BRUC 1986
Dragi bralci!
Beseda urednika bo takšna, kakšen je bil odziv študentov pri nastajanju glasila. Tokrat s prispevki sodeluje rekordno število prekmurskih študentov. Ne bomo dosti besedičili glede tega, dodamo naj le, da smo tokrat morali uvoziti sodelavca za likovno opremo. Njemu se še posebej zahvaljujemo. Za ilustracijo delovnega vzdušja pa imate tukaj kratek utrinek iz redakcije:
Ka komi fali? Ka moje pivo gemleš? Boli me kurac! Ka si nika nej špilo? Ka se mrežica ftrgne šest krat. Jebo ga tebe. Ka si ga ideva doj metat? Lako čemo mi za problem. Tou od lani je še neka. Tou so reki in daajca. Ha, haa, haaa! Poslušaj rajši tou. Ne tepka j ! Dva miljena. Ka bi spili še dvej gajbi? Viipan, ka de me šteri čimprle. Kupi mi bormašino! Moja stara mati je šef. Kumaj čakam! Ka njoj ga fteknem, ka de rgiilila. Njaj, njaj. Ajde, oladi (mi ga)! Ka pa tou...
Če vam karkoli ni jasno, naj vas to ne skrbi. Nas tudi ne!
Uredništvo
SNA
- NAFTA LENDAVA, n. sol. o. združenih TOZD
POSLOVODNI ODBOR
Verjetno ste že ob pogledu na letošnjo številko "BRUCA" opazili, da se od prejšnjih, zelo razlikuje. Vprašali se boste "zakaj"? Prav na to vprašanje bi vam rad odgovoril v teh nekaj besedah.
Poglavitni razlog, zakaj je "BRUC" taksen (kot pač je) je ta, da so stroški tiska in materiala (v tiskarni) zelo visoki. Tako smo se že na začetku priprav za brucovanje dogovorili, da bomo letos poiskusili celotno stvar izpeljati ceneje, kot prejšnja leta. Če nam je to uspelo, bo pokazal zaključni račun brucovanja* osebno pa sem mnenja, da nam je to uspelo kljub določenim težavam. S tako obliko "BRUCA", pa smo hoteli realizirati nekatere zamisli, skratka hoteli smo biti drugačni.
Ob tej priliki pa bi se rad zahvalil Ivanu SMODIŠU^ sekretarju OK ZSMS v Murski Soboti za potrpljenje in pomoč pri iskanju novih tehničnih rešitev, ter Srednješolskemu centru v M.Soboti za usluge pri tiskanju "BRUCA".
Zahvaljujemo se DO PANONIJA za pokroviteljstvo BRUCOVANJA.
Glavni urednik^ Drago KARAKATIČ
DEJAVNOST IN AKTUALNA ?WE>1£KAWA K&P JJUBLJAHA
<JUxx-
Tibor ClGcUi
pnzdeectnik K5P l_jcdo(j'oncx
BREZ NASLOVA
Nekoč so nam še prebirali pravljice, ko smo sedeli in srebali kavice.
Dišalo je po prepečencu in po žemljah, dišalo je po mladosti in po življenju in vzklikali smo ime njegovo;
trgali ga iz src naših in ga pošiljali v eter in prisegli smo, nad krampom in lopato, da smo zapisani njemu in njegovim svetlim mislim,
a nekateri med nami so se potem in čudni slavi rdečih knjižic -
zapisali odšli so
denarj u v brezup
in brezcilj, v nesmisel birokracije...
Nikar mi ne očitaj, da pijem!
Nikar ne vpij name, da se kurbam!
Nekje nekaj moram najti, ker v tebi ničesar ne najdem! Ne vpij name, naj stabiliziram, jaz nisem vrgel zaklada v blato! Ne očitaj mi ne hiše in ne avtomobila, videl sem svoje starše, za čim so strmeli!
Ne, nisem bil jezen takrat, ko smo delali tisto progo; bil sem utrujen in številke na razpredelnici
oglasne deske so mi bile smiselna nagrada, pa še, ko mi je segla, s svojimi žuljavimi dlanmi v roke in mi šepetala žametne besede
v jeziku, katerega nisem razumel, takrat sem zadrhtel
v čudoviti pesmi srca; da bi le večno donel, da nikoli, nikoli ne bi bilo konca!
Franc Rajner
USPAVANKA
Detece moje slatko zaspi, mamica tvoja nad tabo bedi.
Odšlo je sončece, padla je noč, čarovnice in vukodlaki odšli so
Aja tutaja, avtobusna postaja, aja tutaja, steklina razhaja, punčka mala le sladko zasanjaj, čaren mačor je voni na blanjaj.
Ti samo zaspi, očka potiho prdi, le stekleno oko zapri, da se očka ne zbudi.
A očka se zbudi in zažvrgoli; Boš spala ali ne j, jebem ti mater,božo Ul
Radenska
zavarovalna skupnost triglav
POMURSKA OBMOČNA SKUPNOST, n.sol.o.
Draga mama pa ajta!
Ljubljana, 15.3.1986
Dugo san že v Lublani. Včasi san že cejli zmejšani, pa se spitavlen, ka sploj ščen. Bluzin. Pigen tudi. Že dugo san nej nikšoga ispita napravo, na faks tuj bole malo odin, k spouvidi pa več sploj nej. Tak al tak smo se že doma štilkali zavolo toga zadnjocra, pa dobro znata, ka san se dosta rajši spovedo svojin bližnjin, kak poni. Te je daleč. Tou, ka cesta pa kolegi človeka samo kavrijo, je sploj nej istinia. Nej smo več tak fkiiper, kak smo tou včasi bili, seeno pa se še kaj zgučavlemo, čiglij zaj sakši že bole po svoje vliče.
Žau mi je za te masen flek na paperi. Zaj si glij obid kiljan, pa mi je čunta za župo točno gor spadnola. Nego, glas san doubo, ka ste zagnjič doma koline meli, pa san si glij premišlavo, kak bi fajn bilou kakši povojen! gezik al rebrca f toj župi skujati. Župa naj se kuja, nega problema, radijo mi nejde vb z glave. Znata, ka rad muziko posliljšan. Ali serejo ob pou štiraj s poročilami. Sakši den. Isto. Včasi tuj novine prešten. Isto. Jamrajo. Čiduže menje razmin. Vej pa vliva tuj posliijšata, znata. Glavni dogodek, obisk tu, obisk tan, of je prej Naci, te je biu ustaš, Iran je Irak, raketa se, tanker ta, Gadafi sere po obali, ovi strejlajo, Regan prdne, Gorbačov rigne, Švica je posrednik, nego "lako čemo mi sa unutrašnjim neprijate-Ijem", posojilo se, zguba ta, zeleni so zeleni, elektrarne do dale elektrko, nega problema, nafta doj, "vadi pare", si na volitve, zmagali smo, kultura - "lako čemo". Novost: zračni pritisk na zahodi dela vrejme tuj pri nas. Tou de po dolinaj pa kotlinaj, pa tuj v višinaj. Najniže temperature do tildi najviše dnevne, kumaj čakan.
Šah je pa narezo šport, strokovnjaki v bejle arene, nega pejnez, naj se zgučijo. Oddaja dogodki odmeva, čao Rodrigo. Tolpa bumov, fala Bougi, župa je kiijana.
Nego mama, znaš kak rad tisto žmetno potovalko, kero mi po autobusi v soboto večer v Lublano pošleš, s postaje na stanovanje nosin. Zaj je se čibole duže drago. Puna je krumpšof, kere man strašno rad. Biliče si tildi spečen, fajn mi pa tildi spadne kakšni šniclin. Pivo je tlij drakše. Volit san nej šou. Rad vaj man. Ajta, štipendija je še nej prišla. Stalno midijo. Za vilzen se vidimo!
Vaš sinek
NAS IBKK %T3S
Zte NgmSN v®e
SBM® 1OTAN SP® £WS
TOKA 5% n TO TO TON.	'	„
Ž£ W TO Ml MM 00J	(®)
Wl TN W M
25«» St M6E
NAZAJ. NAžAn V DOMAČI KRATE tAZt mi© ^£š)©
IPAWO
(gOOEmčV
UNAMENl: DAH DANCI IDAH o
TAK JI GE5AK3I D® DAN,
®A ZLSAŽDJNSnro WRCA(?WT
NADA
ANTOUN
Murska Sobota Lendavska 15 tel. 069 ~ 22 - 709
ATRIJ - CATAH
ROBOTA
APH^mV bar n h PIKAPOLONICA “ ‘ MURSKA SOBOTA
ZLEMEUlČ Mocrtou
KEMIČNA ČISTILNICA
Štefan Kuzmiča 44 MURSKA SOBOTA
v
SP SLAK Jože- In Ko roli na S\ecZj2J^t>xT	/meti.
CeAjtzzjeoci 49 M UROKA SOBOTA
bistro £>£WrO
/yS^>\jc>cc^ kr/TTA taUul^ curvu.
Cf^ujcLAao Tllc£l <$<zze3
HR5AJ RLEH5RHDER
AVTOSE RVIS
COpOOCl UT;
MURSKA 50EOTA
C^uOOGlCz ^©DAVIČARSTU O 5tara ulica dO murska sobota
ZADRAVEC Stanko
PEKAMA Štefana KUlMiCA -27 MURSKA SOBOTA
Pnporocci t>e (V>&T(6Č£ - PENZION
SIN JOR'-MAUČEC
L MART ANO H ****
S enojimi uslugami
avtomehanik
VMOK WAHW
Tre&zmooa. f O
MUK5KA SOBOTA
PAVLIN JE K Jože in SrteAo-n
T<zmLinooci H.
MURSKA SOBOTA
BISTRO - GRILL
HORUAl ^.ri - Emilija
Uroaooa Al
MURSKA OOKTA
KEMIČNA ČISTILNICA
Aškfcrčeoa S
MURSKA SObDTA
Milan CER
SERVIS BELE TEHNIKE
Lendaoska 49
MURSKA SOBOTA
Kramberger ing. jože
IZbLLdVAM3L £LLKTW6MIA
P^EbMEW
MlncLtnekcz 49a
MURSKA SOfeOTA
MAKJTO (JUdo
, ZTATATJeTUO"
l<OC(J<Zx>CL 44
MLCR-SkA: SOBOTA
Č2>aA(<A Jože
RTV 5ERUI5
Trbtenjakooa 42
MURSKA SOBOTA
aVTIODCROEK Crnot st. in mi.
SOBOSLIKARSTVO. PLESKARSTVO, FASADER5TVO IM ZAŠČITA PODVOZJA AVTOMOBILOV
Tnstenjakoua 2&
MURSKA SOBOTA
^dcd^^c^jcdbcf^icj xcl ae^cmaJtt^jC' “
ŽIŽEK <^. Ing. Vlh
IZPIT
Kak san žifčen, jessooš. Se trepečen. Da ti grun vdaro v ispit, pa faks pa v Lublano, Zagreb, Beograd a naročito v Prištino.
Daj nekši čik jebemo boga, isusa. Nemaš? Jebo te nekadilec. Sto ma, ajdi ka si nori malo, prejk se vgen. Pa glij gnes, glij gnes se je mogo stari posrati z rokon. Majko moja, spašavaj. Nej, nej, sploj mi nika neje he, he, samo se zajebavlen. Ka ton meni, pha. Ha! Vej de un vido što san ges, jebemo sestro. Što san ges?
Jezoš, od nervoze san pozabo što san.
Lajči? Nej, tele smotano. Kakšni Lajči. Pišta, da nije slučajno? Nije, ge si ga li najšo, pri bogi. E, znan. Karči. Jebo mater, Karči, stvarno. No, to je, ajmo zaj ka slistin te ispitič, pa fajn na pivo.
"Dan".
"No, no, vsedite si lepo tikajle..."
"Kjekaj le?"
"Kako si drznete..."
"To meni usput."
"Ja poslušte, . . . "
"Posliijšan, poslujšan ge vas, liki, ajd da počnemo, pa da iden na pivo".
"Veste kaj, takole se pa ne bomo šli..."
"Dobro, meni seeno, lejko se idemo tudi ovak."
"V redu, prvo vprašanje. Kdo je Humprey Bogart?" "Moj stari oča".
"A po očetovi strani?"
"Ja, zakoj pitate?"
"Kako se pa vi pišete?"
"Šarkanj."
"A niste Bogart?"
"Šteri ti je pa tej?"
"A niste gledali filma Casablanca?"
"Tou tisti ka takša dobra boca pou filma naga lejče?"
"No v redu pustimo to. A veste kaj o religiji v srednjem veku?" "Bože sačuvaj, marijo tvojo..."
"Točno no vidite da znate, saj bo šlo, le malo pomisliti je treba." "Vej pa, no...
"Tokrat naj bo, dam vam 6, v prihodnje pa le pazite in pridno študirajte. Nasvidenje."
"...denje. "
Ka si nouri malo, tou nega. Redno san napravo. Ha, ha, kakši lejvi faks, jebo te. Ge je što, ajdi ka vas vijdin, ma što muda? Što bi si mislo? Prvi ispit u životi, ka si nouri.
Po devetih letih....
Spoštovani!
Javljam se na vaš razpis za pometača cest. Man še kfalifikacije in platfus. Že dugo si želin biti pometač to mi je životna želja. Poklic je fajn dinamičen, non-stop si v naravi in tak mo malo prišo k sebi. Za ugodno rešitev prošnje se že naprej fajn doj zavalin.
Tovariški pozdrav
ŠARKANJ KARČI
SLOVENCI
Odločili smo, to je samoupravno ste se odločili, da prispevate delež osebnega dohodka kot ljudsko posojilo za izgraditev elektrarn na reki Muri. S tem ste dokazali svojo odločnost za pot v napredek, za novi kilowatt, za nove velike investicije. To je ponovna velika zmaga našega delovnega ljudstva. Ne verjemimo nazadnjaškim novoricam o prizadetem okolju, megalomanstvu ipd, ki so plod"levih liberalov in njim podobnih", ki zavirajo napredek naše družbe. Zatrimo jih, pokažimo jim kaj pomeni boj za napredek!
Kaj pomeni teh nekaj hektarjev travnikov in gozda v primerjavi z energijo, s katero bomo proizvedli nove hektarje aluminija.
Posledic ob reki Muri praktično ne bo, ali pa so tako zanemarljive, da jih bodo naši geniji iz Elektrogospodarstva objavili takoj, ko bodo zgrajene elektrarne končale s poskusnim obratovanjem.
Za nasprotnike pa nekaj
tehtnih argumentov,
da končno enkrat
utišamo laična nasprotovanja:
Kar lahko storiš danes, lahko kar storiš danes.
Več ljudi več ve-razen če so v norišnici.
Vsak je svoje sreče srečen.
Brez dela je nezaposlenost.
Molk je zlato, zato so gluhonemi miljonarji.
Prišel, videl in bilo je neodločeno, 2:2.
1.	za vsak kvadratni meter potopljenega gozda smo že poiskali
nadomestilo v prijateljskih afriških državah;
2.	Ker je živina "pretupa" za pašnjo po zamočvirjenih travnikih, bomo izdelali aluminijaste krave, ki so vodoodporne in se zelo malo pasejo; • I
3.	Ptice in druge živali bomo dali v kletke, ki jih bodo lično izdelali v času mrtve sezone v ormoški cukrarni (kdo jih zdaj sploh hodi gledat v tisto divjino?);
4.	Redke vrste trav ljubitelji že pridno gojijo doma v lončkih;
5.	Rodovitno zemljo iščemo-na bližnji Veneri, kar pomeni velik revolucionarni korak na tem področju in dviga ugled naše znanosti.
Bolj strokovni opisi so podani v znanstvenih publikacijah in bodo za širšo javnost objavljeni v posebni številki Kmetijskih in rokodelskih novic.
S tem smo našo nalogo informiranja širše javnosti opravili.
Či gledaš muli v rit, mulina rit gleda f tebe.
Povej mi od kod si...,
V stiski spoznaš v kakšnon dreki si.
Če je april deževen, nosi marelo.
Obleka naredi človeka, kravo, konja, bika...
Tudi slepa kura je okusna na krožniku.
z MARKIŠAVEC? Aja, poznaš Karčija?
lahkih nog, ne naokrog, nego samo ravno
Prižgal sem novo cigareto, tokrat z bankovcem za 500 din. Vedno mi zmanjka drobiža, ko kadim.
Ko pa ne kadim, ne kadim, pa pika, (evo še ene, eti na konci). Nekadilci so konji. Jebem jim sestru. "Ena cigareta vam skrajša življenje za pet minut!" PET krat petnajstgezero bikov letno je sendesetpetgezero minut pro ajne jar majne leben da ga jebem. Znači, tak san si skrajšo život, ka te tekst piše mrtaf čovek. Bravo!
Skoz vetrobransko steklo mojga plastičnega konjička (vozim namreč trabant), vidin ka nika ne vidin, zato ka je tak gosta megla. Zato parkejran in se grem okrepčat v bližnji bife. Spotoma me povozi avto. Vendar eden ni nobeden in me torej ne povozi nobeden avto. Zadnjič sta me povozila dva in se mi malo pozna. V bifeju se okrepčam in se odpravin lahkih nog naokrog. Po dvanajstem krogu se težkih nog odvličen kak kuga spat.
Ko pride jutro odide noč. Jaz grem čez cesto, rakom žvižgat. Toda noben mi ne ODŽVIŽGNE. Ker me pritisne na stran, srat, grem takoj v prvi ve ce. ZAUZETO! Iden v drugoga, ista pesem: "Otvori prozor draga" od Bobe Stefanoviča. Treči, Strti, peti in več mi nej trbej na stran, torej srat. Sreča, glij fčera zvečer san si mislo preoblejčti spodnje lače. Ubil sem dve muhi na en mah. Posro san se vlače, driijgo pa san zgrabo na okni. Muho. Muhetino, Muhčago. Muh..., hm, pravkar se mi je ftrgnolo. Ali selotejp me spet rejši.
Ko se odpravim na letališče, se spomnim ka nemam ere tan kaj iskati. Ka mo ge tan koji kurac, mi roji po glavi? Vej san pa nej s piloton ovce skupaj pasel. Ibro (pilot) je bio sasvim na drugoj strani pašnjaka. Jebeš mi mater.
Grem. Gremo, greste, gredo. Kama? Ka te pa briga, kama. Kama pa idemo mi? "V komunizem", mi odgovorni mimoidoči duhovnik. "Jebeš komunizem, čuvaj zdravje", pravi za njim idoči s kroničnim bronhitisom in spodbujevalcem srčne mišice, in močneje požene kolesa na invalidskem vozičku. Nehal sem si beliti glavo, sicer pa mi je frizer svetoval, da mi bolj pristaja plava barva.
In tako sem umrl. Odjednim, iz čista mira, bogami. Še prej sem pobarval ograjo okrog vrta, naredil magisterij, si zlomil mezinec (ali kazalec ne vem točno), kupil papagaja, psa, mačko in ostale domače živali, naredil petnajst sklecov, dva otroka ter dagnje po primorsko in čisto na koncu gledal še 264. nadaljevanje "Dinastije". FINITO.
PRČA, l.c.
LESTVICA NAJ - TOP - POP - HOP - CUP BRUC
Z DOMAČI LOGOV
1.	Farič-ormarič - ZASILNI IZHOD
2.	Nemam paru - GU-GU
3.	Krmežlavi penis - DENIS and DENIS
4.	Ejnta je top - AGROPOP
5.	Leva ruka, desni dep - NEDA UKRADEN
6.	Čile, koj ti je moj - LEPA BRENA
7.	Kolko žebljef potrebuješ? - MIŠO KOVAČ
8.	Valjda - VAJTA
9.	Talasa mi se - MORE
10.	Na kupi šuoder - BULDOŽER.
Z LUTSKI LOGOV
1.	Wartburg - PRINCE
2.	Blesavi i gluvi - DAVID BOWIE
3.	Uz kurac walking - MODERN TALKING
4.	Hipohonder - STEWIE WONDER
5.	Piliči, piliči - LIONELL RITCHIE
6.	Uvjek swing - STING
7.	Opet you - SADE ADU
8.	Priprema,pali - ZZ TOP
9.	Črna gora - PIA ZADDORA
10.	Puran, puran - DURAN DURAN
gorenjeoiraidl
Tovarna elektronika, elektromehanike. anten In kablov, n. aol. o.
«9250 GORNJA RADGONA. Partlzanaka 3
TOZD Proizvodnja anten in kablov
/O	ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
uuniversiada
86
DVOJEC BREZ
K R (o) MARJA
uuniversiada es
DVOJEC BREZ
K R (6) MARIA
B I E R F R E U N D E
Unser šef War lecte trij tage krank!
Zaj trink er Wieder gott Sei dank!
Vaša pivo v naša KaufgaMs billiger-bole fal od vaša Kaufhaus pri eni gajba za gazero dinar.
Brez mehrwertsteuer še za deset procenten biliger.
DOBER SOUSID TI LEJKO FURT POMAGA! ' *
Stadt fijr gutgekaufen - Bad Radkersburg
T O R R O
Slovenci kremeniti, zakoj ste mogli telko spiti, ka smo mogli TORRO uvoziti.
TORRO je stolp.
TORRO je bik.
Mi j smo biki...
"Sa cigaretom nikad nisi sam"
Cejla medicinska znanost je s tebof. POPUŠI!
VIC Ckčik oio) — Lofsokl
ksrČmar Aloji
KLEPARSTVO >h KLJUČAVNIČARSTVO
Ob koncilu. -4 Mlll^KA SOBOTA
moš^c JOŽE KAHnOOCK
Copoocc AG> MURSKA SOBOTA
&£cC&jcl.
mvmsTuo
Gan kof^eocL A o
Murska sob^jta
BRIVSKO “FRIZERSKI SALON
PUŠkARlČ Srečka
Arh. Nooako. 4
MURSKA SO2OTA Tel.: 009 L3-8S5
Bratje, ce vam je trta obrodila
jo oberte.
Či maš na srakici goler, te cuj paše rdeči puli.
Imela je šestnajst let, ko odšel sem f klejt.
Parket polagan, in si mojo lejvo vagan.
Osel gre le enkrat, ali pa nobenkrat.
Kdor ne uboga, tisti de droga.
Ura teče, ni govora!
Ena lastovka še ne prinese ka fčeraj znese.
Strah ima velike oči in očala.
Podaj mi roko prijatelj
in greva skupaj u pičko materno.
iMP Panonijo " Industrijo kmetijske meban' zete i je >n montaže
69000 hlurska Soboto Bjedičeva 1
AVT06UGE&TIJA
kujn po kutorcnon pou_U. Iccijcr bijta tO-koci^ to. Jo kutorcci v pop-oorn ejpoutolcc ktjn okoulc $>ejk?(Z: tejle oickj po jo nkbln to. Je tou ^nejg. Te go Je po. 4ok nnr^lo gro-toto ; ko Je žMkZkO.
Delaj mi dekle pušelček, ka ti ga na glavej steren.
Vsak je svoje nogače paktrejger.
USA, v rit me vgej.
Po jezeru bliz Triglava, moja lejva plava. A
Sakši je svoje sreče kuglager.
Či ma što brezrokavnik, nej mus. ka je brez rouk. X
Če si kaj preveč, cukro, te de preveč cukrano.
Nefči se nika na pamet, ka je itak nemaš.
Či maš šuko-šteker, nej mus ka si playboy.
Eto mi nešče pravo, ka si je boco spravo.
Či si pesnik, se mi srce para.
Če si pijan, se ne vozite trije z elektronikom.
HOROSKOP
VODNAR (21.1. - 19.2.)
On: V prvoj polovici toga leta, te se vtopili. Tak te si najšli življenjsko družico, ko bog de riba. Za ljubitelje istoga spola, so tu še raki.
Ona:Spomladi boš non-stop mokra. Niti siijo poletje ti nede naškoudilo. Ali pazii, vejdro nede nikdar puno. Vnovembri
se pazi, štuplin dolazi.
RIBI (20.2. - 20.3.)
On: Zakoj ste tak gmizavi? F ton leti vas čaka se najboukše, razen ka do vas pomali pekli na ražnji. Pustite si keco, te de se narod kumaj smidal. Vaše srečne številke nega.
Ona:Tou leto se boš zgrabila na blinker. Ribič de pravi ba-dibilder, spoznala ta se na
Mori. Jeseni moreš stalno ru-
fati pik,od kare nede dosta kruja. Sorodstvo de vas poslalo v Bačko Palanko.
OVEN (21.3. - 21.4.)
On: Letos te šli enga direktnoga, nej u glavou, liki z novo Stoenko. Direkt v lipo. Lipi nede nika. Doktor de van predpiso lipov čaj za dvanajsternik. Rogle te meji cejlo leto kak nove, žena de zrihtala. Crkho de van šparat. t
BIK (22.4. - 20.5.)
On: S Španijo, prejk Kompasa ( za 1 osebo, 14 dni, hotel A kategorije, plaža peščena, Španke kak satan). Letos nede nika, zatou pa do vas veseli domači travniki in krave. Ole!
Ona:Ne rini, nego boj porinjena.
Ona:Po dvej, tre j slabij lejtaj de tou leto pa tvoje. Se številke do van srečne, naročito miljon osensto dvajsti, kelko de tvoja plača.
DVOJČKA (21.5. - 21.6.)
On: Koji si ti frajer! Doma eno, v sliijžbi driijgo. Dale tou tak nejde. Eno ali ovo, ka zaj tou, Marijo božo? Vači boš meu velko srečo, duplo zlato žilo. Na zdravje!
RAK (22.6. - 22.7.)
On; Ne iščite diird"a, neje fora. Probajte rajši s pedesetakon, či te ga najšli, čitajte u sledečem broju Bruca.
Ona:Maš sestro? No!
Ona:Jajca že držite v klejščaj, zaj ešče samo gnejzdo, pa je. Pa neje dobro! Ka pa tepih, pa kujna, pa stube, pa garaža, pa avto, pa centralna, pa lektrika, ha! Inače sve dob ro.' Čuvajte leda, še posebaj spodnji del.
LEV (23.7. - 23.8.)
On: Bejžte si!!!
On a : S i na njou!!!
DEVICA (24.8. - 23.9.)
On: Takši dečko, pa ešče nejsi probo. No, no, vej de že boukše. Moreš se cuj sejsti, pa inouk probati, ka de, de. Čiij , stvarno, vej pa nika ti nede. Malo boš prdo, vači pa - graj na olji je nej #tak s
Ona:Ce pri tebi C zamenjaš z Z,... (Vidi, koji ti je kurs)! Pazi zaj! C ne meči fkraj, deni ga v kurs nazaj, pa boš vidla direndaj!
v	m
lab. (Ka nede tou ze mesec^aj) .
TEHTNICA (24.9.- 23.10.)
On: Plač na pokopališči mate zrihtani? Ona:Haga wagal
ŠKORPIJON (24.10.- 22.11.)
On: Z vašin repon slabo kaže. Puni ste strupa. Čim prle zastrupite tisto mrho, en štuk više.
Ona;To leto boš dobro nišanila. Na loto-ji boš mejla sedmico. Bravo. Dobitek de 20 cturdof; tou de decembra, te de že trbelo trufiti petnajst številk. Tak ti pa trbej, ka si pa parouvna.
STRELEC (23.11. - 22.12.)
On: Promašaj 1
Ona:Što te dregno v oko? Letos te nišče nede sploj več dregno. Sadovnjak ti je dobro obrodil, samo strpi se malok, neje še jesen. Nego, daj zrihtaj nekše marke, dan 15% cuj.
KOZOROG (23.12. - 20.1.)
On: Vi ste pravi znak horoskopa, saka čast. Či glij zaden, ali zatou telko boukši?. Se de v redi tou leto, ne bojte se. Vaša srečna številka je drujgi grob v šesti vrsti lejvo.
Ona:Ma nemoj 1 Tou si ti misliš. Jaj, daj, ne zgovarjaj se zdaj tu, dobro? Koga? Pazi malo ka gučiš, ka de te
Boug kaštigo. Kako inače?
TIRO
SAN
JO
PREJK
PO
BLATI
PITO
SAN
JO
ČE
X	DA ALI PA NEJ BAŠ MI JE OTEKO DEJAL: JE	A A VRH , A NA A PRIŠEL	A JE	A A
KO	A
IN	A
VRHA	A A
DO	A
STOPNICAH	A
PO	A H
JE	H
ŠEL	H
AVTOMATICCUG
Dosta pisem, v kerih nas bralci spitavajo po informacijah, kore se tičejo nouvoga samopostrežnoga "AVTOMATICCUGA", nas je prisijlila, ka smo z magnetofonon leteli gradbenomi podjetji "BRZINA NI VRLINA" pa ka smo posneli takšni intervju:
"Tovariš inžener Gmizdič, vi ste alavni projektant nouvoga Avtoma-ticcuga. K a bi lejko pojasnili bralcon Bruca njegof pomen?"
"Lejko. Avtomaticcug de meu kulturnopopivalni značaj. Cenjeni odjemalec de včasi, gda de fstoupo, fotografejrani. Te de se seu na komoutni stolec z aftomatskin doj zavezovalnin sistemon. Stolec mon-tejran na tekoučon traki, keri žqe z brzijnof 0,032 km/h, tou se pravi, zadosta pomali, ka ga iz sakše pipe lajko cugne štiri do pet kupic brez eksanja. Pod odjemalcon teče bister potok f koriti iz mozaika, zgoraj pa njemi fajn fudajo feni. Pijača je razmeščena po alkoholnoj lestvici od pijve do šnopsa. Izbira je raskošna, praf-zapraf pravlična. Zagnje police so založene z uborkami, aspirinami, turškof kavof pa cedevitof."
"Redno vredi! Ka pa se tijče problemof, mislin, ka se tiče pijanega kruljenja, drejtja ali bitja?"
"Praf ka ste pijtali. Popevanje otpadne, zatou ka je stalno fklop-Ijeneh dvajsti zvočnikof, keri v najnačišaj farbaj ponavlajo: Na zdravje! Eks1 Dajmo ga ešče! Do kunca! U ime krsta do maloga prsta! Pa tak dale, pa tak dale. Kupice so z umetne mase, držijo se cuj k stoucon. Tak ka metanje s kupicami otpadne. Poulek toča ma sakši stolec zasilno bremzo."
"Kak tou mislite? Se s touf bremzof tekouči trak stavi?"
"Nej, tou ne j. Ali močno kucanje samo sprouši šker, kero odjemalca s stoucon vrejd postavi na glavou, pa ga sprazni. Ka me razmite?"
"Totalka! Vej pa ste gučali o potoki v mozaiki. Kak pa je s plaču-vanjon? Gvušna kontrola se nan vijdi nemogouča."
"Tu smo uspeli. Tuj či prijde odjemalec v Avtomaticcug že malo ali pa fejst nalijani. Prle san gučo o fotografej ran je. Po sliki louči blagajničarka sako faco pa te dolouči cejno. Tou zaračuna po otejki, onemoglosti, moutnosti, prisebnosti, pa po ravnoj črti.
F slučaji, ka konzumator nemre s stouca, ga stolec naprivejzanoga postavi na glavou pa ga skota v velko dvorano - stre j zn jevaInico, ga pretvarjajo kondenzator! izdijane hlape f špirit, tak ka si s ten podjetje zmenša stroške."
"Pa okouli obiskof, ste v brigaj?"
"Sploj nej . Že zaj dobivamo prijave iz inozemstva, eni kolektivi pa so že prijavili sindikalne igre. Ka pa de prvi den obratovanja Avtomaticcuga Šenki, do se za rejd brigali gasilci. Te dale de delo non-štop."
"Samo še edno pijtanje! Ka pa, či odjemalec nema pejnez? Kak te doubili te pejneze od njega?"
"Odjemalca, keri ne bi mogo ali pa ščeu plačati, skota avtomatski stolec v izložbeno okno, pa tan z reklamof odsluiži tou, ka je poloko."
"Fala lejpa!"
"Nega zakoj1 Vijdimo se ob otvoritvi!"
TO JE TAK KAK Čl BI SI Z’BOMBONIJERINE ŠKATULE VO VREZAL BUKET
CVIJEČA ("KRAŠ" kvaliteta)
Nešterni mislijo, ka znajo umetelno malati, zemimo, šoupek cvejtja. Ka ščete lepšega kak kaj takšnega meti na stejni. Či, ženimo, kiij-piš kejp z roužami, napraviš - včinijš - trikratno dobro delo, tak za sebe ino za svoje pokolejnje.
Ob prvin (1.): či ma diklina, mati eli što okoli driijgi, imenden, oblejtnico, pa tildi ob priliki hujšega veselja v iži, kiljpi nekaj takšega ka de malo duže stalo, pa ka se nede na naglo pokvarilo. Či si že sprazno cejli ašortiment babjij lišpanij, šterij so pune se bunte od til do Nevijorka, te bogme driljgo ne ostane kak kakše litanije (kjige) ali pa kejp z roužami.. Nej pri ton misliti, ka more mus biti samo takši kejp, vej so ešče lepši. Ženimo: namalane s slamo krite filofske iže, odzajaj s "snežnimi vršaci" - kak bi Krajnci pravli-, lejko so pa tildi tiste s fajnin fijolčastim nebom, šteroga zgleda ka lejko vijdijo samo nešterni nebeško "navdarjeni" slikari. Takše eksemplare se da viditi v marsišteron soboškon auslogi, koštajo pa tan nendri okouli stou jezero dinarov, prebe-kslano na stare pejneze: deset miljonov. Spomin pa naj dale še na edno sorto umetniškij darov (Falejši falati): lejpi kejpeci na fa-lati brezovoga liljbja, ge se gor vijdijo slični motijvi eli pa ešče lepši podoubici Blejda ino Bohijna. Pouleg sega pa za takši dar nej trbej iti na Krajnsko, vej ga prinas ma sakši lecitar; saki prvi pondeljek v Soboti, inači pa de poleti, da do na vesni-caj proščenja. Nesmimo pa pozabiti - za te lejko vmeri povejn, ka so tou pravi kejpi- na slike velkij evropskij slikarov: od Leonarda da Vincija (Mona Lisa), B. E. Murilla (nabožne podoubice) do pokrajin mali j holandcov ino puno drujgij. Marsištero "umetnijno" bi ešče lejko priporoučal, za zaj pa naj boudo te zadosta, vej či te kupilvali te vidli ka mate izbire do konca Žitka.
Ob driijgin (2.): s ten, ka kiljpimo edno od zgoraj dani j slik, včinijmo -nej ka bi tou sami sploj znali- velko ino .humano delo; nejsebični, vtrgnemo vb z ust krilj pa ga damo srmaki (si znamo, ka so gnjesden "velki" umetniki fejst bougi).
Ob tretjin (3.): Veseli, ka si najšel pravi dar ino si se rejšo najhiljših brijg, te zaj čaka najlepše: doma, eli komi si se že namejno dati dar, trbej "umetnijno" obesiti na stejno. Jasno je, ka si jo zato tildi kiljpo, ka boš jo lejko sakši telko časa pogledno ino pri ton čiljto nebeško estetsko zadoščenje.
Kakšni lejpi občiljtek tou more biti: cejla stejna v roužnatij tapeta j , slika v roužaj ino ti j v roužaj. Kakšni hipi bi v takšon ambi-jenti doj spadno, ino siguren san, stoupo bi se vkiiper s stejnov. Kakpati, na konci bi bilu itak blejdi kak stejna -tista prava, brez rouž- tak kak do blejdi vnuki prešteroga zbiralca kejpov, či do jin prišparani vouzko-šolniški cušpajzi, štere mi gnjes tak ponijžno požiramo.
SPROBAJTE SVOJ /Q /
NAVPIČNO: 1. srbeča žival, 2. kontinent (Al Caponejova domovina) 3. deska po domače 4. ime mojga kanarčka 5. kama? 6. frajer pri Waterlooju 12. brejg pri Beograd! (neje Puconski) 14. jaz, ti... 17. ozvezdje brez N 19. nosati v Alan Fordi (Rock) 20. prebivalec najlepšoga mesta na svejti 23. nobelovec iz Anglije (ta je stručna) 25. Ženeva - skoro original (zadnja je nej E) 26. glej 33 - vodoravno 27. po ... blis "Triglava čolnoč plava sem ter tja 28. opasen boksar (Muhamed) 30. si ga pidemo 31. neje vojak, liki... 32. Odisejof domači kraj 36. ober 37. dvej italjanski valuti 38. naš enkratni pisatelj (mou je brata) začetnici 39.
41. se mi je .... 45. palik pisatelj (rodo se je v Visokon).
žifčen
VODORAVNO: 1. največja voda na MacTarskom (brez vojne mornarice) 7. del pohištva (brez L) 8. začetnici srhljivog režisera (film Ptici-celo jato) 9. dvanajst mesecof 10. od 0 do R (O pa R štej cuj) 11. prle kak rigneš pogeš... (zadnja je A) 13. či si cejli strejti je dober elastični... (neje komban j )■ 15. dva samoglasnika (nej so E, O, U, F) 16. okrogel del v avtu (nije guma) 18. kabaret 20. registracija Sarajeva (brez Baščaršije) 21. neje Stanio 22. balonček br ez^" pa L na konci 2 4. okoli vrta je.... 29. kraj keri je bliže Soboti kak Radgona 33. Ancona brez cona 34. zavod za izgradnjo LJ 35. sosednja država Francije (fumare mio kačo) 40. ideš mi na... 42. Prekmurska domača jed (neje gi-banca) 46. prvi letalec (brez perda) 47. najdražje letovišče v SFRJ (Sv. Štefan ne paše) 48. pihalni instrument (firuli-firula).

MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota

TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o.
MURSKA SOBOTA
laKO
SRUCA tzd^crto. i KOPAJ^Uozx:x in KPŠ Mdrt bor, enk.rcdr tehtno

UREDNIŠTVO : ŠlM£; VUKI1A, F«5(T
Tc^mco.: IRANKA
Likou ACL opremo.: Z. UR NA H
7iek ’. PAPIRNA GALANTERIJA Cdgooorvu' ‘
Naklo-Cla .’ €>OCUxoodlo-f