Strokovne kazpravf. v Študij informatike na fakulteti Tomaž Mohonč Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani taniazm@fauni-lj.si Povzetek. Informatika kot veda in informatika kot stroka postajata iz dneva v dan vse bolj nepogrešljivi. V informacijsko družbo, v kateri bi radi živeli, ne moremo brez znanja. Prispevek opisuje pot, ki jo morajo študentje prehoditi pn študiju informatike na fakulteti, in znanja, ki jih morajo na tej poti osvojiti, da dosežejo zaželeno stopnjo diplomiranega inženirja, magistra ali doktorja. Abstract. Informatics as a science and as a profession becomes from day to day more indispensable. It is impossible to enter the information society, in which we want to live, without knowledge. The paper describes the way which the students have (o pass while studying the informatics and the knowledge they have to acquire in order to reach the desired degree of B$, MS or PhD. 1 Uvod Ljudje se včasih sprašujejo, kaj je pravzaprav računalništvo, kaj informatika. Spoznali smo že, da so računalniki neverjetni stroji, za katere se zdi, da ni moja, da so sposobni narediti vse, kar si človek zamisli, in tudi tisto, kar si danes večina ljudi še ne zna prav predstavljati. Dandanašnji računalniki upravljajo letala in vesoljske ladje, nadzorujejo elektrarne in tovarne. Ne moremo si več predstavljati delovne organizacije, ki bi lahko delovala in poslovala brez uporabe računalnikov. Kdo Še ni slišal za elektronsko trgovanje, elektronsko pošto, svetovni splet in spletne strani, razpršene na milijonih strežnikov po vsem svetu. Svet postaja globalna vas, informacija pa tisto, kar se po vrednosti ne more meriti z nobeno drugo dobrino na svetu. Kdor ima na voljo znanje in informacije, je gospodar in prav računalništvo in informatika sta sredstvo za njihovo pridobivanje, posredovanje in izkoriščanje. Znanje si je seveda potrebno pridobiti -pot do njega je težavna in polna odrekanja, zmagoslavje ob pridobljenem znanju pa sladko. 2. Kaj je pravzaprav informatika? Nekoliko prirejena definicija5 pravi, da je informatika veda o obravnavanju podatkov in informacij s pomočjo računalnika. V VVebsIrovem2 slovarju pa pravijo, da je to veda, ki se ukvarja z zbiranjem, rokovanjem, shranjevanjem, pridobivanjem in 1 Slovar slovenskega knjižnega jezika,SAZU, DZS. 2 Webster's New World Dictionary, Third College Edition, 1988 klasificiranjem zapisanih podatkov. Slednji definiciji lahko dodamo še posredovanje podatkov uporabnikom, ki se na njihovi osnovi potem odločajo. Beseda informatika pa ima svoj izvor v besedi informacija. In kaj je informacija? Webstrov slovar pravi, da je to sprejeto in razumljeno sporočilo, ki zmanjša prejemnikovo negotovost. V IFIPovem poročilu FRISCO Report1 je informacija opredeljena kol inkrement znanja, pridobljen s sprejemom sporočila, oziroma razlika med koncepcijo (percepcijo, idejo), pridobljeno z interpretiranjem sporočila, in predhodnim znanjem prejemnika sporočila. Ali je informatika ena sama? Morda nenavadno vprašanje, vendar razen informatike kar tako srečujemo danes tudi poslovno informatiko, medicinsko informatiko, pravno informatiko, informatiko v knjižničarstvu in še marsikakšno informatiko. Zdaj že pred mnogimi leti se je bila trda bitka okoii tega, kaj je informatika in kdo (katera fakulteta) je pristojen za informatiko. Eden izmed najzaslužnejših, ki je takratno debato spravil v prave koiesnice, je bil prof, Jernej Viranf, ki je predlagal in njegov predlog je bil na koncu sprejet, da si vse informatike niso enake, da torej obstajajo fakultete, ki so matične za razvoj informatike v Sloveniji, in obstajajo fakultete, ki goje informatiko, prilagojeno lastnim potrebam. V takratnem jeziku se je govorilo o informatiki {ki se goji na matičnih fakultetah) in x-informatikah (ki se goje na posameznih 3 The FRISCO Report, lhIP 1998 i ipombt i«! N FO-RM ATIKA 1998 • Slevilka 4 - letnik VI Strokovnf. razpravi; področjih uporabe informatike). Danes praktično ne srečamo več fakultete, na kateri se tako ali drugače ne bi gojila informatika in kjer ne bi imeli vsaj enega predmeta s področja informatike. 3. Kje lahko študiraš informatiko? Fakulteti, ki gojila temeljne informacijske vede, sta danes Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani (FRI) in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru (FER1), na kateri obstaja samostojen program računalništva in informatike. V nadaljevanju bomo opisali predvsem študij na FRI, ki ga piscc tega prispevka podrobneje pozna. Najprej nekaj o zgodovini študija računalništva in informatike. Študij računalništva se je na ljubljanski univerzi pričel v študijskem letu 1973/74. V prvih dveh letnikih, tedaj še v okviru Fakultete za elektrotehniko, so študentje poslušali predavanja pri temeljnih predmetih kot sta matematika in fizika ter osnove elektrotehnike, naslednja dva letnika pa sta bila v celoti posvečena študiju računalništva. Jeseni leta 1982 se je računalništvo pričelo predavati kot samostojen študijski program, fakulteta pa se je preimenovala v Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo. Sedanja Fakulteta za računalništvu in informatiko (FRI) je bila ustanovljena 1. januarja 1996 po razcepitvi dotedanje fakultete v dve novi fakulteti. Na FRI se danes izvajajo štirje različni študijski programi - visokošolski strokovni program računalništva in informatike, univerzitetni program računalništva in informatike, magistrski program Računalništvo in informatika ter magistrski program Informacijski sistemi in odločanje. Za oba dodiplomska programa je značilno, da je študij najprej skupen, nato pa se razveji v tri smeri informatiko, računalniško logiko in sisteme ter programsko opremo. 4. Kaj se naučiš o informatiki na univerzitetnem študiju? Študij traja pet let, obsega devet semestrov predavanj in vaj, zaključi pa se z diplomskim semestrom. Diplomant pridobi ob zaključku študija strokovni naslov univerzitetni diplomirani inženir računalništva iti informatike, Naj bo mimogrede še omenjeno, da ta naslov poslej velja tudi za vse tiste diplomante, ki so diplomirali po nekdanjem visokošolskem programu. Diplomanti lahko nadaljujejo študij na podiplomski stopnji z vpisom v enega izmed magistrskih programov ali pa z neposrednim vključevanjem v doktorski študij pod pogojem, da so z dovolj visokimi ocenami opravili vse izpite prvega letnika magistrskega študija. ■ V prvem letniku poslušajo študenti bazične predmete, kot so analiza, diskretne strukture in fizika, pa tudi dva strokovna predmeta. Predmet preklopne strukture in sistemi je povsem računalniško usmerjen in obravnava preklopne funkcije, preklopna vezja in avtomate, pri programiranju pa se obravnavajo jeziki oberon, C, C++ in zbirni jezik ter operacijski sistemi UNIX in MS Windows. 1. LETNIK Analiza _Diskretne strukture Fizika Preklopne strukture in sistemi Programiranje_ ■ V drugem letniku se že pojavi prvi informatični predmet, ki ga poslušajo vsi študenti, in sicer osnove teorije informacij. Premet je predvsem teoretičen, govori pa o informacijah, informacijski mreži, informacijskem kanalu, entropiji, kapaciteti kanala, kodiranju in de-kodiranju, odkrivanju in popravljanju napak pri prenosu podatkov skozi informacijski kanal, o karakteristikah signala in Šuma, vzorčenju ter o analogno digitalni in digitalno analogni pretvorbi. 2. LETNIK Algoritmi in podatkovne strukture Analiza Angleški jezik__ Arhitektura računalniških sistemov Linearna algebra Numerična matematika Osnove teorije informacij ■ V tretjem letniku se študij razveji v tri smeri, pri čemer Še vedno obstajajo skupni predmeti, ki se predavajo v vseh smereh. Smer, ki jo bomo v nadaljevanju zasledovali, je seveda informatika. Poglavitna predmeta v letniku sta informacijski s is temi in podatkovne baze, ki jima daje dodatno težo to, da sta dvosemestrska. V okviru predmeta informacijski sistemi se obravnavajo temeljni pojmi, kot so podatek, informacija, informacijski sistem, entitete in objekti, procesi in metode. Opredelita se organizacijski in informacijski sistem, poslovne funkcije in arhitektura informacijskega sistema, prav tako pa se obravnavajo tudi ekonomski vidiki in učinkovitost informacijskih sistemov. Posebna 199S Atevilha 1 - letnik VI iipvmimM NFORM ATf KA Strokovnf. razpravi; pozornost je namenjena metodologiji razvoja informacijskih sistemov (življenski cikel, informacijski inženiring, objektni pristop) ter analizi, načrtovanju in izvedbi informacijskih sistemov, temelječi na razvojnih orodjih (CASH) in jezikih četrte in pete generacije. 3. LETNIK _Verjetnost in statistika Modeliranje in simulacija Kombinatorika Teorija sistemov Pofjaikovne baze Informacijski sistemi Vodenje projektov ¡'ri predmetu podatkovne baze so temeljne teme sistem za upravljanje PD, organizacija PIJ, podatkovni modeli (relacijski, mrežni, hierarhični), podatkovni jeziki {SOL, QBH) ter obnavljanje in nadzor nad sočasno uporabo PR. Drugi del je posvečen relacijski teoriji, modeliranju in podatkovnim modelom, metodologiji konceptualnega načrtovanja ter načrtovanju objektno usmerjenih PB. Predmet vodenje projektov se poglobi v življenjski cikel programske opreme ter v upravljanje konfiguracij in kvalitete. Pozornost je namenjena načrtovanju in kontroli projektov ter ocenjevanju stroškov. Podrobno so obravnavani analiza zahtev, načrtovanje programske opreme in njeno testiranje, prav (ako pa tudi ponovna uporabljivost programske opreme in njeno vzdrževanja. ■ V četrtem letniku so tipično informacijski trije predmeti. Prvi, planiranje in vodenje informacijskih a i stanov, obravnava strateško planiranje informatike, poslovne modele, ter probleme in kritične dejavnike uspeha. Tehnološka plat je zajeta v temah informacijska arhitektura, analiza vpliva tehnologije, vodenje projektov strategije in razvoja informacijskih sistemov ter porazdeljeno in decentralizirano okolje informacijske tehnologije. V okviru organizacije informatike v organ i zaeijsko-p o s lovnih sistemih so obravnavane poslovne funkcije informatike, organizacijske sheme, poklici in profili ter organizacijski in delovni procesi informatike. Pozornost je namenjena tudi presoji in reviziji informacijskih sistemov, poslovodenju informatike ter njeni vlogi in položaju v poslovodstvu or-ganizacijsko-poslovnega sistema. Predmet modeli in odločitveni sistemi se posveča odločanju kot socio-tehničnemu procesu. Obravnava teorijo verkriterijskega odločanja ter razvoj odločitvenih modelov in metod (kvalitativna in kvantitativna računalniška preglednica, odločitvena drevesa, ekspertni sistemi, logično programiranje). Poglavitna tema pa so sistemi za pomoč pri odločanju predvsem v poslovodnih informacijski sistemih ob upoštevanju kakovosti odločanja. 4. LETNIK Optimizacijske metode_ Zmogljivost in vrednotenje računalniških sistemov_ Računalniške komunikacije In mreže_ _ Operacijske raziskave_____ Operacijski sistemi_ _ Planiranje in vodenje informacijskih sistemov_ Modeli in odločitveni sistem/ Ekonomika in poslovne funkcije_ Pri predmetu ekonomiki poslovanja in poslovne funkcije je obravnavana združba kot poslovni sistem ob upoštevanju družbenogospodarskih in poslovnosisteniških vidikov ekonomike poslovanja. Poglavitna tematika je gospodarjenje s prvinami poslovnega procesa ter obravnava stroškov, cen, prihodkov, odhodkov in poslovnega izida. Tematika obsega tudi teorijo organizacije in teorijo ravnateljevanja, poslovne funkcije, informacijske funkcije (knjigovodstvo kot del računovodstva, analiza poslovanja s kazalniki) ter vrednostne listine in vrednotenje podjetij. ■ Peti letnik obsega le zimski semester. Predmet iz-brana poglavja iz informatike obravnava vrsto aktualnih tem s področja prenovitve informacijskih sistemov, prenovitve poslovnih procesov, upravljanja z dokumenti in obvladovanja delovnih postopkov. Pozornost posveča mednarodnim in nacionalnim standardom na področju informacijskih sistemov, kakovosti procesa razvoja informacijskih sistemov, sistemu preizkušanja in certificiranja kakovosti informacijskih sistemov in ocenjevanju karakteristik kakovosti, kot so metrike, testiranje, modeliranje in verifikacija. 5. LETNIK Umetna inteligenca Izbrana poglavja iz informatike___ Metode komuniciranja___ Tehnologija informacijskih sistemov_ Diplomsko delo_ Pri tehnologiji informacijskih sistemov so poglavitne teme orodja ČASE,, jeziki 4. in 5. generacije in grafični uporabniški vmesniki. Obdelano je tudi načrtovanje in netili« m(N FOR M ATI K& 1990 ■ številka 4 - letnik VI Strokovnf. razpravi; programiranje vhodnih in izhodnih oblik (zaslonov, poročil), prototipni pristop in hiter razvoj aplikacij. Ker je informatika kol stroka večji del komuniciranje /. uporabniki, je eden pomembnejših predmetov tudi predmet metode komuniciranja. Med njegove poglavitnejše teme sodijo globalna omrežja kot socialni prostor, virtualne skupnosti, delo na daljavo, prilagojenost interaktivne programske opreme Človeku, naprave za interaktivno delo, mullimcdiji in standardizacija. 5. Kaj se naučiš o informatiki na visokošolskem strokovnem študiju? Študij troja štiri leta in obsega šest semestrov predavanj in vaj, zaključi pa se z diplomskim semestrom. Zato, da se lahko diplomanti po končanem študiju takoj produktivno vključijo v delo, pa pred diplomo opravijo še enosemes trsko praktično izobraževanje v enem izmed izbranih podjetij ali ustanov pod mentorjevim vodstvom. Diplomanti pridobe ob zaključku študija strokovni naslov diplomirani inženir računalništva in informatike. m V prvem letniku visokošolskega strokovnega Študija ne srečamo pravzaprav nobenega tipično informacijskega predmeta. Predmeti v njem podajajo predvsem vsa tista osnovna znanja, ki so nujno potrebna za na-daljni študij. To je predvsem matematika, od strokovnih predmetov pa osnove programiranja in osnove računalniške arhitekture. 1. LETNIK Araiiza _ _ ___ __ Diskretne strukture Osnove programiranja Osnove računalniške arhitekture Tuji jezik_ Uporabniška programska oprema a Drugi letnik je že močno informatično pobarvan. Ton mu dajejo predmeti informacijski sistemi, razvoj informacijskih sistemov in dvosemestrski predmet podatkovne baze. Za vse omenjene predmete, tako tudi za ekonomiko poslovanja lahko rečemo, da so po vsebini zelo podobni enako imenovanim predmetom z univerzitetnega programa. Poglavitna razlika je v tem, da imajo nekoliko večji fond ur za vaje in da se predavaje na nekoliko nižjem nivoju zahtevnosti. Pri predmetu statistika in analiza podatkov se obravnavajo teme proučevanje množičnih pojavov, statistično opazovanje, urejanje statističnega gradiva, frekvenčne distribucije, časovne vrste in vzorčenje nato pa tudi podatkovne baze s kazalci družbeno ekonomskega razvoja, poslovnimi in tržnimi informacijami ter znanstvenotehnološkimi in rcferalnimi (bibliografskimi) podatki. Obdelajo se tudi analiza in primerjalna analiza podatkov, statistična raziskovanja ter prognostični modeli. 2. LETNIK Analiza___ Osnove algoritmov in podatkovnih struktur Informacijski sistemi Razvoj informacijskih sistemov__ Podatkovne baze Ekonomika poslovanja_ S ta t/s t/te in analiza podatkov_ ■ Namen tretjega letnika strokovnega študija je usposobiti študente za hitro in učinkovito vključevanje v delo na delovnem mestu. V ta namen se v zaključnem letniku seznanijo z vrsto znanj, ki naj bi jih naredila kar se da uporabne in vsestranske. 3. LETNIK Računalniške komunikacije Sistemska programska oprema_ Projekti in organizacija informacijskih sistemov Standardizacija in kakovost informacijskih sistemov_ _ Zakonodajni in družben/ vidiki informatike___ Orodja in razvoj aplikacij Poslovne funkcije ______ _ Računovodstvo__ Odločitveni sistemi Organizacijska teorija___ Metode komuniciranja Praktično izobraževanje _ _ _ Diplomsko delo________ Predmet projekti in organizacija informacijskih sistemov je posvečen planiranju in metodologiji planiranja in vodenja projektov z uporabo ustreznih orodij, načrtovanju tehnologije in konfiguracij informacijskih sistemov ter planiranju virov. Obravnava organizacijo informatike v organizacijskih in poslovnih sistemih, organizacijske sheme, poklice in profile ter poslo-vodenje informatike. 1998. Številka 4-letnik VI i qx>ml» tnl NFORM ATIKA Strokovnf. razpravi; Predmet standardizacija in kakovost informacijskih sistemov govori o mednarodnih in nacionalnih standardih, kakovosti procesa razvoja informacijskih sistemov in n sistemu njihovega preiskuŠanja in certificiranja. Predmet zakonodajni in družbeni vidiki informatike govori o odnosu informatika - družba, o varovanju in zaščiti osebnih podatkov s tehnološkega in zakonodajnega vidika in o informacijskem sistemu državne uprave. Predmet orodja in razvoj aplikacij ima podobno vsebino kot tehnologija informacijskih sistemov na univerzitetnem študiju. Predmet poslovne funkcije govori o vrstah poslovnih sistemov in vsebini njihovega delovanja, o poslovnih funkcijah (kadrovska, investicijsko - tehnična, nabavna, prodajna, finančna) ter o kazalcih učinkovitosti in uspešnosti poteka funkcij. Predmet računovodstvo obravnava računovodstvo kot del informacijskega sistema, obsega pa tudi knjigovodstvo, računovodsko načrtovanje, računovodsko analizo, nadzor in informiranje ter finančno in stroškovno računovodstvo, V okviru predmeta odločitveni sistemi se obravnavajo principi odločanja in odločitveni modeli pa tudi predstavitev in zajemanje znanja, razlaga odločitev in obravnavanje negotovosti. Obravnavajo se sistemi in orodja za podporo odločanju ter lupine ekspertnih sistemov, ki se uporabljajo prt poslovodnih informacijskih sistemih. Predmet organizacijska teorija govori o razvoju organizacijske znanosti in o organiziranju, o posameznikih in skupinah, o organizacijskih funkcijah, ravnateljih in ravnalnih slogih, pojasnjeni pa so tudi organizacijski procesi in sistemi. Predmet metode komuniciranja se nekoliko razlikuje od soimenjaka na univerzitetnem Študiju, obravnava pa teoretični model komuniciranja, sporočila, motnje pri komuniciranju in vpliv okolja. Opredeljeni so tudi načini komuniciranja (govorno, pisno, nebesedno, komunikacija človek - računalnik) in metode komuniciranja (sestanki, prezentacije, intervjuji, struk-turirani pregledi). Tak, razmeroma velik nabor devetih informacijskih predmetov (od skupno enajstih v letniku) naj služi temu, da se Študentje vsaj približno seznanijo z okolji, v katerih bodo delali in tudi z orodji, s katerimi bodo reševali informacijske probleme. 6. Kako nadaljevati študij? Študentje, ki so uspešno zaključili univerzitetni študij, lahko nadaljujejo na podiplomski stopnji. Nudita se jim dve izbiri - magistrski Študij Računalništvo in informatika ali pa magistrski študij Informacijski sistemi in odločanje- Ker je v sestavku že ves čas rdeča nit informatika, bomo z njo tudi nadaljevali. Namen magistrskega študija Informacijski sistemi in odločanje je vzgojiti samostojne raziskovalce s širokim obzorjem in s poglobljenim metodološkim in temeljnim znanjem, ki pa naj se dopolnjuje tudi z aplikativnim znanjem. Namen magistrskega študija Informacijski sistemi in odločanje je tudi sinergetično združiti dve področji, ki se v praksi tesno navezujeta in prepletata. Poslanstvo informacijskih sistemov je prav zbiranje, hranjenje, urejanje, obdelava in posredovanje podatkov, ki služijo za odločanje v različnih razmerah, najpogosteje za poslovno odločanje. Za uspešno načrtovanje in uvedbo tovrstnih informacijskih sistemov ni dovolj zgolj poznavanje informacijske tehnologije, pač pa je potrebno tudi znanje iz. ekonomike, poslovanja oziroma poslovnega odločanja. Tipičen problem, ki ga srečujemo pri uvajanju informacijskih sistemov, je problem združljivosti in razumevanja "jezikov" - terminologije, ki se uporablja v informatiki oziroma v poslovni sferi. Program Informacijski sistemi in odločanje pokriva del te problematike. Študentom, katerih p red izobrazba je informatika, želi po eni strani poglobili znanje s področja informacijske tehnologije, še posebej informacijskih sistemov, po drugi strani pa jih uvesti tudi na področje poslovanja, ekonomike, in informatike na različnih področjih odločanja v gospodarstvu, znanosti, upravi in drugih javnih službah. Predmetnik študija Informacijski sistemi in odločanje obsega dva obvezna predmeta, tri glavne izbirne predmete in 31 izbirnih predmetov. Diplomant pridobi ub zaključku študija znanstveni naslov magister znanosti. In sedaj še na kratko o vsebini predmetov. Predmet poslovne funkcije in odločanje obravnava poslovni proces, poslovne funkcije, poslovne dogodke in odločitve, pridobivanje informacij za odločanje ter spremljanje uresničevanja odločitev. Predmet informacijski sistemi obravnava različne vrste informacijskih sistemov, povezavo med poslovnimi funkcijami sistema in informacijsko arhitekturo ter ekonomske vidike, učinkovitost in uspešnost informacijskih sistemov. Semester Predmet 1 Poslovne funkcije in odločanje Izbirni predmeti 2 Informacijski sistemi Izbirni predmeti 3 Razvoj informacijskih sistemov Ravnatelje vanje in teorija organizacije Ravnateljevanje informatike v poslovnih sistemih Izbirni predmeti, seminar 4 Magistrska naloga i ipimiin «d NFORM ATI KA 1990 ■ šlevitka A - letnik VI Strokovnf. razpravi; Predmet razvoj informacijskih sistemov podaja metamodel razvoja informacijskih sistemov, primerjalno analizo metodologij razvoja informacijskih sistemov, informacijsko inženirstvo, pa tudi orodja za razvoj informacijskih sistemov in strateško načrtovanje njihovega razvoja. Govori tudi o projektih razvoja, prenovitve in uvajanja informacijskih sistemov. Predmet ravnateljevanje in teorija organizacije obravnava poslovni proces in ravnateljevanje, agencijsko teorijo, povezovanje med združbami, organizacijske sisteme ter merjenje uspešnosti poslovanja in kakovosti organizacije združbe. Predmet poslovodenjc in organizacija informatike v poslovnih sistemih opredeljuje funkcije organizacijske enote za informatiko, centralizacijo / decentralizacijo poslovnih funkcij informatike, organizacijo razvoja in vzdrževanja aplikacij, strateško načrtovanje razvoja informatike, vrednotenje in izbiro informacijskih tehnologij ter organizacijo informacijskega centra. 7. Zaključek Namen pričujočega prispevka je podati pregled nad študijem informatike na PRI, pri čemer je potrebno upoštevati, da je bil predmetnik sestavljen pred dobrimi šestimi leti. Od tedaj se je že marsikaj spremenilo. Predmeti so po imenu sicer ostali enaki, njihove vsebine pa se ves čas prilagajajo novim spoznanjem, Slednje velja predvsem za študij informatike in še posebej v višjih letnikih. Marsikomu se utegne zazdeti, da bi lahko bil predmetnik modernejši in aktualnejši. Nedvomno je nekaj na tem. V opravičilo pa lahko zapišem, da je le potrebno upoštevati dolžino študijskega cikla - na univerzitetnem študiju je to pet let. Nekdaj so se zavrteli kakšni trije cikli brez večjih modifikacij vsebine študijskega programa, dandanašnji pa tipično prenavljamo programe že po vsakem ciklu, da o sprotnih prilagajanjih ne govorimo. Je že tako -opravka imamo z vedo, ki se razvija hitreje kot katerakoli druga. ♦ Doc. dr. Tomaž Mohorič je zaposlen na Fakulteti za računalništvo in informatiko, kjer predava vrsto predmetov s področja podatkovnih baz in informacijskih sistemov. Raziskovalno se ukvarja s konceptualnim modeliranjem, načrtovanjem relacijskih in objektno usmerjenih podatkovnih baz ter sistemi za upravljanje podatkovnih baz. ♦ # # % 0-: Jji # % & % & % if: % iijS # ^ ^^ ^ ❖ ^ ^ ❖ ^ # ^ ^ ^ ^ Vsem bralcem, naročnikom, sodelavcem in sponzorjem revije upotubncA NFORMATIKA želimo «i* rf^t tfp* C^MČno- in u6feŽn4> O^AmPo ¿(do 19.9,9 * # * Uredniški odbor & & >:< ^ % # % % ^ % % & % ^ & & & & % ^ $ # % # ^ ^ & ❖ % M' $ sfe 199B - Številka 4 - letnih VI i/pombi^INFORMATIKA