo se ga izvozi v tuje dežele. Rumunec med vsemi pridelki še najbolj skrbno obdeluje vinograd, vendar s tem ni rečeno, da ga obdeluje po pravilih umne vi-noreje; tudi kletarstvo stoji S3 ja prav nizki stopinji. Skoda za tako dobro kapljico, kaj vse bi se dalo iz nje storiti , če bi se s trte v vinogradu in z vinom v kleti umno ravnalo! Se ve da so tudi tukaj izjeme pri nekaterih Boljarib, na pr. na posestvu gospodov S i-molescu in Marginianu v Dragašanu. Tukaj navadna mera, ki se v a dr a imenuje in meri 10 naših bokalov, veljd zdaj kot mošt 3 do 4 fraoke (1 frank okoli 40 naših soldov). 1 oka, to je, 2^4 funta, lepega grozdja veljd 30 banov (1 naš krajcar odšteje 2y4 bana). — Za pšenico in ječmen, ki ju imajo na velikih kupih v magazinih, še zmirom ni nobenega kupca. 1 čhila (900 funtov) veljd 40 do 60 frankov. — Cena mesa (pitane živine ni) je čedalje višja; loka govejega mesa veljd 70 banov. Najbolj kriva te visoke cene je goveja kuga, za katero je na tisuČe goved poginilo, katera pa je sedaj že zelö pojenjala. — Prešiče so začeli že pitati in na prodaj jih voziti iz dežele. Tukajšnji prešiči so Bolgarskega in Srbskega plemena; z izvrstnim vspehom plemenijo domači rod s Sufolkovci, Borkshiri in Amerikanci. Debelijo jih najbolj z želodom, surovo koruzo ia ječmenom; kuhane ali poparjene piče ne dobiva Rumunski presič nikoli; odebelijo se pa tako zelö, da vagajo po 4 do 5 centov. — Sadja razen češpelj ne nahajaš v Rumuniji; v podonavskih nižavah pa se ne vidi skoro nobeno drevo razen z drevjem zasajenih lok poleg vodd. Češplje so pa tukaj dvojne: ene poie-tinske, druge jesenske; une izvrstDO sladke so že julija meseca zrele, te pa septembra. Iz obeh napravljajo z u j ko (slivovko). Zujko pijö tukaj že otroci v zibelki, kakor tudi starčki, možki in ženske, gospoda in kmet. Sušijo pa Češ* pije samo na zraku in solncu tako, da jih na rjuhe položijo na tla pred hišo ali pa na ravno streho; zato ne smrdijo nikoli po dimu, kakor Kranjske in druge v dimu posušene. — Sviloreja se je letos, kolikor mi je znano, dobro sponesla, ker sviloprejke niso celö nič bolehale ali pa ie malo. S svilorejo se pečajo kmetje, kateri črviče, kakor v Istri ali Dalmaciji, imajo pri sebi v sobah; imajo pa Bolgarske rumene sviloprejke in pa bele Polevoltinke. Kokone izpredejo kmetice večidel same. Iz tako doma pridelane svile narejajo si zavoje za glavo (šlare) in za zgornji del srajce. — Čebel, katere so tukaj prav tako pridne kakor na Kranjskem, vidiš v Rumuniji malo; imajo jih v priprostih slamnatih korbah ali lesenih zabojih; letos so se dobro obnesle. — Po vsem tem bila bi moja želja le ta, da bi si Rumunci za kakih 10 let iz Avstrije izposodili kmetijskih, sadjerejskih, vinorejskih in čebelarskih družeb in pa ministerstvo za poljedelstvo; tako bi po naravi neizrečeno obdarjena Rumunija postala dežela , pa kateri bi mleko in mčd teklo, kajti mana jej pada že zdaj z nebes. Schollmayer. Iz Trsta 1. nov. (Dopisa zadnjih „Novic" konec.) O 3. točki programa Dolinskega tabora — o šolah — govorila sta hrvatski gospoda P. Peršič in pa L. Vu-ličevič, ter popisovala ljudsko šolstvo, ki namesti da bi izobraževalo narod naš s pomočjo materinskega jezika, ga le poptujčuje tako, da na lastni zemlji mora tujec postati. To so bile tehtne besede, osobito Vuli-čevičeve, ki so globoko segale v srca, da se je od živio klicev zrak stresal. „Vlada naj na obalih A dri je podpira slovanstvo — je rekel — da narodu slovanskemu da, kar je njegovo, in državo reši pogube!" — Gosp. Klavžar iz Gorice je govoril o potrebi, da se resno prične p o gozden) e Krasa, in pokazal pota, kako naj bi si izvršila to prevažno delo, ki bi v prihodnosti donašalo deželi bogate obresti. Tudi temu govoru je priterjevala navdušena množica. — Ko je gosp. Faganel v imenu goriških Slovencev pozdravil taborite, je družbeni tajnik gosp. Dolin ar čital 39 telegramov, ki so iz mnozih krajev pozdravljali taborite; bili so vsi navdušeno sprejeti, še posebno pa telegram dr. Bleiweisa. Po V3em tem je predsednik zaključil tabor, pevci stopijo v krog in donela je iz tisočerih prs pesem slovanska. — Tako je od kraja do konca vladala navdušenost, katere vrhunec se je stekal o želji po zedinjenji Slovencev. Narod slovenski je zopet v tem velikem shodu pokazal, da se zaveda svojih pravic, pa nikoli ne zabi verne udanosti svojemu cesarju, — kaj pa vlada? Gosp. vladni komisar je sicer zopet v tem taboru zagotovljal Slovencem vladno podporo, — al kedaj neki bodo lepe besede mesö postale? Slovenci smo potrpežljivi, vendar naj ne zabi si. vlada , da potrpežljivost utegne kedaj tudi konec imeti» Iz Lahovič pri Cerkljah 23. okt. *) (Letina in opomini.) Hvala Bogu! rž in pšenico smo vsejali prav v lepem vremenu in tako smo tudi krompir suh spravili v kleti. Zdaj pa imamo dežja že preveč. Z repico, zeljem, ajda in turšico smo prav zadovoljni; tudi želod se je pri nas prav fino obnesel; en deček ga nabere na dan po 7 mernikov, zatorej bodejo pitali prešiče, pa tudi goveda z njim; ježic pa ni kaj, pa saj tudi kupca ni za-nje» Na naši strani so se tudi orehi in kostanj dosti dobro obnesli. Kupčija je živahna z govedi, posebno voli in krave se prodajajo labko. HrvaŠki prešiči so pa vedno tako dragi, da ne vemo,^ali jih bodemo morali zastonj krmiti ali celö v zgubo. Če je Hrvata le količkaj, veljü 30 gold. Če bo tako naprej, bomo raji po domaČem blagu segli, in Hrvaške prešiče opustili, saj želod tu di domači radi zobljejo; nek volarsk kupec mi je pravil, da on tudi voletu kar v jasli naspe frišnega želoda, in ga rad žre. Našim kmetovalcem se šo niso oči odprle, da bi varovali gnojnico, da ne bi odtekala po potih in ulicah, ampak da bi jo v gnojniČno jamo napeljevali -Ljudje bi veliko več pridelali žita, ako bi njivo ali pa kompostni kup z gnojnico polili. Tudi jaz sem izkusil^ *) Po naključbi zakasnjeno. Vred» k da razkrojeni in politi gnoj dobro tekne žitu V8ake sorte. Nekateri gospodarji na svoje vrte in travnika ne morejo napeljati gnojnice, pa so nevošljivi, če bi jo sosed lahko in rad napeljal na vrt ali na travnik, in tako namesti da bi se soseda med seboj o tej zadevi pogodila za par fo-rintov, pa raje vidita, da teče gnojnica zastonj na pota, ulice nesnažne dela in tudi zrak kvari in zdravju škoduje. Naj bi si vsak naredil poleg goojnišČa na štiri vogle globoko jamo in jo z ilovico ali s petonom dobro zatlačil, da se v njo gnojnica steka, s katero se dd gnojni kup koristno polivati. Zato je bil moder tisti mož, ki je rekel: „kar z žlico bi gnojnico zajemal"; nespametni gospodarji pa jo še cel6 z motiko v vodo ali na ulice gonijo, če sama ne teče. M. Bobnar, kmetovalec. Iz Senožeč 8. listop. *) — Gosp. Vai. Pin, 3 leta učitelj na tukajšnji 4razredni ljudski šoli, pa tudi v St. Mihelu, St. Petru, v Podragi, v Vipavi, v Postojni in na Vrhniki znan, je danes odrinil na 4razrednico v Št. Martin pri Litiji. Mi Senožečani mu, ker njegova nemškutarska inteligenca tukaj ni mogla nobenih kali pognati, srečno pot voščimo do gosp. Vestenecka; morebiti se mu ondi pod krilom „reformatorja" ljudskih šol — kakor „Novice" po obravnavah zadnjega deželnega zbora viteza Vestenecka imenujejo — bolj, kakor pri trdovratnih narodnih Notranjcih, posreči ljudsko šolo slovenskega naroda zaviti v plajsč germanski. Iz Ljubljane. — Kakor nam je poslednje dni bilo fizično vreme jako neugodno, tako britko politično vreme so nam nenadoma naznanile novice iz Sarajeva in Budapest a. Ena teh neprijetnih novic je, da slavni vojskovodja Filipovič zapusti Bosno, katero je z junaško armado priboril Avstriji, ter da se koncem tega meseca vrne v Prago na svoje prejšnje mesto nazaj, — druga pa, ki je v prvi vrsti Hrvate, poleg njih pa potrla tudi nas, je odgovor, katerega je Nj. veličanstvo dalo deputaciji, ki mu je poklonila adreso hrvatskega zbora. Ker je v ustavnih deželah običaj , da prestolni govori izhajajo od ministerstva, ki tačas vladno krmilo v rokah ima, zato cesarjev odgovor velja za izraz ministra predsednika Tisze, ki po takem nima volje izključivno ma-gjarake in zato pogubne politike popustiti. Po pravici tedaj „Obzor", lojalni zastopnik velike večine zbora in naroda hrvatskega, pravi, da gosp. minister predsednik ni bil srečno navdahnjen, ko je navduhoval kraljevski odgovor, kajti učinil je nepovoljni vtisek po vsi deželi, oni deželi, katere požrtovalnost se priznava s toliko zahvalo. Ako minister - predsednik očita hrvatskemu zboru , da je v adresi prekoračil meje zborove kompe-tence, ko je govorii o Bosni in Hercegovini, ni pomislil, da zbor ni se predrznil od krone zahtevati, kako naj vodi vnanjo politiko, ampak je v adresi izrazil le svoje mnenje in svoje želje pred prestolom vladarjevim, kar je pripuščeno vsakemu zboru, vsakemu društvu, vsakemu taboru. Ce minister-predsednik dalje graja zbor hrvatski , da je rabil naslov „ogersko hrvatske kroae", je res, da zakon ne pozna ovega naslova, al Magjarov največa želja imela bi biti in se izpolnene ove želje veseliti, da krona ogerska jo priznana tudi za hrvatsko krono. Tem neugodnim novicam zarad Bosne in Hercegovine se pridružuje še druga, ki kaže, da vesele naše nade in vseh za slavo Habsburške monarhije navdušenih Av-strijancev utegnejo po vse po vodi splavati, namreč ta, da — če se sprejme osnova Dunajske, od Andrassy-a navdahnjene komisije o upravi Bosne in Hercegovine, katera pridržuje t ur š k o vredovanje s turškim uradnim jezikom in turškim kaosom — hočejo vsi *) Z obljubljenim poročilom nam jako vstrežete. Vred. hrvatski uradniki se odpovedati svojih slu-žeb in se vrniti na svoja prejšna mesta v domovino. To bode prvi dejanski protest Hrvatov proti Andrassyevi politiki, proti kateri se dandanes razodeva že splošno nezadovoljstvo. — (418 reservistov 7. in 19. lovskega bataljona) pride v soboto ob eni iz Trsta v Ljubljano; na kolodvoru jih sprejme mestni župan z rodoljubnim odsekom; zvečer ob 7. uri pa bodo pogosteni na strelišču, v spodnjih prostorijah prostaki, v zgornji dvorani pa oficirji; stregli jim bodo naši veterani. — (Iz seje deželnega odbora 8. novembra.) Dopis Ljubljanskega magistrata, da bode mesto skrbelo za družine reservistov iz Ljubljane in jim dajalo podpore, je deželni odbor vzel na znanje z dostavkom , da se vsled tega družinam Ljubljanskih reservistov ne bodo več dajale podpore iz milodarov , ki se stekajo v deželni blagajnici. — Namesto bivšega deželnega odbor* nika g. Janeza Murnika, kateri je svoj mandat kot zastopnik deželnega odbora v deželnem šolskem svetu odložil, je deželni odbor izvolil deželnega odbornika g. pl. dr. Schrey a v deželni šolski svčt. — Pregledovanje in odobravanje bolniških računov različnih vnanjih bolnišnic dalo je deželnemu odboru povod, da potrebno ukrene , da se bolniki ne bodo predolgo v bolnišnicah puščali. — Pogorelcem iz DrskovČ in Slavine se je dovolilo 100 gold, oziroma 200 gold, podpore iz deželnega zaklada. — Občini Griblje se je ukazala nova občinska volitev. — Deželni vladi se odgovori, da se na deželne, stroške ne dovoli naprava zavetnib hiš za zanemarjano šolsko mladino. — (V zadnji seji kupčijske zbornice) se je potrdil proračun zborničnih stroškov za leto 1879. v znesku 3203 god., tedaj za 766 gold, manj kakor za tekoče leto. Da pa zbornica znesek teh potrebščin dobi, naložilo se bode, kakor dozdaj, 5 odstotkov na pridobitni davek trgovcem in obrtnikom. — Sklenilo se je v tej seji tudi to, naj zbornica pošlje peticijo do c. k. kupčijskega ministerstva, da državnemu zboru izroči predlogo za napravo železnice iz Ljubljane po Dolenjskem do hrvatske železnice. Koliko let že koledvamo Kranjci za to železnico brez vspeha ! — Gosp. Peter Kozler, podpredsednik „Matice slov.", jej je z dopisom od 29. t. m. v dar poslal veliko zbirko slovenskih in nemških knjig, časnikov in druzih tiskovin, jako zanimivih v narodnem, narodopisnem, političnem in zgodovinskem obziru, katerim je priloženo nekoliko spisov in izkazkov, ki jih je gosp. P. Kozler rabil, ko je 1848. leta risati dal neprecenljivi nam zemljepis in zemljevidu dodal narodopis. Za blago-dušni dar, ki lepo pomnožuje knjižico Matičino, izreka rodoljubu toplo zahvalo v imenu odborovem velečastitemu dr. Jan. Bleiweis, Matice predsednik. — Prečaštitemu gosp. Davorinu Trstenjaku k njegovemu godu (11. dne t. m.) in 401etnici njegovega literarnega delovanja čestitat je šla v nedeljo deputacija rodoljubnih mož v Ponikvo na Štajarsko, ter mu izročila lep spominek. Živio! kličejo tudi „Novice" svojemu odličnemu in za Koseskem najstarejšemu sodelovavcu. Živijo še mnogaja leta! — (Odbor gospa in gospodiČiin) je v čitalnici po večletni navadi začel obleko pripravljati ubogi šolski mladini. Čedalje bolj zopet se kaže, koliko revščine je med našim ljudstvom, naj bi tedaj vsi tisti, ki živijo v obilnosti, darek izročiti blagovolili temu dobrodelnemu odboru, da more kaj več blaga nakupiti, iz katerega na-pravlja siromaškim otrokom obleko zdaj, ko že huda zima trka na naša vrata. — Prevzvišeni grof Hohenwart, katerega mi Kranjci ponosno za svojega poslanca imamo v državnem zboru > Be ) kakor Graška » Tagespost" pise, iz dozdaj stanoval, preseli na Dunaj Gradca narjem obložen?" Osliček* srečo Avstriji bi pač bilo , da bi kmalu čas prišel zopet on dobi krmilo vladno v svoje roke veliko da za poslanca ponujat. u Novomesto se grem t liba n po svoje o dogodbah v Bosni. Razen tega pripoveduje v Pav gosp Iz Gorice nam nj došla radostna novica, da je o Ž e p i č, dozdaj učitelj na Slapenski sadj in vinorejski šoli, imenovan za asistenta na slov« od Novičar iz domačih tujih dežel. Dunaja. — Zbornica poslancev je zaprta kajti »luvivjwiai ouwj XUJ vu\s v ÜM »öiuvuuw "" ««v». v v» — —"""y"" «vviuivM j/vHiHuvv f ju uayiva , J\aj w delku Goriške kmetijske šole; Anton Guardijančič, deželni zbor je odložen tako dolgo (menda do prihod- dozdaj vincar na Slapenski šoli, pride pa za vincarja njega meseca) dokler delujete delegaciji v Budapest! tudi na Goriško kmetijsko šolo. -J "O---~ ~ v ~ y «V4VIJVIIV «VIV^MVi j i v i. J u uapcoHj Ad resna debata je izbrbrala veliko prahu v zbornici, (Orgijarsko-pevska Šola Cecil. društva) po nazna- a kazala je, da je ustavoverna stranka že popolnem na nilu vrlega „Cerkv. Glasbenika" šteje letos 30 učencev, kantu. Adresa sama, ki se giblje v negacijah, kaže, Na novo jih je vstopilo 17 , zato se je ta šola morala da dandanes ustavoverske klike nič druzega skup ne deliti v razreda. Bravo drži, kakor le strah pred Slovani , cesarju pa se deseletnice) (Program praznovanja dr. J. Bleiweisove sedem- drznejo pisati, da so zarad zasede Bosne in Hercegovine daj do leg lj ponedeljek 18 novembra zvečer ob bode sledeč: narodi vznemirjeni! Kje neki so tisti narodi? so u i/ Q M:___i___ n •____i____ na uri Ceskem, Kranjskem, Štajarskem, Primorskem Tirol bakljada. Deležniki se zberč točno do polu devetih na skem itd.? so li more biti na Hrvatskem? Nikjer! Strah dvorišči čitalničnem. Sprevod ide potem od tod čez je le med ustavoverno koterijo, ker jim zadnja ura klenka. kongresni trg, po gosposkih ulicah, čez Turjaški trg Zato je grof II o h e n wa r t pravo povedal, rekši: in Breg f _, . _ . - - . . »kaj št. Jakobski most in trg, stari trg in mestni hoče presvitli cesar z vašim strahom početi?" Nasproti trg do stanovanja jubilantovega oiauuvaujn juuili»uiuvv:ga ,,pred ouvuju u*o. Wiv». luvutiui ^wtv/iuuj uoiayuYCi ^o» ^t» Po odpetih treh komadih vrne se po špitalskih, tehtnimi govori možje naše stranke kofij hiš. štev. medlim govorom ustavovercev pa so se odlikovali s 16 « med slonovih in Šelenburgovih ulicah v čitalnico nazaj. Godba naš . oucuaö, Luči* njimi prvak, grof Hohenwart, Moravski poslanec Fände r lik ga bode spremljevala torek 19. novembra dopolu- Dalmatinski Pavlino vid, knez Alojzi Lichtenstein in dne ob i /. li prične se sprejem deputacij Po i j a Grohoiski nasproti svojemu rojaku Haus v čitalnični dvorani. Deputacije naj se zbirajo uro prej nerju, ki je zapustil kljub Poljakov in bežal v tabor v čitalnici. Točno ob dveh popoludne prične se b ustavovercev. Neki aher je udrihal po Slovanih in ket v restavracijskem salonu pri Tavčar-ju na dunaj- žalil vojake z imenom ,.sablarje", ki so šli zoper Turka • * FT v 1 i / O • 1 ) Y _ i _ I_ 1 __L___ £ __ „ _ _ Y I L I 1 1 1 • • ski cesti. Zvečer ob 1 nostni besedi v dvorani narodne čitalnice. Program uri pa bode začetek slav- kristjanom na pomoč! Se ve da v sedanji zbornici Bazin Križa na moru << ip j moški bor Slavnostna kantata. besede Cim je bila adresa s 160 glasovi zoper 70 sprejeta. Pa kaj Slavnostni hoče cesar s takim pismom početi, iz katerega, kakor u govor. t/l JL/. JLp» I UiaVllUOVUM UHUIMIM) perman-ove. 4. Nedved, ,, Želje , 5. Nedvect: ,,Popotnik ^ — — ^ ^ w i ^ • ^ r m W ^ m^ ^ Sb m "W w V ft ^ i M vf V w JL V ^ tf ^ 4, > ^ } 1 ^ grof Hohenwart dobro povdaril, ne veje patriot poje Kozler s čveterospevom in tenor solom samospe. ", moški zbor 6. ..Berite Novice", iz- za bariton, izem Avstrijski! Odgovor cesarjev na to adreso pride še )) virna 8eloig v dejanj Vstop po končanem zborovanji delegacij. Delegaciji ste začeli svoje delovanje dne besedi je čital- t. m. Cislajtanski predsednik je grof Coronini, ki je ničnim udom prost; toda preskrbeti si morajo vstopnice, z dolgim in dolgočasnim ogovorom se vsedel na stol katere se bodo dobivale v nedeljo dopoludne v čital- predsednika. Po vsem je podoba, da boste delegaciji o najvažniši predlogi navskriž, če obveljajo v Cislajtanski Herbstova načela, in zopet se bode pokazalo, da niči, in veljajo za osobo, na katero se glase. Vstop za vse druge pak je brez izjeme 1. goldin. za osebo (D p&iv JO UlCiO J /j I LU C X. guiuiu. £Jt* uovwv. AJL u i Kr a %j Kf v t» uav/üia , iu flupcti SC UUUC Bleiweisovo podobo), prav dobro zadeto in duaiistna vladna oblika je razpad Avstriji. zdelano, je izdal tiskar gosp K r a j ec v Novem mestu. Ta podoba, jubilantu popolnom podobna ) se dobiva pri izdaj knjigarnah po 50 kraj priliki 70letnice bo gotovo za letošnje leto. Skupno ministerstvo je izročilo delegacijama predlogo, v kateri se v podporo Bosniškim in Hercego- 360,000 v Novem mestu, pa tudi po vseh vinskem begunom zahteva dovoljenje milijon vsakemu dob došla Isto tako je fotograf gospod Pogorelec izdelal lepe slike gosp. dr. Bleiwe pri njem dobivajo v treh raznih velikostih ) ki se , Pol. Corr." proglasuje prokiamacijo, s katero se Bosni in Hercegovini daje amnestija. Pomi- loščenje zadeva vse one, ki so se o zasedanju teh dežel (Nova knjižica.) Kakor zvemo, bo prišla še pred po Avstrijski armadi pregrešili, pa se že vrnili mir koncem tega mesca v slovenskem jeziku pisana knj nemu delu ali se o 14 dneh vr.aeio in pokornost zago n v Vojska na Turškem od leta 1875. do konca leta 1878." tovijo; zadeva pomiloščenje tudi take, ki so še v pre- logi marljivega bukvarj Giontini-ja v Ljub- iskavnem zaporu, če niso bili glavni kolovodji upora j na svitlo času primerno knj 7 v ,,Narodni tiskarni", je spisal v prav domačem jeziku ki se tiska vendar utegne tudi takim iz posebnih ozirov doiti po- miloščenje. Al u • XX ICD Vß V C II 3 m G DJ J f-'41!1'* vo^vau ti j j VIV4UI/ I v* j teremu bo ž njo gotovo dobro postreženo, ker vsak hrep priprostemu ljudstvu, ka Iz BudapeŠta. Jutri se v tukajšnem zboru začn6 adresne debate; predloženo je zboru 5 različnih adre- ovicah iz bojišča. Več o nji bomo spregovorili, ke- sinih načrtov, namreč: adresinega odseka, zedinjene po c dar bo prišla na svitlo (%}Brencelj" it 19 in 20) ) ki opozicije, skrajne levice, srbskih zastopnikov in hrvat so ga v roke, se odlikuje po raznem mikavnem ki skih zastopnikov. gično kazališče No 7 1 tO bo zbornica zopet šalo-tra tragično, pravimo, ker se bode dobili te dn in bodečem blagu. iPosebno je v žehto vzel poslanca zopet kazal žalosten položaj dualistične monarhije. Martina Hočevarja iz Krškeg 7 ki že tako moral Deputacija 24 odličnih Bošnjakov in Hercego- letos v deželnem zboru toliko grenkih požreti volitvi vincev je došla le-sem poklonit se presv. cesarju v Novem mestu ima namreč sliko, ki kaže z denarjem obloženega ano to podobo Med 8000 tujci, ki so se že do sedaj naselili v na cesti proti mestu. Pod dobro izde- Bosni, se nahaja blizo 5000 Mag j aro v, večidel roko pod p ki B re n ce1 7 daj ": „Kam risarju vso čast 7 sledeči delcev in delavcev, ki menda imajo magjarsko-turški greš, osliček, tako z de- pečat pritisniti slovanski Bosni. Odgovorni vrednik : Alojzi JI a j er. Tisk in založba t Jožef Blaznifcovih naslednikov v Ljubljani.