štev.
Tower, Minn., septembra, 1892.
Letnik I.
v
Postava o 8urnem delu — dolav-cem pesek v oči.
| Zvišanje plače in osemurno delo, to jo uzor in geslo današnjih delavcev in uzrok večini štrajkov. Pri nas v Ameriki delavci še ne tišče tako z osemurnim delom na dan, kakor v Evropi. Tam je kaj vsakdanjega, da se delavci snidejo, se posvetujejo in koncem posvetovanja spišejo slavnosten oklic na yse delavce, naj bi se skupno potegovali za osemurno delo. Seveda, 8pis kroži najpred med prisotnimi Meleženci, da se podpišejo in mu dajo večjo moč. Čudno pri tem je 'e to, da še nobena evropska drža-va niti od strani ni dala razumeti, da misli postavno določiti osem-u>'no delo.
1 Ko, Amerikanci smo se navadili piti Evropejcem za kažipota. Večino tega, kar se bode v Evropi žgodilo okolu sv. Nikola, imamo toi že vpeljano. Tako je tudi s postavo o osemurnem delu, katero je tedal sedanji kongres v svojem Pi'vem zasedanju, in je postala zadkom avgusta polnomočna. Omenjena postava je slepi vno sred-8tvo,s kakoršnim se žalibog naši narodni zastopniki le preradi hočejo prikupiti ljudstvu, kadar jim gre Za njihovo naklonjenost. Sedaj se bližajo volitve. V posameznih jjftržavali bodo volili guvernerje še ^ mesec, a v novembru pride Predsedniška volitev na vrsto, ■^aši poslanci v Washington!! dobro vedo, da je glas delavca ravno toliko vreden, kakor milijonarja. Z&to so si pač mislili: dajmo, do-volimo delavcem pozlačeno gnjilo Jabelko, da jih bodemo ob času volitve ložje za nos vodili.
Postava je samo za dclavce, ki "ttajo opraviti pri javnih državnih 8tavbah in se glasi:
Podjetniki, ki so se pogodbeno Navezali izvršiti državna dela, inp-rajo rabiti samo tako gradivo, ki po 8a izdelali delavci, ki ne dela/jo yeč, nego osem ur na dan. Od "Jih najeti delavci smejo delati °8em ur. Ako hočejo delavci delati yeč, kakor osem ur, da bi si še po st''ani kaj prislužili, tedaj plača Podjetnik od vsacega $1000 kazni ,la dan, ali pa bode kaznovan s Petmesečnim zaporom. V poseb-"di slučajih smo sodišče podjetju prisoditi obe kazni: zapor in denarno globo.
Jedna izmed posledic te skrajno brezumne postave je, da podjetji zahtevajo večjo svote za državna dela, kakor doslej, ker t:'sto pametno računajo,, da bodo "noli pri osemurnem delu večje izdatke. Država je tedaj oškodo-vana z osemurno postavo in država StT,° mi. Mi bodemo morali plačo-V&ti z našimi dolarji nepremišljeni 1,1 nezreli odlok republikanskih kongresnih udov.
Stavbenik zvezne vlade nam je Podal pregled, v kakem razmerju bode povišala osemurna postava lltlžo državno izdatke. Iz njega Povzamemo, da bodo samo pod Jetniki pri državnih delih imeli i? 3> 000.000 več stroškov, kakor do «odaj. Najlepše pri vsem tem pa 30 to, da se delavci, ki delajo pri takih podjetnikih, sami nič no °grevajo za novo postavo. Ouemo-8°čuje jim namreč vsak postransk
zaslužek, biti morajo pa vsak čas pripravljeni, da jim podjetnik zniža plačo, ('asa jim veliko preostaja. Kaj hočejo delati mej tem? Spati se jim ne zljubi, okrog lenariti se naveličajo, delati ne smejo, za pošteno domačo zabavo posebno samski delavci nimajo čuta...Kaj je bolj naravnega, kakor, da se po gostilnah in v igrah za denar skušajo kratkočasiti. Pri tem pa gre ves zaslužek rakovo pot, in — to menda ni namen republikansko osemurno postave!
Postava je preneumna, nezrela v svojej sestavi, da bi se mogla vzdržati. Naj že pride na krmilo republikanski ali demokratski predsednik, postavo bodo ali preme-nili ali pa kar preklicali. Kakor rečeno: to je le delavcem pesek v oči, vabljiva limanica, na katero hočejo republikanci pri volitvi polo-viti vse tiste tičke-delavce,ki bodo toliko neprevidni, da se nanjo vsedejo.
Domače novice.
Duluth. Minil. Duhovniki du-luthske škofije so pri škofovski konferenci sklenili, da prenesejo truplo pokojnega misijonarja Lore 11 ca Lavtižarja iz Crow-Winga v Duluth na novoposvečeno pokopališče. V Duluth ga pripeljejo 21. septembra. Drugi dan ob desetih bode služil mil. gosp. škof McGolrick slovesno črno mašo, a potem spremijo blagega duhov-nika-Slovenca k večnemu počitku. Razun duhovnov, ki bivajo v dU-luthski škofiji, se sprevoda udeleže najbrže vsi slovenski duhovni iz drugih škofij. Večina jih je že obljubila. Lorenc Lavtižar počiva na crow-winškem pokopališču od letalSSS--
Biwabik, Minil. Prvo novorojeno belo dete v šele nastalem mestecu Biwabik .je Slovenka. Ime jej je Ana Brzovič. Lastniki mestnega ozemlja so jo hoteli počastiti in so ji darovali lot zemljišča ter določili, naj se dete imenuje Ana Biwabik Brzovič. Na mnogo let, Amerikanka-Slovenka!
Red Wing, Minil. Zvezna vlada je določila, da postavi na Lake Pepin pri Lake City vremensko opazovalnico, da bode mogoče la-dijam na reki dajati varstvena znamenja.
Chicago, 111. Demokratski odbor v Chicagi je izmed sebe izvolil poseben odbor za ono zahodne države, ki bi se morda dale pridobiti za demokratstvo. Prejšnji in novi odbor si bodeta delo razdelila, jeden bode skrbel za vzhod in jugovzhod, drugi pa za zahod.
Bloomington, III. Whitelaw Reid jo imel pred zbrano množico izvrsten govor. V njem se je kazalo, da se nič kaj ne zanima za tako važno razrešenje delavskega vprašanja in proste odgoje.
Iowa in Illinois sta zvezana pri Clintonu z novim mostom, ki je 360 čevljev dolg. Sestavljen je po cantiljcverjevem načrtu.
V Fort Rogde, Iowa so zasledili bogato premogovo žilo, katero bodo takoj začeli obdelovati.
Grand Rapids, Mich. Državni demokratski shod je postavil A. B. Morseja gouvernerskim kandidatom. Shod je soglasno vsprejemal
nasvetovane predloge; sloga med možmi daje mnogo upanja na zmago.
Blaine, bivši državni tajnik, bodo pri jesenski predsedniški vo-litveni borbi v svoji domovini v Maine deloval za zopetno izvolitev Benjamina Harrisona. — White-law Reid, republikanski kandidat za bodoče podpredsedništvo, je pro tekli teden prvikrat govoril o volitvi v Springfieldu, glavnem mestu Illinoisa.
Milwaukee, Wis. 30. avg. Pogorela jo pivarna družbe Falk, Zung & Borchort, Škode je $ 250.-000; celotna zavarovalnina znaša ¥ 400.000.
Milwaukee, Wis. 150 železnič-nih nakladalcev na kolodvoru železnice Nordwestern je ustavilo delo, ker jim železniČna družba ni hotela plačila zvišati za 10 cts.
Ashland, Wis. Tu je ničvredni paglavec streljal na dve mladi deklici in jih smrtno obstrelil. Fantalin je star šele 12 let.
Eau Claire, Wis. Štrajk je začelo 1100 delavcev v tukajšnjih pilali, ker so lastniki branijo vpeljati lOurno delo.
Oskosh, Wis. OOletni starček Aleksander Clermont iz Depere ponese tega mesoca pismo iz Green Bay v Chicago in bode celo pot peš šel.
West Superior, Wis. Sto de-
znamke v proslavo njegove 4001et-1 Francija več ne prikriva kolere.
nice, državni zakladni urad pa je določil, da izda Kolumbove bankovce po $1. Na njih bode narisana mladostna Kolumbova glava, katera bode pokrita z velikim klobukom.
Brazilija. Umrl je maršal Too dor da Fonseca, prvi predsednik brazilij.-ke ljudovlade.
Zunanje države.
Avstrija. (Kranjsko.) V Kokri na Gorenjskem so tatovi šiloma ulomili v župnijsko cerkev in odnesli malo svoto denarja. Tičkov šo niso zasačili. — V Zabukovju pri Turjaku so pogoreli trije kmetje; zažgal je ileten otrok. — Ista nesreča je zadela gospodarja Zdo-šarja na Viču pri Ljubljani. — Letos so pogozdili 135 oral pustega Krasa; vsega je pogozdenega 1400 oralov. — Na lovu se je
v
smrtno ■ponesrečil Ivan Cop, lesni trgovec/iz Most. — Neznan tat je tudi v! nabiralnikih božjepotno cerkve {Marije Pomagaj na Brezjah iskal svoje sreče, pa ni mogol priti do denarja, ker so bile premočne ključavnice.— V Skocijanu pri Turjaku so dogotovili novo
v
šolo. — V Črnomlju je veliko škode napravila toča; pobila je 1300 i|p.
(Štajersko.) V Bistrici pri Ma riboru ic nastal v mlinu Fr. Knap-
lavcev'v mokarnah Castern Minn, j pa ogiij; gospodar je zgorel v Flour Co. jo ustavilo' delo in so mirni«. - blizu BfSžh bo IimSH zahtevali po $2 na dan. Štrajkali mrtvega pijanca F. Pisca; imel je so tri ure. Družba jo takoj ugodila j razbito glavo. — Nek Žid je v
njih želji in delavci so začeli zopet delati.
V	Leadville, Col. se jo zrušilo poslopje v kup razvalin. Opoka ni bila dobro ožgana in se jo zdrobila. Poškodovani ste dve osebi. J.S.
Delta, Ohio, malo mesto blizu toleda, je skoraj popolnoma vpe-peljeno. Škodo cenijo na §100.000.
Pri Tiflnu, O. so je zadnje di»i nenadoma dvignila iz roke Saddusky vapnenčeva stena, dolga 300 čevljev in visoka tri. Potresa ali grmenja pod zemljo ni bilo čuti.
Fargo, N. I). Toča je pobila polje v okolici Argusville in Gardener. 50.000 oralov je čisto opu-stošenib.Škode je 750. 000 bušlov.
V	New-Yorku se trudijo in posvetujejo, kako bi zabranili koleri vhod, ali, če bi prišla v mesto, kako bi jo omejili. — p0 vsej Ameriki znana pestilca John L. Sul ivan in Jim Corbett se tukaj pripavljata na javno pestenjo. Prijatelji obeli Herkulejev so sklenili med seboj velike stave.
Rochester, N. Y. C. L. Ilen-klo je napravil velikansk načrt, kako bi se dala sila nijagarskoga slapa izkoristiti. Predložil ga jo že mestnemu oblastvu v Hamiltonu, Ont. On namerava zgraditi nad slapom velikansko strojarnico, da bi spremenil silo padajoče vode v elektriko, katero bi uporabljali za razsvitljavo, za gonenje strojev in železnic. Dala se bo prenesti v veliko daljave. Stroški so proračun-jeni na $ 35,000.000. Glavnica § 256,000.000 bi dajala po 6 odstotkov. Zgradbo bi bilo treba delati štiri leta.
Poštno upraviteljstvo namerava vpeljati Kolumbove poštne
Mariboru točil laška vina, a ob-lastvo mu je zaprlo krčmo, vino pa poslalo v preiskavo v Kloster-Neuburg.
(Koroško.) Na krasnih bregovih Vrbskega jezera je letošnjo počit-ne 3794 tujcev. — Pri občinskih volitvah Podkloštrom ste so pogodili obe stranki, da so bili voljeni v odbor tudi štirje Slovenci.
(Primorsko.) Cesar je odlikoval z zaslužnim križcem dva delavca v goriški strojarnici. Ime jima je Jos. Trampuž in Andr. Iilede; delala sta dolgo vrsto let vedno pri istem gospodarju.
(Hrvatska.) Volitve v mostni za-stop so končane; vladna madja-ronska stranka je zmagala. Tužna Hrvatska!
v
(Češko.) Dne 31. julija jo v Pragi umrl naš rojak Mat. Majar, odločen zagovornik vse slovanske jedino8ti.
Po vsej Avstriji je bila posebno huda vročina; v Buda-Pešti je toplomer kazal 116 stopinj Fahrenheita. Več ljudi je umrlo vsled solnčne opekline.
Rusija. Kolera grozno razsaja po Nišnji Novgorodu in po Moskvi. V južnih gubernijah ponehajo, a se tembolj širi po srednjih in severozapadnih. Vrhu tega so imeli v Nišnji-Novgorodu strašen vihar, ki je več poslopij, med njimi tudi kolorino bolnišnico podrl. Nekaj bolnikov je pomrlo pod razvalinami, druge so pa izvlekli na pol žive na dan. Odre prodajalcev, ki so prišli vsejedno na veliki letni semenj, je z blagom vred razmetalo na vse strani. — V mostu Serdovsk, v guberniji Saratov, jo zgorelo 300 hiš; 2500 prebivalcev je brez strehe.
Uradno jo priznala v parižki okolici in v pristanišču La Havre in izdala potrebne ukaze v zatiranje in omejenjo bolezni.
Nemčija ima tudi obrnjeno vso svojo pozornost na grozno kugo kolero. Pritepla so je iz Rusijo v vzhodno nemške pokrajine in okužila celo sevrno Nemčijo, zlasti pristanišča ob Vzhodnem morju. Okuženo je tudi mesto Hamburg z Altono. Vse ladije, ki bodo prihajalo k nam iz Hamburga, bodo moralo ostati na morju izven pristanišča toliko časa, da so do dobra spozna, če je zdravstveno stanje na njej povoljno.
Italija. Zavoljo slavnosti papeževo škofove 501etnice bode odšlo prihodnje leto iz Združenih držav do 700 katoliških romarjev. Njim se pridruži več škofov, nadškofov in vernikov iz drugih držav Sevrno in Južne Amerike.
Švica. Vsled hude vročine prejšnjega tedna se je utrgal ledenik, ki jo vas Tascli skoro popolno razrušil. — V Grindewaldu, blizu Genfa, je nastal ogenj, ki je vpe-pelil cerkev, jeden hotel in šestdeset his. Zgorela bi bila cela vas, ko bi ne bili pomagali gasiti airio-rikanski in angleški turisti, katerih je bilo tam ravno isti čas prav veliko.
Anglcžko ministerstvo je sestavljeno sledeče: Gladstone, mi-iliaUu-ski pi>*dsttdi.ik; -Joitl Iio.;«.-berry, vnanjo zadeve; baron Iler-schell, lord, kancelar; Sir William Vernon Ilarcourt, hranitelj velikega pečatnika; Herbert Henry Asyuith, notranje zadeve; Karol Kimborly, Indija; markiz Ripon, naselbine; Campbell, vojsko; K. Spencer, brodovje; Jalin Morley, Irsko; Sir Geo. Oton Trevelyn, Škotsko; A. J. Mandella, predsednik trgovinske zbornice; II. Fowler, predsednik krajevne vladne komisije; Arnold Morley, po-štarstvo; Karol Cimberly, predsednik tajnega sveta; Artur Herbert Dykeland, podpredsednik učnega sveta; lord T. Ilougton, podkralj irski.
J5ŠT1 Vsem slovenskim po-
jggT" tovalcem v Evropo in iz
"V" STORE
THE NEW YORK CLOTHING
Company
je dobiti ta teden:
Moške hlače po........50 cts.
Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. §1-25 ,,
Pridi in oglej si !
Spoznal bodoš, da prodajamo po najnižjih cenah.
Glavna zaloga sukna.
N a j v a ž n o j e :
hrani dolar!
Dobro shraniš dolarje, če kupiš stenskih in žepnih ur, prstanov in družili dragocenosti pri zlatarju
A.
«T g w eler-Stoi

Tu dobiš vedno izvrstno blago in po najnižjih cenah. Razun tega so na prodaj vsakovrstne hranilne omarice od £20-— naprej. Porok smo, aH IjOB zBlfvVoljun /. juuV:"-kanskimi in švicarskimi urami.
Evrope nazaj javljamo, da je sedaj jedina varna pot le čez Bremen; kajti samo v tem pristanišču še ni kolere. Vso belgijsko in nizozemske parobrodne družbe, kakor tudi francozke, ki gredo čez Havre, in nemške čez Hamburg, so nevarno, ker ostajajo v okuženih pristaniščih.
Azija. Indijska vlada je dovolila 40.000 rupij, da se razstavijo različne vrste čaja v chicaški razstavi, in posebej 10.000 rupij, da se prostor primerno okrasi s paviljoni in kioski. — Na Japonskem je tri dni divjal tifon (vihar) in je razrušil pristanišče Tokuschima. Razburkano morje je odplavilo 2000 hiš, še več pa jih je preplavilo. Utonilo je 150 oseb. V Ako-guani je utonilo 300 oseb, voda je pa odnesla 3000 hiš. Na več straneh se je podsula zemlja in pokopala hiše in ljudi pod seboj. Blizu Tokuschime so je odprla zemlja in pogoltnila nekaj hiš in 100 ljudi. Potrese so občutili na večih krajih cesarstva.
Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class, matter, April 7, 1892.
Vabilo na naročbo AMERIKAH. SLOVENCA.
Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amoriko izhaja vsak Potok in volja za cclo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v.
Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu pod tem-le naslovom:
V. Rov. JOS. F. BUH
Amerikanski Slovenec
Tower St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika.
AMERIKAN. SLOVENEC.
The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2-50; for Europe $3-00.
Cena naznanil in oglasov:
Jedna vrstica 10 cts.; jeden palec na visočino mesečno $ 1-— ali letno $10-—. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej.
Advertising-Rates.
Per line 10 cts.; per inch $1-—. per month or $10-— per year
All advertisements must be paid strictly in advance.
Jos. F. Buli,
Editor and Publisher;
dobi o-.i, ki izve kaj o Ignacu lludaku in isto naznani meni. Omenjeni je srednje postave in črnih očij.
Naslov: Air. Joseph Papa, Ma-nistique, Bx 471; Mich.
Cerkveni koledar.
Sobota,
Nwlelju, Evang.
Ponedelj.
Torek,
Sreda,
Četrtek,
Petek,
3.	sept.: Bvfemija in tov.;
4.	,, 13. pobink.; Anglj. : Jezus ozdravi 10 gobovih.
Luk. 17.
a. 0. i. 8. 9.
Lovrenoij .).; Škof. Hermogen, muf. Regina, d.; Albin.
v
Mali Šmaren. Korbinijan, Sk.; G.
Trinajsta nedelja po Mnkoštih.
Evangelij sv. TJukeža 77, 11-10.
Tisti čas, ko jo Jezus v Jeruzalem Sel, je liodil po sredi Samarije in Galileje. In ko je šel v eno vas, mu je naproti prišlo deset gobovih mož, kteri so od daleč stali, in so povzdignili glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas! In ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite, in skazite se duhovnom. In prigodilo se je, ko so šli, so bili očiščeni. Eden izmed njih pa, ko je videl, da je očiščen, se je vernil, in jo z velikim glasom Boga častil; in je padel na obraz pred njegove noge, in se mu je zahvalil. In ta je bil Sa-in arij an. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ali jih ni bilo deset očiščenih? Kje je pa unih devet? Nobeden se ni znašel, da bi se bil vernil, in Bogu čast dal, kakor ta tujec. In mu je rekel: Vstani in pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala. --
Čudo, katero se v današnjem evangeliju pripoveduje, dogodilo
se je, ko je zadnjič šel naš Gospod v Jeruzalem. Nobena pripovedka in nobeden spomenik nam ne pove, kje so srečali deseteri gobovi Jezusa. Kristusa, sv. Cerkev pa nas spominja tega čudovitega oz dravljenja in lepega nauka, ki je zapopaden v tem čudesa. Gobe so strašna bolezen in gobovi so bili ob Kristusovem času ločeni od družili ljudi; vsak gobo.vec moral, je od
Gotovo in res je, ko bi imeli jezike in srca angeljev, ne mogli bi se vredno zahvaliti zato neprecenljivo dobroto. Ko je Marija na dan obiskovanja slišala pozdrave svoje tete Elizabete, ni mogla dru-zega reči, kakor: ,,Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh sera-duje v Bogu mojem Odrešeniku, ker pogledal je na nizkost svoje dekle; ker glej, blagoslavljali me bodo od sedaj vsi narodi, ker on, ki je mogočen, naredil je velike reči na meni in sveto je Njegovo ime."
Kdo smo mi, ki prejmemo sv. obhajilo? in kdo je On, ki pride k nam?
Slabi in ubogi zemljani smo. Kratko je našo življenje, a kar imamo, ni naša last. Nevredni kri-stijani smo, ki zlorabimo blagoslove svojega poklica.
Nehvaležni otroci smo. Tisoč in tisočkratov žalimo svojega najboljšega očeta, svojega neizkončno modrega stvarnika. On je naš začetnik, najsvetejši vladar življenja in večnosti. On je naš mili oče, katerega ranimo dan na dan s svojim grešnim in nepoboljšljivim življenjem. Oh, uboga duša morala bi moliti svojega Boga, ko ga sprejme; ponižati morala bi se pred njim in, ko bi se še tako dobro in skrbno pripravila za sprejem. Kako se pa poniža sam naš Bog? V sv. obhajilu pride v resnici k nam, ter se združi prečudno in nezapo-padljivo z obliajancem.
Vsi sveti pisatelji so jedilih misli v tem, da svetujejo obliajancem, ne moliti lcoj po obhajilu molitev in tudi ne brati kacega berila. Najbolje je, ako tiho premišljujemo nekoliko časa največjo skrivnost. Ko srno zbrali svojega duha v tihem premišljevanju, zahvalimo se srčno nebeškemu ženinu, da se je združil z nami. Ne bojte.se, da je
svetovati. Ko so se dovršila posvetovanja škofov, se bodo pogajali nadškofje lažje, storjeni sklepi pa bodo toliko važneji, ker so jih sklenili s sodelovanjem svojih bratov. Tako naj bi se godilo vselej, kadar imajo nadškofje ljudovlade svoje shode. Dasi taki shodi ne delajo nobenih cerkvenih postav, če urede predlagane nasvete, bodo sklepi vendar bolj modri, ako so se prej posvetovali z onimi, katere je v Vaši deželi določil sv. Duh, da vladajo njegovo cerkev.
Dovolite, da se kot škof,z vsemi škofi Združenih držav veselim čudovito sloge, ki vlada med vsemi članovi in zagotavlja v Vaši prosti deželi cerkvi obstanek in tudi olajšuje njen napredek. Prav iz srca molim k Bogu, da Vas še dolgo zdravega ohrani. — Dano v Rimu v propagandini palači 31. julija 1892. Ledochowski,k ardinal.
tlaleč vpiti, da je bolan, da se mu ta čas slabo porabljen. Saj gobov
Samarijan tudi ni gledal veliko na čas. Ko je bil ozdravljen, vrnil se je k Gospodu in ga glasno zahvaljeval za pomoč. Kedor je resnično hvaležen za prejete milosti, pokaže svojo hvaležnost dejansko, zato so je vrnil Samarijan in hvalil svojega Gospoda. Ozdravljeni gobo-vec šel bi za Jezusom, kamor bi mu zapovedal. Hodite tudi vi, o dragi bratje za Jezusom, ker on je pot, življenje in resnica in recite, kakor je rekel Cahej, ko jo stopil naš Gospod v njegovo hišo: ,,Glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in ako sem komu1 napravil krivico, povrnem mu čvotero." Amen.
ni zdrav človek približal. Ti nesrečneži so bili vsi skupaj ne glede vere, rojstva ali družnega življenja. Kakor evangelij pove, bilo je devet judov in jeden Samarijan. Brez dvoj be prišli so deveteri gobovi Judje iz daljnih krajev, da bi videli velicega proroka, pričakujoči od njega pomoči. Ko so ro-veži zagledali Jezusa, niso se mu približali, ampak stali so daleč od njega, ter klicali:,, Jezus, mojster, usmili se nas!" Gobovci so mnogo upali v dobroto in oblast našega Gospoda, kar je tudi takoj zapazil. Nikdo gobovih Judov se ni smel bližati ljudem, dokler se ni spričal, da je ozdravljen. Zatorej pa jim je rekel Gospod: ,,Hodite iu skazite so duhovnom." Devet gobo v cev šlo je k duhovnom v Jeruzalem, a deseti, Samarijan vSa-lnarijo. Ko so bili ozdravljeni, šli so svojo pot., Samarijan pa se je vrnil k Gospodu, hvalil je Boga, ter kleče proslavljal svojega nebeškega dobrotnika.
Kakor hvaležni Samarijan, morali bi se vračati mi do cerkve iz dveh vzrokov. Prvič, ker sni > postali pri sv. krstu po cerkvi otroci božji; drugič, ker se očistimo pri spovedi svojih grehov, kader pokažemo duhovniku svoje rane. Posebno vsako nedeljo bi morali iti v cerkev zahvalit se Bogu za prejete dobrote. Pa, oh gorje, koliko go-llovcev je med nami, ki so izgubili po sv. krstu ljubo zdravje na duši in zašli na samoto svoje umazane družbe! Naj bi se pač obrnili do Jezusa in rekli z evangeljskimi gobovci ,,Jezus, mojster, usmili so nas," Ko že govorimo o hvaležnosti za prejete dobrote, kako bi pozabili omeniti sv. obhajila, katero smo že večkrat prejeli, in katero upamo še velikokrat zavžiti, prodno dokončamo zemsko potovanje?
Demokratštvo na jugu.
Bili so časi, ko se je jug upiral, kakor grška falanga, vsakemu republikanskemu navalu. Sedaj so prešli; razprtija se množi od dne do dne. Zadnje državne volitve v Alabami so bile sicer demokratom ugodne, a zmaga le ni bila tako sijajna, kakor je bilo pričakovati. Kinetska zveza hoče hoditi svojo pot. Ker je pa še preslaba, da bi sama kaj izdatnega v politiki za-mogla vprizoriti, se je v zadnjih volitvah združila z republikanci, čeravno se v mišljenju bolj ujemajo z demokrati. V demokratski Louisiani so se začeli gibati lastniki sladKornic (sladkorovih to-varen) in hujskajo proti demokratom, ker vedo, da bi demokratje takoj preklicali McKinley-jevo postavo, katera sladkorovim pridelovalcem deli premije za gotove količine izdelanega sladkorja. Oni aeditj delbjojo na te, d«. piW^jTT v kongres sami taki ljudje, ki bi McKinley-jevo postavo pustili na miru. Iz tega sledi, da morajo glasovati za Harrisona in ne za Cle-velanda. Dasi se Cleveland nikdar ni izrekel proti nagradi na doma pridelan sladkor, vendar lahko sklepamo iz njegovega stališča proti visoki carini na tuje izdelke, da bi tudi nasprotoval nagradi, ki bi nekako nadomestovala McKin-ley-jevo carino. Nagrada koristi samo pridelovalcem sladkorja, a ljudstvo, mi, jo moramo plačevati. Cemu naj bi se okorišČevali poje-dinci, ako moramo pri tem škodo trpeti vsi državljani? Prav je, da se tudi ta nagrada z visoko carino vred odpravi.
Pridelovalci sladkorja so vLou-siani vplivni možje. Nastane vprašanje, ali so oni, s svojimi delavci zamorci vred, sposobni preprečiti izvolitev demokratskih volilnih mož? Ko-sta se v tej državi skušala Cleveland in Harrison, imel je Cleveland 54.548 glasov večine, v borbi z Blaineom pa 'e IG. 250. Mogoče bi res bilo, da bi v zvezi z republikanci in kmetsko zvezo svojo državo porepublika-uili. Možno je tudi, da v Alabami zmagajo v novembru republikanci, ako se zopet z vežejo s kmetsko zvezo. Doslej združena bojna vrsta demokratov na jugu bi bila na ta način prodrta na dveh krajih. 1° bi pa demokratom nikakor ne šk°" dovalo toliko. Dokler namreč volimo predsednika posredno z glasovanjem vsega prebivalstva 111 neposredno po volilnih možeh, toliko časa je vedno bolje, če jo v več državah strankina veči»a dvomljiva, da se vsaj ne morejo
Zatiranje otrok.
V nobenej državi naše ljudovlade veleobrtniki otroške moči tako ne izsesavajo, kakor v Rhode Island. Vseh prebivalcev je 345,-000 in izmed teli dela nič manj, nego 5273 otrok v starosti deset do petnajst let. Med njimi je 2877 dečkov in 2296 deklic. Dve tretjini jih porabijo predilnice; vsega skupaj pa je devedeset različnih obrti, v katerih v omenjenoj državi delajo otroci. Plače se menjajo. Največja plača na teden je šest dolarjev, najmanja pa 7-1 centov. In za te bore novce morajo otroci žrto-vati celo svojo mladost! Kako je vendar to? Visoka carina na pri-voznine bi morala provzročiti, da dobi oče dovolj veliko plačo, da svojo družino pošteno preredi in otroke vzgoji za dobre državljane. Zakaj so tedaj primorani očetje pošiljati svoje otroke na delo v ta-kej množini? Predilua obrt ima že toliko korist od ,,varstvene" carine, da bi morala dajati možkim zadostne plače. Seveda, koristi carine gredo v bogatinove žepe, revežu pa ž njo ni prav nič poma-gano. Ali naj hodijo tudi v bogati Ameriki, kakor Evropi, na delo mož, žena in otroci, da se ubranijo strašnega gosta lakote? Ali morejo zagovorniki visoke carine, ali more McKinley sam, opravičiti take žalostne posledice? Proč z McKinleyjevo carino; ona božale bogatine, reveže pa tepe.
Propagandino pismo na ameri-kanske Škofe.
Kardinal Ledochowski, predstojnik propagande, je poslal arae-rikanškim škofom pismo. Naslovljen je na kardinala Gibbonsa in se glasi sledeče:
Velečastiti gospod! S pismom na vse nadškofe in škofe Združenih držav, poslanim v imenu sv, kongregacije 3. maja t. 1. o pre-važnem vprašanju farnih šol, ki so bile takrat uzrok resnih prepirov, Vam naznanjamo, da svetujejo udje sv. kongregacije, da naj nadškofje v bodočem sliodu skrbno iščejo sredstev, s katerimi bi se zadostilo verskim potrebam onih katoliških otrok, ki izven cerkvenih šol tako mnogobrojno obiskujejo državne šole. Vsi hvalijo krepostne in velemodre prelate, ki vladajo sebi izročena cerkvena okrožja. Pričakujemo od njihovih razsvitljenih duhov najobil-nejega sadu glede vzgoje mladih katolikov. V tako resni zadevi, ki se tiče vsake škofije, bi pa bilo želeti, da bi se najpreje nadškofje severu pripraviti veliko prcsene" s svojimi škofi prav natančno po- čenje.
očitno na prodaj staviti, češ,
da
so odločilne. Vsekako nam utegi10 marsikaka država i na jugu i 1ia
Posledica pennsylvauskih št raj kov.
Naslednje črtice povzamemo iz pitsburškega delavskega lista. Iz njih so vsak lahko pouči, koliko trpe zavoljo štrajkov delavci sami in koliko je oškodovan svetovni promet.
Pred štrajki je delalo v pitsbur-ški okolici 49.270 mož, ki so zaslužili vencih štirinajst dni $1.428-300. Ako računimo po 25 delavnikov na mesec, so tedaj delavci zaslužili na leto velikansko svoto $25,717.000. Samo v Carnogieje-vih delalnicah je bilo 11.200 delavcev, ki so prislužili vsaka dva tedna $250.300. Pri tem pa še niste všteti delalnici v Beaver Falls in Keystone, ki izplačate delavcem letnih $4,200.000. Vse Carnegiejeve delalnice, brez one v okraju Connesville in larimskih rudnikov, izdajo samo za plače delavcem na leto lepo svoto $ 74 milijoua. V drugih obrtnih tovarnah pitsburškega okraja, ki so več ali manj v zvezi z jekleno in železno obrtjo, kakor so raznovrstne izdelovalnice strojev, delalo je 10.000 delavcev. Prislužili so si na loto okroglo 4 milijone dolarjev. Prištejmo k tem še onih 5000 delavcev, ki so delali v 30, sedaj mirujočih steklarnah. Njihova letna plača je bila 3 milijone. Sedaj vse seštejmo in dobimo število delavcev v tem okraju (54.000, svoto njihovih plač pa $42,000.-000. jednega delavca pride tedaj letnih $056-25.
Izmed onih 64 tisoč delavcev jih je 40.000 praznovalo poldrugi mesec in so zgubili na svojih plačah nad 3 milijone dolarjev, ki so za trgovino zgubljeni.
Delavci si pa s svojimi nemiri ne škodujejo le sebi, ampak tudi celi državi in posebno onemu okraju in mestu, kjer se nemiri vrše. Kedo bode plačal stroške za vojake, ki so bili poslani v Homestead in Pittsburg? Sedaj jih je plačala Pennsylvanija iz svoje državne blagajuice, a povrniti jih bode moral v davkih pitsburški okraj. Prebivalci se tega pač ne bodo veselili in tudi delavcem ne bodo več tako naklonjeni.
Roditelji in začetniki štrajkov naj pomislijo, da se bodo prebi-
valci naveličali kazati svoje sočutje ž njimi, če bodo prevečkrat hoteli poskušati ,,delavsko moč" na stroške občega blagostanja. Amerikanski državljani ravno tako črtijo vedno strašenjo delavskih kolovodij kakor se upirajo nasilstvu velebogatinov.
Svetovna razstava v Chicagi.
Kolumbijska slavnost v Chicagi se ima vršiti 21. oktobra. Do tega dne bi morala biti dovršena vsa državna poslopja, ker bode razstavni prostor slavnostno otvorjen. Vprašanje je, ali dobi dotlej tako vnanje lice, da se mu ne bode treba sramovati slavnostnih go-
Y
stov? Žensko poslopje, kamor je vhod vsakemu možkemu zaprt, krasne palače za poljedelstvo in ribarstvo, dalje prometno-, rudarsko-, električno-, kmetijsko- in vladno poslopje ter illinoiška drž. palača bodo dogotovljena pravočasno. Palača oskrbovalnega odbora, velika palača za obrtnijo ste pa tako zaostale, da bodete težko do 21. oktobra dovršeni. Še manj upanja je z dvorano za stroje, katero so šele začeli pokrivati; isto je tudi s poslopjem za mlekarstvo in šumarstvo. Komaj pričeto je delo slavnostnega loka ali stebrišča, ki se bode dvigalo nad prista-niščinim vhodom. V povojih je tudi dvorana za godbo in kazino. Posamezne države in dežele bodo morale hiteti, da vsaj površno do-vrše svoja poslopja. Dosedaj so dogotovljena samo poslopja držav Wisconsin in Pennsylvanije. Z grajenjem novega kolodvora še niti pričeli niso. Seveda, Če pomislimo, kaj so vse izvršili Cliica-garji v teku 18 mesecev, tedaj moramo vsklikniti: čas do 21. oktobra jo še cela večnost za chica-ško delavnost! Četudi morda ne bo vse do zadnjega kotiča dovršeno, bode gotovo skupnost v svoji delni dovršenosti nudila še prijazneji prizor, kakor ga nudi že sedaj kljub nakopičene šare, množice vozov, velikanskih odrov in neštevilnih delavcev.
Krasen razgled se širi pred teboj iznad illinoiškega posloja čez žensko poslopje in vrtnarsko dvorano proti poslopju za promet, rudarstvo, elektriko, v ladni palači, in gorostasni obrtni palači na ozadju. Čarobni razgled bi napravil še večji utis, ko bi ne bilo v okvirju naštetih palač gozdnega otoka. Prosta voda, obdana s tra-tinami in cvetiičjem bi gotovo
Hi
vplivala blagodejneje na oko. Tudi se sedaj še ne da soditi, če ne bodete zapirale obrtna in god-bena palača milega razgleda čez vladno palačo po odprtem jezeru. Vsekako pa bodo lahko vsestransko zadovoljni dobrodošli gostje, ki se snidejo k vzvišeni kolumbijski slavnosti 21. oktobra.
Dežela morilcev.
Umori, roparski in zavratni napadi se sicer dogajajo pO vseli delili sveta, a Amerika v tem ozira vse druge daleko presega. Kaj bi se čudili! Kakor hitro mlad paglavec dobi hlače, že zahteva, da mora biti pri njih samokresni žep. Stari paglavci pa hočejo imeti dva posebna žepa; jednoga za samokres, drugega pa za ne varneje orožje, za žganje. Kdor nosi v jed-nem žepu samokres v drugem pa žganje, temu pač ne bode treba dolgo iskati priložnosti, da postane morilec.
Učeni diplomat A. D. White, naš novi poslanik za Rusijo, je pred nekaj dnevi v Washingtonu predaval o načinu, kako odpraviti mnogoštevilne umore po Ameriki. V svojem predavanju je rekel, da so Združene države v primeri z dru-
gimi državami prava dežela mori cev. Pri nas je polovico tolik' ljudi pomorjenih, kakor v katere koli evropske j deželi. Kot uzrokf navaja: pomankljivo vzgojo, slab' berilo in lahkoto, s katero naj večji zločinci odidejo kazni. Ve liko odgovornost imajo tudi on časniki, ki poveličujejo v svoj predalih zločinstva hudodelcev is jih podajajo čitateljem, kot uzorf hrabrosti in srčnosti. Samo ob sebi se razume, da se vzbudi v srcili neizkušenih mladenČev vroča željft da bi se proslavili s takimi ,,junaškimi" čini.
Največ morilcev-klativitezov nahaja po goratih in slabo obljudenih deželah, kakor so Dakota* Montana, Teksas, Arizona, Novf Meksika in Kalifornija. Zlasti Kaliforniji in Montani ni prav novega,če tovariš tovariša ubije zaradi perišča zlatega prahu.
Večino umorov zakrivi tudi naš" propalo porotništvo. Ako pride k sodbi bogatin in pred obravnav" stisne vsakemu porotniku par mi menili zlatnikov v roke, tedaj si j® gotov, da bode oproščen, če se le nekoliko potrudi njegov zagovornik. Na ta način odšli so izpred sodišča brez vsake kazni zločinci katerih krivda je bila tako jasna, kakor beli dan. V nekaterih krajih ima tudi vlada nastavljeni!1 tako malo svojih vojakov ali orožnikov, da je postava onemogb in postavni zastopniki ne more]0 pripomoči postavi do veljave.
K zboljšanju takih razmer -zboljšati se morajo — največ z»' more in mora pripomoči domača vzgoja; višje šole, od katerih White toliko dobrega upa, p še le v drugej in tretjej vrsti v po-štev.
Volitev po avstralskem običaju
V novembru bodemo volili pred sednika po takozvanih avstralskil1 volilnih postavah. Da se tudi naši čitatelji seznanijo ž njimi, jim jil' podajamo tukaj.
1. Vsako mest® je volilni okraj za-se. Ako ima mesto nad 400 vo-lilcev, tedaj ga mora krajevni nadzornik najmanj šest tednov pred volitvijo razdeliti v dva ali več delov. 3. nadzorniki so, kot taki, volilni sodniki; mestni tajnik je volilni zapisnikar; podrejen mu je pomožni pisač, katerega volilni sodniki izvolijo iz nasprotne strankO) če mogoče iz stranke, ki nasprotuj6 mestnemu tajniku. 4. Volitev se mora vršiti na istem mestu, kakor zadnja mestna volitev, razun če je odločen drug kraj za prihodnjo volitev. 5. Nikdo ne more biti volil' ' ni sodnik ali zapisnikar, ako niffl'1 volilne pravice Za oni okraj. Angleščino mora znati brati, pisati i"
y
govoriti. 6. Ce volilni sodnik pride pravočasno k volitvi, tedaj izvolijo navzoči volilci clruzega pa iz iste politične stranke. Ako J° odsoten pisač, tedaj zavzame njegovo mesto sodnik iz stranke odsotnega pisača. 7. Mestni tajnih vsakega mesta mora najmanj dni pred splošno volitvijo javi'0 naznaniti kraj dan in čas volitve* iu na očitnem prostoru nabiti ozn&" nanilo, kjer so naznačena ime OS onih uradnikov, katere jo tr voliti. 8. Volišča morajo biti od' prta ob devetih dopoldne in mestih, ki imajo
nad 4000 plavalcev, ostati odprta do petih p°* poldne. 9. Pisana oznanila o
prtju volišč morajo biti nakleh'
il
ljena izven volišča, jeden iziriefl sodnikov mora vsaj trideset mifl11 pred zaprtjem volilnih vrčev ist0 naznaniti. 10. Za možke mora**1 biti pripravljena dva volilna vrčiH za ženske pa jeden.
11. V volilni prostor ne sme i>0' beden drug stopiti, kakor voli1"1

uradniki, volilec in po jedcu od vsake politične stranke, ki ugovarjajo volilcu. 12. Volilne listke preskrbi mestni tajnik vsakega mesta od mestnega računskega preglednika. Pri otvoritvi volišč, ali pozneje, če treba, zapišeta sodnika različnih strank svoje začetnice na zadnjo stran vsakega volilnega listka.
13. Vsak volilec mora svoj volilni list sam podpisati; ako tega ne more, tedaj ga sme zanamovati kedo drug v prisotnosti sodnikov nasprotnih si strank. Ako kedo zaznamovan volilni listek pokaže drugemu, tedaj listek zgubi svojo veljavo. 14. Volilna vrča morata biti pobarvana jeden belo,drugi višnjevo. 15. Na vsakem volišču morate biti po dve ali več volilnih sobic za vsakih sto zaznamovanih volilcev; volilca ne sme nobeden motiti v volilni sobici. IG. Volilec ne ostani v sobici nad deset minut, sicer bi njegov glas ne veljal ali pa bi ga sodnik silil k glasovanju. 17. občinstvu je prepovedano se zbirati na prostoru, ki ni vsaj 100 čevljev oddaljen od volišča. 18. Listke za poskušnjo smejo volilci rabiti pred zaznamovanjem, a listki ne smejo biti niti belo niti višnjeve barve. 19. Volilni uradniki ne smejo glasovanja zaključiti od otvoritve volišča do sklepa, ko se volilni litki pVeštejejo in vspeh oznani.20 Volilni listki za državne uradnike in za može,ki bodo volili predsednika, se morajo dejati v bele vrče, one za okrajne uradnike pav višnjeve; listke za okrajnega šolskega nadzornika je treba dejati v vrče, ki so pripravljeni za ženske volilce.
^ i ^ -
Lov v amerikanskih „pra-gozdih".
(Spisal M. V. V.)
Bili smo vnovič v tihem lesov-ju. Drevesa niso visoka, a sledovi se poznajo, da so rasla tu velika drevesa. Lesovjo jo propreženo z grmičevjem in ovijalkami. Treba jih je z roko pregrebati, da moraš naprej. Tla so dobro poraščena z različnim zeliščem, s katerim se menda hranijo le zajci, kajti drugih čveteronožcev tu ni, niti domačih, niti divjih. Tudi opaziš do pasu ti segajočo praprot. V gozdih se nahajajo tudi smreka, mecesen in javor. Gozdi so tako gosti, da bi človek skoro ne vedel, kje je vzhod ali zahod. Po večkratnem tarnanju smo dospeli do male pla-
,	V
njave. Čudno se nam je zdelo, da so večkrat v gozdu nahajajo po gotovih odmorih prostori, pokriti z mogočnimi skalami na tleh, kjer seveda no rase nobeno drevo;ta skalnata planjava zavzema povprečno prostor jedne sobe. Le mah in lišaji preraščajo razpoki i -ne. Tu sem prvič videl v naravi Hšaj, s kojim se živi severni jelen »a mrzlem severu.
Ogledavši si nekoliko okolico, idemo dalje; kar skoči zajec izpred nog našega lovskega sprevodnika.
, ,Ustopite se na vse strani po grmovju", veli njegov ukazujoč glas,,,mu bomo kmalu posvetili". l3si ho ga v kratkem zasledili, a ,Jni smo nestrpljivo čakali, kedaj ®o prikaže dolgouhi glodavec. Kar ^ačujemo pok.
,,Ali si ga zadel?"
,,-Te ušel", so glasi.
Grom in strela, pok! a še ni po zajcu.
Naš mojster lovce zagleda dolgo-petca in pomeri nanj.
Zaporedoma pošljo dvocevka svoje jagodo.
,,Mrtev, mrtev," se glasi.
Hitimo gledat, a o zajcu ni duha no sluha. Zadel ga ni menda zadosti in četudi je zajec dobil precej svinčenega zrna, skočil je jeden meter visoko ter se potem
po bregu počasi pomikal do spodaj ležeče gošče. Sel ga jo iskat, meneč, da ga bo z roko zagrabil, a o tem zajcu ni bilo več sledu. Ce se je v zemljo udri, tega ne vem, ker jaz ga nisem videl colo nič: grmovje je bilo pregosto.
Varno je treba streljati v taki gošči, sicer bi lovec lakko lovca ustrelil mesto zajca.
Hodili smo po tem dogodku po gozdu, kakoršnega še nisem videl. Bil je pravcata podoba pragozdov. Drevje je bilo jako gosto in pri tem šo prepreženo z raznovrstnim grmovjem in ovijalkami. Mnogo debel jo ležalo strohlenih ali na pol trohlili na tleli, poraščena so z obilim, zelenim mahom. Toliko leži raztrošenc groinadi in dračja po tleli, da se v nekaterih krajih zemlja podaja. Voda se tudi težko odteka v takošnih krajih, zato se vlaža dobiva pogostokrat med ma-hovjem in trohlobo. Po mučnem in dolgom trudu smo si delali pot čez skoro neprodorno gozdovje. Kako bi človek lahko zašel, ko bi ne imel s sabo veščega vodnika!
V šumi je bilo več divjih kokoši, streljali so le za jedno, druge so se predobro poskrile, a tudi prve nismo dobili, dasi jo je jeden baš dobro počil. Pravili so, da se jo skrila v preraščenih tleh, kar je prav lahko mogoče. Ustrelili so tudi jedno veverico. Razlikuje se v tem od naše, da nima tako čopastih ušes in na dvoje razčosa-nega repa. Barve je po hrbtu sivo rujavkaste in po trebuhu belkaste. Po pogledu spominja na podgano, le, da jo nekoliko vitkejša, tanjša in drugo barve.
Oboroženi z orožjem in divjačino, kakor bi šli nad Turka in ne zajcev streljat, smo se vrnili po visoki travi do tiste kmetije, od koder smo pričeli popoldanski lov. Na potu nas doide velik voz za prtljago, s kojoga kočijažem se pobotamo, da nas potegne v mesto, kajti bili smo preveč zamazani, da bi si upali priti ljudem pred oči.
Takove vožnje pa še ne! Tako smo odskakovali, da se nam jo skoro želodec preobrnil. S sosč-dorn, s katerim sva skupno sedela sva treskala jeden ob druzega in odskakovala kakor prožne krogle. Na potu je ležalo mnogo debelega kamenja, da jo imel voz dovolj nepovoljnih odskokov in gibanj. Domov smo prišli vsi zdravi pa utrujeni.
Krepka večerja nas je zopet poživila, a v mirnem spanju smo pozabili vso reve in nadlogo preteče-nega dne.
Kolera.
(Jul rovsk a p rilvlj i ca.)
Na potu v Alepo, na Jutrovem, sreča derviš (turški menih) pošast.
,,Kedo si?" jo vpraša ves prestrašen.
,,Pusti me, da so vsedem na tvojo mulo, potem ti pa povem."
Pošast z zakrvaVljenimi očmi se vsede na sedlo ravno pred je» decem in nadaljuje:
,,Jaz som kolera; Alah me je poslal, da dovršim v Alepu svojo delo."
,,Koliko prebivalcev misliš po-daviti v mestu?" vpraša derviš.
,,Dvestoinsedemdeset, ne več in ne manj!" odvrne pošast.
Tri mesece pozneje jezdi isti derviš iz mestnih vrat proti Damasku. V veliko začudenje zapazi ravno isto pošast plavati pred seboj, kakor spomladi.
,,Slabo si držala svojo besedo" ji ves razjarjen zakliče. ,,Si rokla, da pomoriš samo dvestoinsodem-doset oseb, a v resnici jih je pomrlo jednajststo in sedemdeset!"
,,Motiš se", odvrne hladnokrvno pošast vsedši se pred njim na sedlo. ,,Jaz sem pomorila samo toliko ljudi, kakor sem ti rekla, drugih devetsto je umrlo iz samega strahu."
Kar nam pravi ta jutrovska pravljica, to so dogaja tudi pri nas v Ameriki. Iz strahu pred kugo umrje navadno več ljudi, kakor za kugo samo.
Domišljija je po izreku slavnega dušeslovca za dušo to, kar so pljuča za telo. Pljuča dajejo telesu svežega zraka, pa tudi smrtnega strupa.
Za časa velike kolere v St. Louisu, si je mlad dijak vedno domišljeval, da ima kolero; o njej je sanjal vse noči in — jednega jutra se je zbudil bolan na pravi azijski koleri.
Najboljše sredstvo zoper kolero in vsako kugo je neustrašenost.
v
Cim manj se bodeš bal, tem var-neji si pred okuženjem.
Razne vesti.
*	Pred kratkim so ujeli roparskega načelnika, ki se je s svojo četo dolgo časa klatil okolu Seneca City, S..C. Vsi so se čudili, ko so ga spoznali in videli, da je bil roparski načelnik preje dobro znani protestantovski pridigar.
*	Uradno poročilo kaže, da se je v juliju k nam preselilo 49.180 oseb; lani jih je tega meseca prišlo 46.091. V zadnjih sedmih mesecih je došlo 403.147, lani pa v istem času le 371.389.
*	Postavodajalni odbor v Massachusetts je odločil, da plača vsak, kedor prireže konju rep, kazni $ 100 do 250, ali pa bode zaprt do jednega leta. Navada, konjem odrezati repe, je prišla iz Angleškega k nam. Ako konj nima dolge žime, tedaj se ne more braniti sitnega krvopivnega mrčesa.
*	Dežela velikanov je menda severovzhodni Missouri. Ella Ewing, najvišja deklica v Združenih državah, je doma v Clark County, Jode Webb pa, ki je v svojem šestnajstem lotu merila G čevljev in 7 palcev, rojena je v Scotland County.
Letošnjo jesen otvorijo zraven vseučilišča v Pennsylvaniji pasjo bolnišnico. Vrejena bode po istem načrtu, kakor beroliuska. Imela bde 50 do 60 posameznih celic, kopališča, kuhinjo in dobro prezračevanje in kurjavo.
*	Propaganda v Rimu je izdala knjižico o katoliških misijonih. Vseh katoličanov v Združenih državah Severne Amerike je 8,-913.610; v Kanadi jih je 2,018,-316; na Antiljih in v Guyani 336,-820; v severni Patagoniji pa 43.-500; v azijskej Turčiji J32.4«0; v Perziji 7650; v Arabiji 1500; v Zadnjej Indiji 1,080.310; v Pred-njoj Indiji 709.400; po' avstralskih otocih 48.990; na Kitajskem 559.551; na Koreji in na Japonskem 59.920 in po afriških misijonih 406.250. Vojaško posadko in pod kako Škofijo spadajoči katoliki niso všteti. Na avstralskej celini je 610.000 katoličanov. Pod sodno oblast patrijarlia na vzhodu spada 556.000 katoličanov.
*	JuXllil Carolina je jedina država v Združenih državah, kjer ni treba uradnih poročnih listov.
*	Morska pena je prav lahka rudnina, ki se nahaja le daleč' od morja. Doslej so jo največ dobivali v Španiji in Siriji, sedaj so pa dobili v Montani tako bogato zalogo morske pene, da prekosi tudi Sirijo.
Z električno železnico hočejo zvezati mesti Baltimore in Washington. Dola za električno železnico med Chicago in St. Louisoni so se sedaj pričela. Pravijo, da
bodo v par mesecih dovršili celo progo. Ta železnica bode skoro popolnoma v ravni črti vezala glavni mesti Illinois« in Missourija.
*	Neprekuhano sladko mleko je nevarno. V ženskem zavetišču v Parizu je zbolelo dvanajst žensk za škrofeljni. Ker so bile vse ženske otroci popolno zdravih starišev, so začeli zdravniki sumiti, da so se nekako s hrano okužili. Res je bilo tako. Ko so zaklali neko kravo, od katere so nosili v zavetišče sladko mleko, so našli na njenem vimenu in na črevih znake škro-feljnov.
Med noticami za svetovno razstavo je tudi sledeča, skoro ne-vrjetna:
,,V Massachussotsu so najeli kitolovca, da ga pošljejo proti Grenlandiji, ako bi mogel ujeti kakega kita. Tega mislijo prav na poseben način spraviti na razstavo v Chicago za ribarski oddelek. Narediti mu hočejo plavajočo hišico, v kateri ga bodo plovili po reki St. Lorcnz in čez jezera v Chicago. Hišica bode imela obliko velikanske ribe." Se kaj pride?
*	Število katoliških Indijanov v Združenih državah znaša 106.801. Za nje skrbi 68 duhovnov. Raztreseni so po 14 škofijah.
+ Srečno naključje. Podčastnik svojemu prijatelju: ,,Kar vrjeti no moreš, kako moč imajo krogle naših novih pušk. Nedavno se jo nekemu novincu po neprevidnosti sprožila puška, ko je bil ravno opoludne v kleti. KrogTja je prebila kletin strop, prišla skozi so-bin tlak pri tleli v sobo med vojake, zletela skozi močno kotlovino na stropu v prvo nadstropje, prebila šo tukaj debelo mizo in bi bila Bog-ve,kakošno nesrečo napravila, ko bi ne bil na mizi hleb komisa, v katerem je slednjič obtičala.
X Tašča: ,,Kuharice pa že ne morem več prenašati; tako me jezi, da sem na pol mrtva. "
Zet: ,,Na pol?" (Tiho kuharici) Co imate šo jedno sestro, naj pride hitro k nam za drngokuharico.
t Poročnik k novincem: "Ne, tako zabitih fantov pa še tudi nisem imel! Cesarsko krmo bi raz-žalil, ko bi rekel, da imate slamo v glavi."
} Čudna tolažba. Mati sinu: ,,Ti poredni paglovoc, vsak dan si priprt v Šoli do dvanajstih; povej mi, kedaj se bodo to nehalo?"
Sin: ,,Da, da, mati, kmalu bode nehalo; čez tri tedne imamo že po-Čitne?"
Konec snublenja. Ona: ,,Neumno je še tfalje siliti, da bi bila vaša. Jedna beseda izda pri meni toliko, kakor tisoč!"
On: ,, Vedno in vselej?"
Ona: ,,Vselej in v vsakem slučaju!"
On: ,,Ali bi zrelejše razmotri-vanje ne spremenilo vašega sklepa? 1'
Ona: ,,Ge som se odločila, sploh nič več ne pomišl jujem!"
On: „Tako? No, odkritosrčno se zahvaljujem; take ,žene si pa tudi ne želim ne!"
Cerkveni zapisnik.
Mes»ca avgusta 1< rS6e n i h:
TOWER: Ana Bizam; Marija Kola-vt»c; Ana Fabif; Franc Trampuš.
ELY" Anion Moravče.
BIWABIK; Ana Biwabik Braovič; .Efluitrd IS; O'Biion; Jenny Elis. Ohapu.
Poročen i h:
TOWER: John Lovrin v. Josipino Sohweiger; Franc Kitu z Fi-anf.iško Miklifc; John Schweiger/. Marijo Tancig.
FIjY; John Skufea v. Terezijo ICren.
U m r 1 i h :
TOWER: Ana lil nam; Fr. Trampuš; •Tan ljesfanec.
BIWABIK; Josip Tomaž In i/. Velikih JjUŠč; Churl Sakston,
Opomba.
Mnogo je vprašanj, kako naj bi naročniki poslali denar, ki ne znaša okrogle svote. Naznanjamo j i m tem potom, da lahko | in tudi dolarja v markah (stamps) o.
Ob jednem pa prosimo č. naročnike, kateri svoje-stanovanje spremene, da nam vselej po dopisnici naznanijo natančno novo stanovanje, in tudi prejšnje blagovolijo nam naznačiti.
Uredništvo in upravništvo
,,Amerik. Slovenca."
99
Pojdi k J. D. Murphy po zabavno gosli, piščalke ali orgljico nasproti ,.,National-Bank."
L
pori nadzorstvom
sester sv. Benedikta
Duluth, Minn. Zavod je pod posebnim nadzorstvom;
Mil. James McGolricka,
škofa v Duluthu.
Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile so bodo vsega potrebnega za življenje. Pred vsprejeinom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka-.. Šolsko leto ima dva polletja po 5 mesecev.
P 1 a.č i 1 a:
Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seza branje, risanje, godbo, izgo-varjavo (Delsartov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivanje, pranje in kuho je plačati vsa cihy5 mesecev $80-—.
Ce se hoče- katera učiti umetne godbe in slikarstva, plača posebej.
Zunanje učenke plačajo po starosti od $2-!j>4 na mesec.
Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv.. Benedikta, se tukaj vzptejemajo.
Za nadal jna pojasnila se obrni na
Sestro ravnateljico.
V
5ž(i. narodni tabor.
Velika armada naše ljudovlade
V WASH I NfJ-TONtT I). C., OD 30—2«. SEPTEMBRA 1892,
"Wisconsin Central
in
Baltimore & Ohio železnici
ste odbrani kot ,,uradna proga" med St. Paulom, Mioneapolom in Wasliing-tonom 1>. C.
Vsi, ki se žele okoristiti •/. ,,znižanimi cenami",, naj, pazijo, da se oskrbe ■/. vož-nji.ml listki za to,,progo" in se takoj za-gotove ugodnosti njenih spalnic. Za nadaljna pojasnila se obrni na
(1. F. McNRIU., City 1». in T. Agt, 1!) Nicollet House Block.
Minneapolis. Minn.
C. E. STONE, City P. in T. Agt.
!(>:> East Third St., St. Paul, Minn.
"German Syrup
G. Gloger, lekarnar, Water-town, Wis. To-le je misel moža, ki ima lekarnico, prodaja vsa zdravila, prihaja z bolniki v dotiko neposredno in ve bolje, kakor vsak drug, kakošna zdravila je treba prodajati, in kakošne posebne prednosti imajo v sebi. On zve o vsili brezuspeliih in zato lahko sodi: ,,Ne poznam nobenega zdravila proti kašlju, vratobolu ali hri-pavosti, ki bi bilo v mojej družini delovalo tako vspešno, kakor Bo-scheejev German Syrup. Lansko-zimo je prišla v mojo prodajalni«) Kašelj gospodična, ki je bi-
vratobol, !a P™ ,uldo, l,rc,',a" iripavost. Govorda jetež-ko. Jaz sem ji omenil o German Syrupu, češ, da bi jo nekaj požirkov olajšalo, toda ona ni nič zaupala patentovanim zdravilom. Svetoval sem jej, naj vzame jedno steklenko in ji rekel, da ji ne bodem nič zaračnnil, ako ji ne bode dovolj pomagalo. Čez malo diiij je zopet prišla in jo plačala ter rekla, da v prihodnje nikdar ne bode brez n jega, ker jo je malo požirkov popolno ozdravilo.
G. (i. GREEN, jedini izdelovatelj Woodbury, N. ,1.
Na prodaj pri P. E. Dowling-u, lekarnarju.	VI1-1
Odpis zemljišča.
Zemljišče v obsegu 160 oralov v mestu Tower, Minn., je prepisal gosp. Frank Shweiger v svojo last ter od tega prepustil polovico 80 oralov g. Petru Bozeku.
V Toweru dne 20. avgusta J 892.
< )bleke
za ta čas najbolj primerne!!
|51F" V tem presežemo druge pro dajalnice. Spomladanske moške obleko po $(>•— in višje.
THE BOSTON.
Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) m dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely.
Pridi in pazi v čem ti zamoremo postroči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni.
Anderson & Korb, Ely.
Nasvet poletnim izletnikom.
Ako hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseli glavnih železničnih postajah Združenih držav in Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natiana! Parku, Po-cifičnem obrežju in Alaski.
Izletniki imajo na Northern Pacific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih PuUmanovib spalnicah iz Chicago, St.. Paula in Minneapola proti Montani in Paci-fičnem obrežju brez menjave med potjo, in to zlasti v Piillmanovih spalnicah iz St. Paula in Minneapola v Yellowstone Park.
Slavnosten venec izleta v Se-verozaton je vsekako obisk gel-lowstoiie Parka, dežele gorkili vrelcev, naravnih (geysers) in krasnih | sotesk, in Alaslce ž njeniimi brezkončnimi morskimi, sneženimi vrhunci, indijanskimi vasmi in velikanskimi ledniki,
Prizori med potjo so najdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katero teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave se vrste prav hitro jeden za drugim, da razvedrujejo turisti, ki se hoče zanimali za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in druge zanimivosti, ki se nahajajo v obširnem Sovero-zatonu.
Ako se želi kedo natančneje poučiti o tem nasvetu, mu lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. R. R. St. Paul, Minn, z lično knjižico s podobami ,,Woonderland" in brošuricami o Yellowstone Parku in Alaski,
THE BOSTON
je pripravljen bojevati se! To pomen j a, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem.
Mnogo uličnega branja in krasnih igrač po najnižji ceni pri .L D. Murphy.
Hla6o
•sakdanje noše po 05 ct. so dobijo samo pri THE BOSTON.
Okusnega sadja in raznih slad-Sic (candy) se dobi pri J. D. Murphy.
M. WEINZIERL & CO.,
trgovec
z veliko zalogo
Urar in
alatuine in srebrnine. Prodaja in popravlja, ure zanesljivo in po nizki ceni.	ELY. MINN.
II CI'
Največja in saj boljša zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb se; dobi pri:
iton CI
Overalls!
Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri
THE BOSTON.
Duluth and Iron Range
Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občil jtvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zniiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže.
Razun tega prodaja tudi sloven-sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig.
Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi
|3> ' Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje.
D. BLOETE
116 Greenwich Str. New-York.
op
ZELEZN1CA.
Posluje 'Stations'
pop.
12:00	prih.	Duluth	Odh.	3:15
10:54		Two Harbors		4:25
9:10		Mesaba		0:04
8:22	11	Tower	"	0:52
7:10	odh.	Ely	prih.	8:05
ELY			MINN.	
FUJSr NATXONA1L, BANK. Tower, jVIiiui.
Glavnica, -	$50,000.
II. A. WARE, predsednik. D. II. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik.
Ravnatelji: D. II. Bacon, L. Mendenhall, II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis.
Obresti se plačujejo od dneva vložitve
Menjice se splačujejo in vplačujejo.
POZOR i
&
prodaja
vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje.
Največjo zalogo v mestu ima
Dr.Kingova nova iznajdba.
Že obupala, sedaj zdrava.
Iz pisma gdč. Ade E. Hurd, iz Groton, S.D., povzamemo: ,,Hudo sem se prehladila, kar mi je nakopalo nazadnje jetiko. Štirje zdravniki mi niso mogli pomagati in mi rekli, da morem živeti le malo časa. Obupala sem žo sama in se izročila Odrešeniku, rekoč, naj me vzame iz tega sveta, ker živeti ne morem. Mojemu soprogu so rekli, naj mi kupi dr. Kingovo novo iznajdbo proti jetiki, kašlju in prehlajenju. Poskusila sem jo in vzela skupaj 8 steklek; to me je ozdravilo in sedaj sem, hvala Bogu, popolnoma ozdravila. — Steklenke zaposkušnjo se dobe zastonj v Nels & Bensonovej lekarni. Velike steklenke po 50 ct. in $1.
ELECTRIC BITTERS.
Dobra barva.
Dobra barva je bolj odvisna od dobrega zdravja, kakor lepa polt. Ako jetra no delujejo dobro, imaš zeleno barvo, če ti jo želodec v neredu, izgledaš čmerno, če bolehaš na ledvicah, imaš sivkasto barvo. Skrbi za dobro zdravje in imel boš dobro barvo. Electric Bitters je pravo in izdatno zdravilo za to. Ozdravi ture, osepnice mehurje in jih dobro zaceli. Cena steklenke samo 50 cts. Nels J. Benson, lekarničar.
Zdravilna Bucklinova arnica.
Ona je najbolje in gotovo zdramilo na svetu za rane, spahnenje. mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokano roke, ozeblino in vse kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts.
Na prodaj pri Nels J. Benson.
ŽIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI!
raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepili pip, pijačo treznosti, mošta (pop), in vsoli kuhinjskih potrebščin.
Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča
Ignac Tancig
"son & Korb
BRICK BLOCK, ELY - - MINN.
Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr.
UVEE-A-T: MARKET
TOWER
MINN.
J. B. NOBLE, M. D., Z D R AV TV I K,
Office nad Benson-ovo lekarno.
TOWER, - MINN.
Na prodaj frišno, soljeno in suho meso in kuretna
po nizkih cenah pri
M. Grube
Tower -	EIY
na
našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga.
Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepic-(kap) in vsakovrstnih obuval.
Vse vrste srajce in rokovice nogovice, in sploh vse spodnje in. zgornje obleke prodajajo po najnižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo.
JT. J. MUI1IMK & CO., Tower, IVTimi.
k
Zaloga
peči, mnogotere železnine, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv,
stekla, okvirov oken in vrat.
|CjgT° Vsakovrstno sobno oprave uljudno priporočamo.
GERMAN AMERICAN
MAT MARKET.
MAX SHAPIRO, - mesar, prodaja
vsake vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase po tako nizki ceni kakor drugod. Tam se občuje nemško.
TOWER, MINN. Clisis, McNamara,
prodaja po najnižji ceni:
živo apno, premog,
noterno krmo (futer) domače živali.
seno m raz-
za
CHAS. LANG, Photograph, Tower, Minn.
izdeluje:
fotografije vsake verste in veli kosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši.
Barnes Safe & Loci Go.
prodaja raznovrstne denarne omaro,
katere so varne pred ognjem in tatovi.
181 Jefferson Ave. Detroit - -	Mich.
John J. Holmes ravnatelj.
Brownell & Co.,
prodaja
sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd.
Ostrige in divjačina ugodna. ELY - - MINN.
JAKOB SKALA,
Tower, - Minn.
Velika trgovina
z mešanim blagom in kuhinjsko posodo.
NIZKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno vabimo meščane, ru darje in gostilničarje.
Rešil je strojevodja.
Harry Millerja, strojevodja, bivajočega v stanišču Norris v Duluthu, je nadlegovala štiri' ali pet let obupnost, nervoznost, brezspalnost, glavobol, hrbtobol, mišična slabost in mrzel, lepljiv pot. Štiri mesece prej, ko ga je začel zdraviti dr. Speer, je bil prava reva, uničeno mu je bilo mišičje in živčevje. Sedaj pa je popolno zdrav in je pripravljen iti vsak trenutek pred sodnika iu priseči, da je vse zgoraj povedano res. Dr. Speerova pisarna je v New Jork block v West Superior.
W. N. SHEPIIARl) & CO.,
PRODAJA
železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje;: kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA, VRATA, STEKLO IN BARYE.
zvrstna zaloga raznovrstnih ■rOuT^skih in tudi gojzdarskih naprav. Oskrbljuje rakvo in vse k pogrebu potrebne reči.
Tower, Minn.
Beri sledeča spričevala izmed mnogih, ki so nakopičeni v nasej pisarni od dobroznanili ljudij.
,,Zelo me veseli, da dodam še svoje spričevalo k drugim o sposobnosti dr. Spoera. Storim to radovoljno, ker sem uverjen, da je moja krščanska dolžnost, kot uda MladeniSke krščanske družbe in Epworthove zveze, dati svojo zaupnico zdravniku tolike sposobnosti, kakor je dr. Speer, da še tudi drugi okoristijo ž njegovo spretnostjo. Dve leti so me mučile najhuje bolečine; nisem mogel niti delati niti spati; tako sem bil dognali, da sem se bal blaznosti Življenje samo se mi je zdelo breme. Več zdravnikov, katere sem prasal za svet, mi ni moglo nič pomagati; mislil sem, da na zemlji ni več zdravja zame.
V svoji obupnosti sem praSal za svet dra Speer a, o katerem mi je pravil moj prijatelj da je jal • spreten, bistroumen, in da ima čudovit uspeh i.i-j /.dra ijjeriju. Kakor se utapljajoči prijema za slamico, ravno tako sem«- jais okleni! prijateljevega nasveta. Kome je zdravil 11 kaj tMuov, S K M OZDRAVEL POPOLNO in se veselim svoje naravne moči. Zdi se mi, da bi zlahka delal neprenehoma; jed mi diši. spim tako mirno, kakor otrok. Na-vdaje me hvaležen čut, kakoršnega zamore imeti samo človek, ki si je v svesti, da je bil ravno otet iz smrtnega žrela.
Spretnost, ki jo je pokazal dr. Speer v raziskavanju mojega slučaja, je biia čudovito jednostavna; zdi se mi, da mu je bila bolezen jasna, kakor dan. pripravljen sem to spričevalo potrditi s prisego vsak trenotek. 1/. srca sem hvaležen, da me jc roka Previdnosti dovedla dotacega zdravnika.
FRED J. HAYEN 315 Bluff Street Marquette."
Marquette, v dan 25. februvarja 1892.
Na kogar bi merilo. — Pred kakimi osemnajstim meseci sem imel prav veliko hudih turov po nogah in se nisem mogel sprehajati. Prašal sem za svet najbolje zdravnike v Chicagi in drugod, ki mi pa niso odpoinogli. Obupal sem skoro popolnoma da bi kedaj ozdravel. Zapazil sem slučajno naznanilo v časniku o dr. Speeru & Co. in čital spričevala od dobro znanih ljudij. Slednjič sem se odločil, da se mu (lam v zdravljenje, in glej, komaj me zdravi kaka dva meseca, že lahko z gotovostjo trdim, da sem skoraj popolnoma zdrav. Svetovai bi vsakej osebi, ki boleha na kakej bolezni, da se zateče k temu zdravniku.
GEORGE OI1AIG, sr.
210 Jackson Street, South Marquette.
F1LIJALE — 517 Genesee Avenue, Saginaw; 146 Washington Street, Marquette, Mich.; 415 Second Street, Ashland, Wis.
IVI. Vali
ELY, MINN.
VELIKA
ZAI.OGA
železnine, lesenega in hišnega orodja.
Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mizo, stoli, posteljo, omare in sploh vso rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje.
Oskerbljuje tudi rak ve in pogrebe.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn.
Dobra postrežba. Izvrstna jedila.
Nizke cene. Uljudno se gostom priporoča
E. E. BARNIDGE.
FILEW00D & CO.,
prodajalec
svežega in- soljenega mesa.
Divjačino, knretno in ribe .je dobiti ob poletnem času na izbiro.
Znate I i V
da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo več
izdal ko drugod.
§1 00 ukupi 30 vati. najboljše kotenine. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrih breskev. 81.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa
Gotovo ako potrebuješ obleke ali obuvala manufakturnega blaga, ali groserijo sena ali (futra), ali karkoli druzega, vse po ugodni ceni
dobiš pri
IRON RANGE CASH STORE.
O. H. OPPEL Ac SONS,
prodaja
na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor
tudi obuvala.
Obilna zaloga za rudarje in drvarje. Čolni in indijanski izdelki.
-o K ITT O. o--
ZALOGA
VSAKOVRSTNEGA BLAGA
posebno RUDARSKE OPRAVE.
Pivarniška družba Iron Range
prodaja izvrstno kuhano in prav
uležano pivo.
Pivarna je ravnokar dozida'111 ln opremljena z vsemi novejšimi iznajdbami. Skrboti hoče, da bo kuhala najbolje pivo za mesto in severozaton.
EST" Naročilom bodo ugodila vestno in točno.
M. FINK, ravnatelj
TOWER
MINN.
Tower Meat Market.
Tu prodajamo:
frišno in soljeno meso, okusne klobase in čisto mast
i. t. d.
Pridite in poskusite !
L. Nt. CHIilSTIAN,
OIT1T lvlS_A.T MARKET,
TOWER, MINN.
NAJVEČJA ZALOGA MESA.
Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno
"W. H. McQuacLe.