THLimN August (JFIOAL C^NCF §L.UUl&l rf/KlERl®v UST /MERICE §lS/ENKE m t •1 mm AMERIKI ■1" ^•iiiinniiiiKainiiiiniiicaiiiiiiiiiiiiiaiiiniiiniiciiniiiitmiEJiniiiiiiiiiURfRiiiiiiiaHHiriiiiiicsiiiininuiciiiiziiHiiriuni.’iiiiiiiiniiiiiiiiiiiicitiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiHiEjrifniaiiiiiiiiiiiicsiiiiiiiHiiiuiiiiiiiHiiicjiiiiiiHtHiaiiiiiiiimiEiitiiC* Uradno glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki ZARJA THE DAWN I Official Organ of the g | Slovenian Ladies Union § of America § «3nmnuuiEaiiiiiuuiiiuiiiiniiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiii | Ustanovljena 19. dec. 1926 ▼ Chicasri, 11L | lnkorporirann 14. dec. 1927 ▼ državi Illinois IIIIIIIE3lllllllinil[llllllll)UIIC3ri)inUIIII£3IIIIIIIIIIIIC3lllltlllllItC3lllllllinilC3IIIIIIKtlllE3llllIII!IIIIC3llltllllllllE2llllilE31llllIIIIII SLOVENSKA ZENSKA ZVEZA Slovenian Ladies Union EJimiNiimaiiiiiiiMioiniiiiiiiiaiiiiiiiiiiiinni* Organized Dee. 19th, 192« In Chicago, IlL Incorporated Dee. 14th, 1927 in the State of Illinoia = I B g GL Odbor - Supreme Committee Duhovni nadzornik — Spiritual Adviser: Rev. Anton Schiffrer, 2320 North Lake Dr.,Milwaukee, Wis. Predsednica •— President: Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Prva podpredsednica — First Vice-President: Barbara Kramer, San Francisco, California Druga podpredsednica — Second Vice-President: Annie Trdan, Chisholm, Minnesota Tajnica — Secretary: Josephine Račič, 2054 W. Coulter Street, Chicago, 111. Blagajničarka — Treasurer: Anna Motz, 9630 Ave. L, South Chicago, 111. Nadzornice — Auditors: Josephine Erjavec, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Rose Smole, Bradley, 111. Albina Novak, Cleveland, Ohio. Svetovalke — Consultors: Mary Darovec, 19114 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio Magdalena Widina, Pittsburgh, Pa. Mary Kopač, West Allis, Wis. Dorothy Dermeš, Steelton, Pa. Margaret Kozjan, Pueblo, Colo. Prosvetni odsek — Educational Committee: Josephine Račič, Chicago, 111., urednica in upravnica ‘Zarje’ Josephine Hočevar, Cleveland, Ohio. Jennie Ozanich, Eveleth, Minn. Frances Ponikvar, Cleveland, Ohio. Mary Urbas, Cleveland. Ohio. Načelnica Izobraževalnih klubov—Superintendent of Educatioml Clubs: Albina Novak, 6036 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ^•iiiniiiiiiiiiiiiamiiniuiiiJHiniuniiniiiiiiiiiiiiniiiimumcjiiiuciiiiiiiiiimcMmmiiucjmiiiiiiiiiDiiiiHuiiiiniimnuiiinimmMiiiciiniiiniiiiniiiiiuiiiiiuiiuniiiiiintniniiiiNaniiiiinnicniiiiHiiiiiniiiiinnniaiiiL LIST ZA AMERIŠKE SLOVENKE LETO IV. — ŠTEV. 8 AVGUST, 193*2 VOL. IV NO. 8 Odmevi po konvencijah. TT SEDMI številki Ženskega sveta, mesečne revije za napredno slovensko ženstvo v domovini, ■se bere pod poglavjem “O nadvladi moškega in ženskega spola" dobesedno sledeče: “Danes ima ame- riška žena v javnem življenju že mnogo večje pravice kot moški in se brezobzirno poteguje še za večjo oblast, tako da je Američan popolnoma pod ženskim uplivom. V zasebnem in javnem življenju, doma in na cesti, povsod se takoj spozna, da ženska vlada in da je moški skoraj njen suženj. . . V Ameriki seže ženin upliv že tako daleč, da postavi otrok vedno materino ime pred očetovo in ne, kot je pri nos običajno, obratno. Ako primerjamo današnjo Ameriko z državami starega veka z absolutno žensko nadvlado, vidimo, da je na najboljši poti, da postane absolutno ženska država. . .” Narodni konvenciji, ki reprezentirata javno mnenje ameriškega naroda bolj kot katera druga ustanova, sta, pri kraju. V zadnji Zarji smo omenili, da je National League of Women Voters združila volilke obeh narodnih strank in sestavila svoje zahteve, ki naj bi bile predložene obema strankama pri konvencijah. K obema konvencijama je bila poslana posebna delegacija, pod vodstvom Miss Marguerit Wells iz Minneapolis, Minn., katere naloga je bila gledati na to, da se težnje ameriške žene upošteva jo. Obe konvenciji sta se letos odlikovali po izrednem številu ženskih delegatov in po skrajno slabem zanimanju moških za narodne probleme. Več kot sto moških delegatov se sploh ni udeležilo republikanskega zasedanja. Na demokratski konvenciji se je oglasilo okoli (>00 žensk. Nikdar še ni imela ženska lepše priložnosti uveljaviti svojo voljo kot ravno letos. Poleg tega. je bilo ženstvo tako dobro organizirano kot nikdar popre-je. Slavno znana in ugledna, voditeljica žensk Jane Addams je nastopila pri obeh konvencijah in manifestirala po chicaškili ulicah za. svetovni mir. Mrs. Charles H. Sabin, predsednica lige za reformo prohibicije, je presedela obe konvenciji s svojim štabom. Njej nasproti je stala dobro organizirana Woman’s Christian Temperance Union in zahtevala v imenu, milijonov svojih članic, da se mora prohibicija upoštevati še nad/ilje. V koliko so se upo- A. Schiffrer. števale ženske zahteve, sta nam povedala radio in časopisje. Končno mnenje časopisja se je glasilo, da se niso nikdar tako malo upoštevale težnje žensk kot ravno pri letošnjih konvencijah. Voditeljice so same pripoznale, da pri republikancih ženske napadajo slona, jezdijo ga pa še vedno moški, medtem ko demokrati izrabljaj osla po svoje in za svoje namene, potem ko so ga zveste ženske pošteno nakrmile. Obe konvenciji sta se izrazili proti prohibiciji, ki je znana kot izrecno ženska ustanova. Ravno tako sta obe stranki pristali za to, da se mora odstraniti iz vlade korupcija, ki se je zajedla zadnjih dvanajst let v narodno življenje tako globoko, da grozi strmoglaviti ameriški narod, in njegove ustanove v propad. Pred trinajstimi leti je napočila zlata doba ameriški ženski. Predsednik Wilson je takrat o-magal pod težkim bremenom. Leto dni pred.no je pretekel njegov termin vladanja ni bil sposoben ne telesno in ne duševno za delo. Vladni posli so šli naprej kot popreje pod vodstvom spretne Mrs. Ball Wilson, predsednikove žene. Oni, ki so vedeli, da sedi na prestolu ženska, so izrabili to priložnost v polni meri. Osemnajsti in devetnajsti amendment sta prišla, takrat v veljavo. Treba je bilo prohibicije, da. se prisili moža potom zakonov držati se na, pravih potih, in ženska volilna pravica je obetala očistiti politično korupcijo d,o zadnjega kotička,. Slo je vse kot po medu. Za časa Hardingove vla-Ile so se odprla vrata ženski na široko pri vseh vgradnih mestih. Korupcija je zavladala po deželi in od, predsednika, do zadnjega vaškega policaja se je vse valjalo v njej. Še danes ni dokazano katera, ženska je podtaknila strup predsedniku Hardingu. Predsednika Coolidgea se je potaknilo na izpraznjeno mesto, da izčisti Agijev hlev. Mašilo se je in skrivalo. Kljub temu so prišla na dan taka razkritja, da je narod ostrmel. Še danes sede kabinetni uradniki, po ječah zaradi teh razkritij. Posledice potratnosti vlade, so se pokazale šele za časa, predsednika. Hooverja. Armade brezposelnih in lačnih niso odprle oči narodu: ravno tako ne naraščajoči davki in napolnjene ječe. Šele takrat, ko se je banditstvo tako razpaslo, da, ga vlada, ni mogla, več krotiti, in ko je ženska, ki se je poprej smatrala za. neodvisno, izgubila, svoje delo in svoje prihranke in potrkala na občinska vrata za košček kruha, šele takra t se je zavedel narod in spregovoril svojo besedo. Odločilna beseda je bila v rokah delegatov na obeh konvencijah, in ženski kakor moški delegat sta spregovorila oba, da tako ne more iti več naprej. Bila je ženska sama, ki skupno z moškim. skopala grob nezdravim razmeram, katere so imenovali inozemci ženska nadvlada v javnem, življenju. Zgodovina se vedno ponavlja. Človeška narava, je še vedno ista, kot, je bila od pamtiveka, in danes je še ravno tako v rabi rek: “In bab’ca bo hujša od mandelca,” kot je bil takrat, ko ga. je zapisala človeška roka, v Knjigo modrosti. Kdo ni črtal po časopisih zadnje leto, d,a se je predstavljala v Chicagi skozi šest mesecev šaloigra Lysistrata? Dan na. dan je javno nastopala Lysistrata—Razo-roževalka armad. Nihče ni vzdignil glasu proti tej igri. Tudi iz New Yorka se ni culo nobene pritožbe, dasiravno so se vršile iste predstave skozi leto dni. Povsodi so ploskali igralcem dokler ni prišla igralska družba v Los Angeles, Calif. Tam, so igrali en večer: drugi večer je že sedela cela družba v zaporih. Na, ta način je izginila iz odra nedvomno najbolj globoko zamišljena in najhujša satira kar jih je kdaj zapisala človeška roka proti ženski. Za vzrok se je navedla nemoralnost; pra- vi vzrok je bil pa, ta, da ni imela ženska razven v Los Angeles, Calif, nikjer toliko moči, da bi ustavila predstavo s pomočjo oblasti. Resnica oči kolje! Pred, dva tisoč tri, sto leti je povedal grški pisatelj in dramatik Aristophanes ponosnim, atenskim ženskam, par resničnih besedi potom šaloigre Lysistrata. Zamerile so mu do smrti, in kot sam omenja v šaloigri “Zenske v parlamentu”, so ga nekoč malone preteple zaradi njegove drznosti. Snov satire je sledeča: Atenci in Špartanci so si bili v laseh; možje obeh mest so se zabavali med seboj s pretepi in poboji. Da se napravi konec tem neznosnim, razmeram so se ženske organizirale pod vodstvom ugledne meščanke Lysi-strate. Zbrale so se vse v svetišču na Akropoli in prisegle, da se nobena, ne, bo vrnila, toliko časa domov, dokler se ne napravi mir med, obema, mestoma. Vse je šlo mirnim potom dokler se niso začeli vračati, domov možje na dopust. Ker Lysistrata svojih žensk ni pustila domov, so se uprle. Končno je ostala Lysistrata sama. Ko je tudi ona spoznxt-la, da ženska, ni nič močnejša kot njena narava, se je vrnila, tudi ona domov — v naročje svojega moža. Tako je bilo nekoč med, pagani. Vse, za kar sc poteguje ženska danes in kar se smatra za napredno, je bilo v modi že pred tisoči leti, in se je ponavljalo skozi vsa stoletja, na eden ali drug način. Ženska narava je bila, vedno ista kot je danes. Ta njena narava jo je držala vedno priklenjeno na moža in jo drži še danes. Med, pagani je bila in je še danes dekla in sužnja; med kristjani pa je sovrst-nica in pomočnica možu. Kar jo je povzdignilo na stališče enakosti, ni bila ne njena lastna moč in tudi ne moževa zasluga, pač, pa, edinole beseda, Boga, ki jo je proglasil za svojega otroka ravno tako kot moža, in ji dal moč potom nadnaravne milosti krotiti svojo žensko naravo in vstrajati v svojem novem poklicu. Mož, ki ima količkaj slame v glavi, pozna samega sebe in svoje slabosti. Razum in božje razo-d.etje mu povesta, isto, da je namreč ustvarjen iz blata. Zato si išče za, družico in pomočnico osebo, ki je napravljena iz boljšega in finejšega blaga kot on sam, namreč žensko. Če je našel v njej tisto kar je pričakoval, jo bo spošteval in se ji klanjal; če pa ne bo našel v njej druzega, kot človeško naravo — blato, se je bo kmalu naveličal in jo bo prej ali slej pahnil od sebe in pohodil. V Ameriki je delal zakone mož in tudi gledal, da so se držali. V javnosti je bila oblast v njegovih rokah. Ženska se ni mogla pritoževati ker jo je smatral za sebi enako, za, družico. Isti zakon je veljal za, njega kot zanjo. Ker sama, ni delala zakonov, se je pri njej dostikrat marsikaj spregledalo njej v korist. Živela, je od privilegijev in vspevala na, njih, tako da se je smatralo ameriško žensko za najbolj upoštevano žensko na svetu. Odkar je pa. ženska sama stopila med zakonodajalce in začela delati zakone za. može se je pričakovalo od vje da. se bo tudi ona sama, držala po zakonih. Ker se ni izkazala za, nič boljšo v tem oziru kot mož, jc bila prezrta pri obe’,h, narodnih konvencijah in ravno tako njene zahteve. Narodni konvenciji, ki predstavljata javno mnenje ameriškega naroda bolje kot katera druga ustanova, sta, spregovorili potom svojih zastopnikov in zastopnic, da Amerika še davno ni na potu, da postane absolutno ženska, država. Nazaj v planinski raj! T)OČASI, pa gotovo se jo začelo pomikati ljud- stvo iz mest nazaj na deželo. Marsikateri mislec je izrazil zadnja leta svoje mnenje, da je edina rešitev iz današnjega neznosnega stanja na farmah. “Atlanta Journal” sporoča, da se je v teku enega samega leta preselilo nič manj kot «81.000 ljudi nazaj na kmetije. Kmetija se je pokazala za časa depresije kot edina trdnjava, ki se vedno ustavlja pomanjkanju in lakoti. Kjer se da pridelati krompir, tam se morejo rediti prašiči; kjer raste trava, tam vspeva goveja živina. Kjer je živina, meso, krompir in mleko, tam se more družina pošteno preživeti. Poleg tega je vedno dela dovolj na kmetiji za odrastle l'ot za otroke. Tako govori angleško časopisje, ki Re zavzema za rešitev depresije potom preseljevanja na kmetije. Slovensko časopisje pove najboljše svoje mnenje z molkom. Iz vseh krajev prihajajo pritožbe zaradi neznosnih razmer. Iz slovenskih farmarskih naselbin do sedaj še ni bilo nobenih pritožb. Znano mi je, da je kmet iz Willard, Wis. pisal vsem svojim otrokom, naj se nikar ne potikajo po mestih v teh hudih časih in odje-majo kruh potrebnim; pridejo naj domov, kjer je dela in hrane dovolj za vse. Pisec teh vrstic je imel priložnost muditi se pred kratkem v Brock-Way, Minn. Nikomur se ni poznalo, da bi mu česa primanjkovalo. Mladi so se vrnili domov z družinami. Že tretji rod gospodari tamkaj, in še Vedno se opleta tam gorenjska slovenščina kot se je Pred petdesetimi leti. Vsakdo, ki prebira slovensko časopisje, se gotovo še spominja zavednega slovenskega kmeta iz Willard, Wis„ ki je odgovoril slovenskim jednotam, ko so se branile posojati denar na kmetije, da si bo že še marsikdo zaželel >ti na farmo predno bo konec depresije, pa ne bo mogel. “Every Week Magazine” navaja doživljaje novih kmetov, ki so se rešili pomanjkanja v mestu. Najbolj zanimiv je popis, kako je B. H. Berry našel nov dom za sebe, za ženo in tri otroke v Minnesoti. Berry — kot sam pripoveduje — je delal v tovarni v Milwaukee, Wis. Kupil si je lepo hišico v mestu in jo plačeval na mesečne obroke. Prišla H kriza, zgubil je delo, in ker ni mogel plačevati, .’e prišel končno ob svoj dom. Obstalo mu je le toliko na rokah, da je napravil prvo plačilo na 80 akrov zemlje v Minnesoti. Tam je postavil leseno kabino in se naselil vanjo z družino. Na 4 akrili •le pridelal 400 mernikov krompirja in dovolj zelenjave za zimo. Zaklal je dva prašiča. Čez zi-j110 Je sekal les za, kurjavo in ga prodal dovolj, da izplačal drugo svoto za svet. “Težko je tako življenje” — sklepa Berry — “toda nihče me več ne spravi nazaj v mesto. Vzelo nas bo še dosti Iv o č a n . časa predno bomo na trdnem. Bomo pa neodvisni in se ne bo treba bati kdaj bo lakota potrkala na vrata.” Še boljše je napravil John Halls iz North Carolina. Kot sam poroča, se je naselil na kosu zemlje, katero je začel obdelavati nekdo drugi pred par leti in zgubil pogum. Dobil je prazno kabino in par akrov očiščene zemlje. Ko je preselil svojo družino z opravo mu je ostalo še $7.40 na rokah. To je bilo pred dvema letoma. Lansko leto je pridelal 200 mernikov krompirja na dveh in pol akrih zemlje. Težko se ga je prodajalo in malo se je dobilo zanj. Prašiči so se pa debelili po njem in tudi družina ga ni zametavala. Poleg tega se je naložil s koruzo in vsakovrstno zelenjavo. Sedaj ima deset krav in dva konja. Seveda živina še ni plačana, toda dobil je posojilo, ker so ga sosedje spoznali za umnega kmeta in dobrega gospodarja. Po njegovem lastnem zatrdilu je zanj rešeno vprašanje depresije. Da ne bo slika preveč rožnata, je “The Literary Digest” stopil v zvezo z državnim oddelkom za kmetijstvo. Secretary Arthur M. Hyde je dal sledeči odgovor: “Kdor hoče iti na kmetijo, mora imeti poleg znanja tudi gotovo svoto denarja, s katerim si more nakupiti živino, perutnino, seme in stroje. V južnih deželah bo potreboval kmet za začetek najmanj $1028. V to svoto seveda še niso všteti stroški za poslopja. V centralnih in severnih državah bo potreboval najmanj $2180 predno bo prodal prvi kvart mleka.” Praznega sveta na razpolago je še 186.000.000 akrov. Edinole na zapadu je zemlja rodovitna po ciolinah v Rocky Mountains. Drugod je pobran ves svet, ki je bil vreden le količkaj. Boljše kot naseljevati se na državni svet, je iti na obdelane kmetije, ki jih je danes dovolj praznih povsod in seveda tudi v bližini slovenskih kmetijskih naselbin. Depresija je najprvo zadela zadolžene kmetije. Banke so zahtevale svoj denar in kjer ga kmet ni imel na rokah, je moral pustiti vse skupaj bankirju. Odkar je začelo pritiskati bankirja za denar, je padla cena svetu, in marsikatera kmetija se da dobiti v teh časih za manjšo svoto, kot bi jo človek potreboval, če bi se hotel naseliti na državno zemljo, ki še ni obdelana. Vprašanje depresije še davno ni rešeno z naseljevanjem na kmetije; rešeno je pa gotovo vpra. šanje za one, ki ima svoto denarja na rokah in veselje do dela. Bogastva ni na farmah, revščine pa tudi ne. Dela je dovolj za vsakogar, in vprašanje kam z otroci kadar bodo odrastli, je rešeno najhitreje na kmetih. Poleg tega je doma na deželi zdravje in z zdravjem zadovoljnost in neodvisnost, katere meščani in delavci po tovarnah ne poznajo. Državljanski katekizem. AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVO. Pri dobivanju ameriškega državljanstva prosilec najprvo napravi “Declaration of Purpose”, izjavo namena, ali po naše rečeno, prošnjo za prvi papir. — Druga stopnja je prošnja za državljanstvo, “Petition for Naturalization”, ali prošnja za drugi papir. Končno pi'ide še zaslišanje pred javno sodnijo, “The Final Hearing in Open Court” Vsak priseljenec, ki je 18 let star in želi postati ameriški državljan, naj gre v pisarno tajnika okrožnega sodišča Združenih držav, ali pa pred tajnika kake druge državne sodnije v okraju ali okrožju kjer živi, ter napravi “izjavo namena”, ali vloži prošnjo za prvi papir. — Ta prošnja se lahko napravi takoj po prihodu v Z. D. — Od prosilca se še ne zahteva znanje angleščine, priseči pa mora, da ima resen namen postati državljan. Kaj se mora navesti pri vlaganju 'prošnje za prvi papir? — Prosilec mora povedati svoje ime, siarost, kakšno delo opravlja, dan prihoda v Združene države, ime parnika na katerem se je pripeljal in svoj sedanji naslov. Za nabavo prvega papirja se računa pet dolarjev pristojbine. Kako se dobi drugi papir? — Kadar je prosilec bival v tej deželi neprestano pet let, in v tisti državi, kjer vlaga prošnjo, vsaj eno leto, in je imel prvi papir dve leti, lahko napravi prošnjo za drugi papir. Iti mora h isti sodniji, pri kateri je vložil prošnjo za svoj prvi papir, v slučaju da se je preselil, lahko gre na kako drugo državno sodnijo, ako v istem kraju biva eno leto. Seboj mora prinesti prvi papir, svojo sliko, ter pripeljati dve priči, ki prosilca poznata najmanj pet let, kot naseljenca Z. D. Ti priči se tudi izrazita, je li prosilec sposoben za ameriškega državljana. — Kdor pa, sedem let od časa ko si je vzel prvi papir, ne napravi prošnje za drugi papir, mora ponovno napraviti “izjavo namena”, ali prositi za prvi papir, ako želi postati državljan. Kdo je sposoben za dravljana? — Kdor je dobrega moralnega značaja, zna pisati in čitati ter ima nekoliko znanja o vladi in zgodovini Z. D.; kdor ni zločinec in ne veruje v mnogoženstvo, ter ni nasproten urejeni vladi. .Kdaj se vrši sodnijsko zaslišanje za drugi papir? — Ne manj kot 90 dni od časa ko je bila vložena prošnja. Med tem časom sodnija uvede preiskavo tako o prosilcu, kot o pričah, ter jih potem pokliče pred sodnika v javni sodniji. Kaj mora vedeti prosilec? — Znati mora prav odgovoriti na bolj splošna vprašanja, tikajoča se važnih točk ameriške zgodovine in vlade; prosilec mora seveda odgovarjati v angleščini; ako prosilec zadovolji sodnika, in je sprejet kot državljan, napravi prisego, s katero se obveže spolnjevati vse postave Združenih držav, podpirati vlado in se truditi, da bo dober državljan. Pod prisego se prosi- Marie lJ r i s I a n d . Iec tudi odpove zvestobi svoji prejšni vladi. Ko je vse to urejeno, dobi prosilec izpričevalo državljanstva (Certificate of Naturalization) ali takoj, ali se mu pa to listino pošlje na dom pozneje. Kdo je lahko priča za pridobitev državljanstva? — Vsak državljan, ki se lahko izkaže kot tak, in pozna prosilca najmanj pet let kot tukajšnega naseljenca. Ako priča zboli, in ne more priti pred sodnijo za časa zaslišanja, lahko prosilec dobi drugo pričo, ki lahko priseže na vse tiste dokaze kot jih je navedla prva priča. — Kdor je živel v več ameriških državah zadostuje, da ga vse priče poznajo skupno pet let. Ako kdo zgubi drugi papir, ali si lahko preskrbi drugega? — Lahko dobi duplikat, ako na sodni ji pod prisego izjavi, da je svoj certificat izgubil. Ali se državljanske pravice dajejo vsak čas? —Vsak drug čas, le 30 dni pred glavnimi volitvami v katerikoli državi se državljanski papirji ne izdajajo. Ali lahko prosilec svoje im,e spremeni? — To lahko stori takrat, ko zaprosi za državljanstvo, ako mu sodnik spremembo dovoli. — Prosilec, ki bi nosil kak tujezemski naslov (titel), dobi državljanstvo, ako se temu naslovu odpove. V slučaju, da se kakemu prosilcu odreče dravljanstvo, se mu ne vrne nikake pristojbine, katero je prosilec mogoče že plačal. — Pristojbina za nabavo drugega papirja znaša deset dolarjev. Ako mož dobi državljanstvo, ali postane državljanka tudi žena? — Ne. Od 22. septembra 1922 žena ne postane državljanka po naturalizaciji svojega moža, ampak si mora iskati pravice sama. Izjema pa je, da ženam, katerih možje so državljani, ni treba iskati prvega papirja, ampak lahko napravijo prošnjo za državljanstvo vsak čas. Izkazati se morajo le z dokazi njihovega prihoda v A-meriko (Certificate of Arrival), katerega lahko preskrbi sodnija. Žene naturaliziranih Ameri-kancev lahko zaprosijo za državljanstvo že po enoletnem bivanju v tej deželi, medtem ko dekletom treba čakati pet let, da postanejo državljanke. —■ Državljanka, ki bi se omožila z nedržavljanom, ne zgubi svoje državljanske pravice. Ali lahko vsakdo postane državljan Z. D.? — Samo beli ljudje lahko postanejo državljani, ter Afrikanci po rojstvu ali rodu. V slučaju vojne pripadniki države, s katero bi se Z.D. borile, ne morejo postati ameriški državljani. —• Vsi, ki so vstopili v mornarico ali armado Z. D., ali obiskujejo mornarsko ali armadno šolo, imajo posebne predpravice pri dobavi državljanstva. Ali naj vsak prosilec navede resnične podatke pri zaslišanju? — Da, ker je odmerjena stroga kazen za vse tiste, ki bi si z lažnjivimi ali napačnimi podatki hoteli pridobiti državljanstvo. (Pride še.) 1 I 41 S l li l« in \ Poročilo glavne predsednice. Naša kampanja je končana in prinesla je — le čitajte pazljivo — PRINESLA NAM JE 704 NOVE ČLANICE! . Ko sem to poročilo od sestre glavne tajnice prejela, sem od veselja zaplesala indijanski ples ali kakoršne sorte je že bil, da me je mož s skrbjo vprašal, kaj mi je. Menda je mislil, da mi je vročina kaj v glavi pomešala. Ko sem prišla do sape in sem začela gledati poročilo, da vidim, kje so najbolj pridne članice, bi pa skoro padla v omedlevico, ko zagledam da ima št. 2 v Chicagi 69 novih članic. Vedno smo mislile, da v Chicagi ni posebno ugodnih tal za Zvezo; zato je sedaj presenečenje tem večje. Največ zasluge gre agilni blagajničarki te podružnice, sestri Mary Tomažin, kakor je iz poročila razvidno. Čast Wisconsina je rešila podružnica št. 17 iz West Allis, ki ima istotako 69 novih; tudi v Milwaukee se je št. 12 dobro postavila. Podružnica v Newburghu, kateri so svoje dni že smrt obečali, se je nenadoma dvignila in se poživila s 54 novimi članicami. V Minnesoti se je kot najbolj agilna izkazala št. 23 iz Ely; imajo 49 novih članic. Pod ružnica št. 41 v Clevelandu, ki je vedno v prvi vrsti kadar se gre za kampanjo, je tudi letos dobila 42 novih članic. Z lepim številom novih članic so se odzvale tudi podružnice št. 5, v Indianapolis; št. 6, iz Barbertona; št. 16 So. Chicago; št. 25 iz Clevelanda; št. 38 iz Chisholma; št. 14 iz Nottinghama. — Tudi posamezne članice so se potrudile, kakor: sestra Tomažin od št. 2. sestra Južina od št. 17, sestra Trdan od št. 38, sestra Barbarič od št. 5, in sestra Barle od št. 15. Razen teh je 17 drugih sosester, ki so dobile več kot deset novih članic. To- Poročilo gl. tajnice. Nova podružnica SŽZ. je zrastla v clevelandski okolici, namreč št. 53, Brooklyn, Ohio. Ustanovila jo je Mrs. Helen Tomažič, tajnica št. 47, ki ■le vsem našim članicam znana po svojih rednih dopisih v Zarji in še bolj po svojem izrednem delu v krnski kampanji. Nova podružnica je bila ustanovljena 28. junija 1932 s 14 članicami — ustanov-nicami. Še vedno prihajajo vprašanja glede letošnjega ‘bednega letnega prispevka. Vzemite v roke predzadnjo, to je junijsko številko Zarje in preberite ^rvi članek v uradnih poročilih. K temu naj še Pripomnim, da članice, ki spadajo v isto družino in ^ve v isti hiši in so se po svoji tajnici izjavile, da Zelijq skupno prejemati samo en izvod Zarje, tudi skupno plačajo ta prispevek samo za eno, če ne mo-^jo drugače. Nobenih drugih izjem ali olajšav Zanašam se, da bodo vse podružnice, ki pri- raj iskrena hvala vsem podružnicam in vsem članicam za aktivnost v tej kampanji. Lansko leto nam je kampanja prinesla 722 članic, ali samo 18 več kot letos, čeprav so letos dvakrat tako slabe razmere kot so bile lani. Prepričana pa sem, da ko bi naše podružnice vedele, da smo tako blizu števila lanske kampanje, da bi gotovo dobile še tistih par članic, da bi do pičice dosegle isto število kot v preteklem letu. Pričakovala sem, da dobimo v tej kampanji kakih 500 članic, nikakor pa 700. Zato sem vsa srečna in vesela, da je bila kampanja tako uspešna. Vse priznanje zaslužite, drage sestre. V teh časih, ko skoro vsaka druga organizacija zaznamuje izgubo pri članstvu, imamo pri nas tako lep napredek. Res ne vem, kako bi vas pohvalila. Zapisala sem, da bom dala mir do Božiča in svoje besede ne smem prelomiti. Da pa ne bo kakega nesporazuma glede tega, moram pojasniti, da ne bom prav nič jezna, če bi ta ali ona podružnica dobila kak ducat novih članic do Božiča. Toraj zamere se nič ne bojte. Posebno pa prosim vse podružnice, da skušajo ohraniti vse te članice, katere so s tako težavo v tej kampanji pridobile, kakor tudi vse one, ki so bile že prej včlanjene. Le v najskrajnejšem slučaju, ko že druge pomoči več ni, suspendirajte kako članico. Paziti moramo, da nam suspendacija ne bo pojedla uspehov naše kampanje. Najlepše pozdrave celokupnemu agilnemu članstvu! Marie Prisland. spevka niso poravnale že v juliju, to storile v avgustu, da gre zadeva čim prej v kraj. Zapisnik julijske seje gl. odbora SŽZ. izide v prihodnji številki Zarje. Tukaj priobčujem samo, kar so zbrane gl. odbornice določile glede nagrad v ravnokar končani sijajni kampanji. Čuden slučaj je nanesel, da sta na vrsti za spo-minko knjigo kar dve podružnici naenkrat: št. 2, Chicago, 111., in št. 17, West Allis, Wis. Prva kakor druga ima 69 novih članic. Odbor je mnenja, da si spominske knjige nikakor ne moreta v isti kampanji lastiti dve podružnici, zato je odredil, da za te dve podružnici kampanja še ni končana., temveč se konča z 31. avgustom. Katera bo takrat mogla izkazati večje število novih, dobi spominsko knjigo, in kar gre s to častjo, druga pa dobi brezplačen čarter in okvir zanj. Okvir sam naj bo za $5. Ta naknadna tekma se šteje le za obe podruž- nici kot taki, ne pa za posamezne agitatorke. Toraj danes še vedno ne vemo, katera bo prva in katera druga podružnica v kampanji; dve prvi pa ne moreta ostati. Tretja podružnica je št. 15, Newburgh (Cleveland), Ohio. Ima 54 novih. Dobi čarter brezplačno. Na januarski seji gl. odbora so bile določene nagrade le za štiri najaktivnejše podružnice. Slučaj je zopet nanesel, da sta prišli na nadaljno stopnjo zopet dve podružnici naenkrat, namreč št. 12, Milwaukee, Wis. in št. 23, Ely Minn., ki imata vsaka 49 novih. Ena kakor druga dobi čarter brezplačno. Torej bo namesto štirih sedaj pet podružnic dobilo nagrade. Katera teh podružnic že ima čarter, dobi tistih $8 nazaj. Med posameznimi agitatorkami je prva Mrs. Mary Tomažin (št. 2) — 56 novih — dobi cekin za $20. Druga je Mrs. Jennie Južina (št. 17) — 44 novih — dobi cekin za $10. Tretja je Mrs. Josephine Barbarič (št. 5) — 21 novih — dobi cekin za $5. Četrta je Mrs. Jennie Barle (št. 15) — 16 novih — dobi cekin za $5. Peta je Mrs. Annie Trdan (št. 38) — 15 novih za podr. št. 38 — dobi cekin za $5. Nadaljnih sedemnajst agitatoric dobi zlate Zvezine broške: Anna Grozdanič (15) ................... .14 novih Anna Motz (16) .........................14 “ A. Legan in C. Oblak (42) skupno....14 “ Apolonija Kic (15) ...............----....13 “ Margaret Poznich (41) .................. 13 “ Jennie Okolish (6) .................. .12 “ Frances Ošaben (5) ..................... .12 “ Mary Schimenz (12) _____________________ 12 “ Agnes Mahovlič (16) ......................12 “ Catherine Železnik (53) ..................12 “ Mary Logar (23) ......................... 11 ‘ Angela Strukel (24) ..................... 11 “ Annie Purkat (36) .. ... 11 “ Fannie Zuzek (12) 10 “ Louise Bitanz (17) .....................10 “ Mary Skalar (23) .... .... 10 “ Johanna Dolinar (38) ...................10 “ Vse denarne nagrade bodo razposlane v kratkem. Enako broške, kakor hitro jih bo zlatar iz- gotovil. ; Kakor je storila Mrs. Prisland v svojem poročilu, se naj tudi jaz vsem podružnicam in posameznim delavkam naj iskrenejše zahvalim za njihovo izredno delo v kampanji, ki je bilo letos toliko težje kakor kdaj prej. In novim članicam kličem : Prisrčno pozdravljene in dobrodošle v naši sredi! Josephine Račič. PREGLED KAMPANJE OD ZAČETKA JANUARJA DO KONCA JUNIJA 1932. Štev. Ime članice, Št. Podružnica novih ki jih je pridobila: 1. Sheboygan, Wis 7: 1 Marie Prisland 1 Johanna Radovan 4 Rose Starc 1 Theresa Zagožen, Sr 2. Chicago, 111 69: 2 lennie Beribak 1 Margaret Chernic 1 Theresa Chernich 1 Mrs. Mae Fabian 1 Anna Kenig 2 Mary1 Kobal 1 Marv Kremesec 2 Josephine Račič 56 Mar/ Tomazin 2 Frances Vreček 3. Pueblo, Colo 1: 1 Josefa Meglen 5. Indianapolis, Ind 30: 21 Josephine Barbarič 4 Mary Dragan 2 Mary Dugar 1 Rose Glazar 1 Mary Konecnik 1 Mary Zunk 6. Barberton, Ohio ... 29: 2 Mary Mekina 12 Jennje Okolish 12 Frances Ošaben 1 A. Žagar 1 A. Zupec 1 Frances Prostovich 7. Forest Citv, Pa 1: 1 Pauline Osolin 8. Steelton, Pa 2: 2 Dorothea Dermes Štev. Ime članice. Št. Podružnica novih ki jih je pridobila: 9. Detroit, Midi.............. 9: 4 Theresa Caiser 1 Anna Gorshe 1 Kathryn Kaucic 1 Kathryn Kotzian 1 Amalia Malasich 1 Anna Potočnik 10. Collinwood, Ohio ........... S: 1 Rose Acetto 1 Marianna Henigman 2 Katie Homar 1 Mary Sluga 11. Eveleth, Minn............... S: S Amalia Smoley 12. Milwaukee, Wis..............49: 5 Mary Benchich 2 Helen Bisjak 3 Mary Frangesh 1 Maric Glavan 1 Rosalia Graschitz 1 Mrs. Jaklic 1 Fannie Kolenz 1 Mary Kopac 1 Mrs. Levar 1 Mary Mesarich 1 Mrs. Mozer 2 Mrs. Primožič 1 Josephine Pung 3 Marg. Rasbornick 1 Cillie Sagadin 1 Elisabeth Sedmak 12 Mary Schimenz 1 Louise Stariha 10 Fannie Zuzek 13. San Francisco, Calif 7: 14. Nottingham, Ohio ________19: 15 Newburg, Ohio ..........54: 16. 17. So. Chicago, 111...........26: West Allis, Wis. „69: IS. Collinwood, Ohio 19. 20. Evelcth, Mi Joliet, III........................14: 21. 22. West Park, Ohio Bradley, III. Ely, Minn. .49: 1 Mrs. Mary Firr 1 Maria Jonke 2 Barbara Kramer 1 Mary Ogolin 1 Mary Slanec 1 Mary Stariha 3 Mary Gerl 1 Elisabeth Illich 2 Jennie Hrvatin 1 Rosie Maurich 2 Mary Pirc 2 Franc es Rupert 1 Mary Sedaj 4 Theresa Skur 13 1 4 1 4 12 14 10 44 1 2 1 4 2 2 3 1 1 6 3 2 1 4 1 1 24. La Salic, 111. .15: 25. Cleveland, Ohio 2 Ursula Trtnik 1 Theresa Yanchar 16 Jen nie Barle 14 Anna Grozdanic 1 Josie Gustinčič Appollonia Kic Anna Matter Rose Mirtel Jennie Urbančič Pauline Zupančič Agnes Mahovlic Anna Motz Louise Bitanz Jennie Juzina Jennie Kozleuchar Antonia Kozmut Theresa M. Krapsha Sophia Moze Miss J. Schlosser Mary Sorcic Nellie Tratar Mamie Hoffert Rose Mesec Jennie Sodja T. Welikanie Antonia Nemgar Katherine Petrovčič Clara Blaess Josephine Erjavec Margaret Jurjevčič Anna Mlakar Jennie Mustar Helen Pluth Anna Rogelj Anna Simunovich Agnes Skedel Agnes Stuckel 1 Cecilia Brodnik 2 Rose Smole 1 Josephine Bolka 1 Mrs. Chepelnik 1 Mary Dolenc 1 Agnes Galin 2 Mary Kocjan 1 Mary Lobe 11 Mary Logar Prances Majerle 1 Johanna Markttn 1 Prances Mehle 1 Prances Mikolich 1 Mary Perushek 1 Cath. Peshel, Sr. 1 Ursula Prijatel 1 Mary Pucelj 2 Mary Rom 1 Mary Rus 2 Ivana Sega 1 Mrs. J. Sever Mary Simonich 1 Anna Slogar .29: 26. Pittsburgh, Pa............... 9: 27. North Braddock, Pa....... 1: 30. Aurora, III................. 3: 32. Euclid, Ohio ..............12: 35. Aurora, Minn.............. 1: 36. McKinley, Minn............14: 37. Greaney, Minn............. 2: 38. Chisholm, Minn............26: 3'). Biwabik, Minn............. 1: 40. Lorain, Ohio ............. 5: 41. Collinwood, Ohio .........42: 2 6 13 42. Maple Heights, Ohio ...14: Mary Skalar Magda Slogar Frances Yakich Mary Zbashnik Mary Grgovic Louise Kerne Angela Strukel Mary Štrukelj Julia Bokar Mary Fabjančič Mary Hren Mary Hrovatin Mary Kikel Louise Klopcic Theresa Kuhar Jennie Lagina Agnes Laurich Josephine Ludiha prances Mezic Mary Miklaus Marv Milavec Mary Otoničar Mary Petrlin Frances Ponikvar Dorothy Strnisha Jennie Vidercar Anna Zaversek Sophie Zgonc Mary Bahor Josephine Jerg£l Anna Klun Mary Martincich Marv Smerdel Mrs. N. Veselic Elizabeth Zinser Ursula Pierce Mrs. M. Butchar Mrs. Jerry Verbic Frances Cimperman Jennie Grdina Mrs. Potokar Mrs. Prostor Mary Sintic Frances Zajc Theresa Zdesar Katie Kostelich Johanna Filipčič Frances Mesojedec Annie Purkat Amalia Tahija Katherine Mallerich Mary Starich Johanna Dolinar Anna Knezovich Annie Trdan Mary Shiltz Frances Bresak Frances Tomazic Anna Gerbic Mary Lusin Marion Penko Mary Milner Frances Planinc Margaret Poznich Anna Prisel Marv Raddell Anna Somrak Frances Turek Mary Zibert Antonia Unetich Anna Legan Cecilia Oblak 43. Milwaukee, Wis............... 6: 45. Portland, Ore............... 2 45. St. Louis, Mo. ............. 2 47. Garfield Heights, O. 14 49. Noble, Ohio ................. 7 Antonia Cherweznik Gertrude Delopst Mary Hudaj Mary Salatnik Rose Stiglitz Anna Lew^ck Mary Sersly Mrs. Mary Lousha Helen Skoff Frances Cergol, R.A. Rose Ifsich Caroline Mausar Antonia Sila, Sr. Helen Tomazich Louise Zidanic, R.A. Cecilia Bradac Mary Coprich 50. Cleveland, Ohio 51. Kenmore, Ohio 52. Kitzville, Minn. 53. Brooklyn, Ohio 6: 9: .14: 1 Mary Gombacb 2 Jennie Intihar 2 Prances Kosten Josephine Bencin Frances Grdanc Mary Marsich Albina Schmuck Josephine Seelye Antonia Tanko Mary Galushek Josephine Nels Jennie Martinčič 8 A. Trdan Cod št. 38) 2 Mary Oblak 12 Catherine Železnik SKUPAJ V CELI KAMPANJI 704 NOVE ČLANICE. Fodr.: Ime nove članice: 1 Nada Urbas Anna Gasser Angela Saje Theresa Zagožen 2 Anna Coff Genevieve Zicherl Anna Kosmach Jr. Emma Meglin Julia Tomažič Mary Koporc Veronica Antolin Agnes Augustine Jennie Battistig Frances Cerjak Antonia Densa Marv Dolmovich Antoinette Duller Johanna M. Duller Marguerite Duller Anna Grill Frances Grill Mary Grill Agnes Horvath Cecilia Horwath Frances Horwath Margaret Judnich Antoinette Kerzich Elisabeth Kerzich Pauline Kobal Veronica Kolenko Veronica Kolenko; Miss Mary Kovacic Anna Kukman Mary Lamer — v maju Lillian Lenech Stefania Majcen Jean Mladic Mary Mravla Elizabeth Persa Mary Poppish Marv Puklavetz Frances Sardoch Sophia Sitnec Ann Šinkovec Frances Šinkovec Rose Starman Mary Toplak Mary Tomazich Vera Turner Kathryn Vrasich Elsie Wencel Christina Zefran Josephine Železnikar Albina A. Zeman NOVE ČLANICE V Ime agitatorice: Marie Prisland Johanna Radovan Rose Starc Theresa Zagožen, Sr Jennie Beribak Margaret Chernic Mae Fabian Anna Kenig Josephine Racic Mary Tomazin «< it it it ti It MESECU .HJNI.JU 1932. Fodr.: Ime nove članice: Mary Zokal Anna Zorko M ary Zver Louise Zupan 5 Antonia Koss Josephine Kronoshek Frances Naumsek Mary L. Radez Mary Turk Anna Mauser 6 Theresa Stefansky Frances G. Battay Frances Petrich Anna Seryak Anna Mushalek Manda Kozarevich 9 Katherine Kotze Anna Chopp Frances Škorjanc Lucy Snyder Mary Spehar Matilda Rejc 11 Mary Janesich Kristina Jerome Frances Lessar Mary Putzel Frances Zakrajšek 12 Josephine Videgar Antonia Marsel Anna Spende Anna Marji Theresa Lentz Fannie Kolenz Pauline Bencina Mary Cheplak Mary Korpnick Frances Zager Mary Kmetez Frances Aidich Antonia Dolensek Anna Geiser Anna Geiser, Miss Mary Gorenc Anna Heller Josephine Kusnik Anna Remshak Kathryn Stuller Rosie Trummer Mary Zalar Jennie Bartel Theresa Dezelan Julia Povsic Louise Schuller Ime agitatorice: ! tt tt u a Frances Vrecek Josephine Barbaric it H it it a a tt tt Mary Dragan Mary Mekina Jennie Okolish tt it tt it Frances Osaben Frances Prostovich Anna Gorshe Theresa Caiser tt it tt t1 Katherine Kaucich Katherine Kotzian Amalia Smoley tt It it it It It tt tt Helen Bisjak Mary Frangesh it it Rosalia Graschitz Fannie Kolenz Mary Mesarich Mrs. Primožič II Marg. Rasbornick it tt Cillir*. Sagadin Mary Schimenz tt u a u it u n n a a it a tt it tt tt it U U it Fannie. Zuzek II tt II II II II a — 149 — The Dawn Rosic S toe h Rose Jelich it tt Rose Wene d “ Frances Komar it << Paulina Savoren Maria Jonke Fannie Komatz it Anna R. Nobles Barbara Kramer Mary Kopushar it tt Catherine Kogoj Jennie Hrvatin Eva Maicen Maria Paulin Antonia Potočar Frances Potočar ti tt ti tt Agnes Gombach Jennie Mramor Mary Sedaj Theresa Skur n tt tl ti Mary Mauer Anna Grozdanic & Martha Rasich u a Frances Suhadolnik Jennie Barle Jennie Reeely tt >t Mary Aidisek Appollonia Kic & Maggie Rescek it (< Frances Arko Jennie Barle Mary Simonz tt tt Alice Bradac << “ Frances Sirk tt r< Angela Gregorčič It H Marv Stenovec n ii Marv ilrovat tt <( Marv Theim it ii Mar v J a near Mary Kenik Anna Sever Josephine Vene Anna Yelt/ It •* tt U 23 Anna Jurisich Marv Kovach Mary Logar H n tt “ II •* Rose Kovali Annie Novak ti a ti tt Anna Bobnar Sophie Kic Anna Kosak Mary Novak Appollonia Kic n a u «t Marj' Preshiren Josephine Stupnik Amelia Veranth ti ti «< ‘i it a ilo veliko dobitkov; pet izmed teh je darovala nova mlada članica Mrs. Li-zabeth Žefr an. Podružnica sc ne bi bila začela tako razvijati, ko ne bi imela tako dobrega odbora. Mrs. Duller jc imenitna predsednica, ki jo imajo rade tako starejše kakor mlajše članice, i'na pa tudi druge mioirje v svojem generalnem štabu take, da je veselje. S oriiaz.no besedo navdušuje svojo armado na levo in desno 1,1 z dobrim zgledom sama kaže pot Svoje tri hčerke je dala zapisati v Zvezo Ul na več sej zapovrstjo ie kaj dobrega urinesla tudi za pod zobe. Ona ia en kres. drugi kres pa je naša blagajničarka Mrs. Marv Tomažin. Že v začetku ^pta, ko je prevzela urad in z njim pra- zno blagajno, sc jc sistematično lotila dela. Ni bilo dolgo in v blagajni jc bi- io sto dolarjev. Potem sc ji je pa menda zdelo, da je podružnica premajhna za toliko blagajno, zato je šla spet na delo in nabrala 50 novih članic pred koncem kampanje. Večkrat jo je spremljala Mrs. Clara Foys, ki ima tudi mnogo prijateljic. Posebno jo je navdušilo poročilo, da je podružnica v La Salic začela rasti, kajti Mary je od tam doma. Mrs. Tomažin ima res izredno srečo pri nabiranji: članic, vendar 56 novih v tem času in v naših posebnih okoliščinah že ni veš malenkost Treba je bilo napraviti marsikatero stopinjo in marsikatero kljuke po večkrat pritisniti, in, če se ne motim, tudi doma na skrivaj obrisati marsikatero solzo zaradi večkratnega razočaranja. Kampanja je pripeljala 69 izvrstnih žen in deklet v našo podružnico, v pretežnem številu mlajše osebe. l’o vsej priliki se lahko pričakuje, da bo ta prirastek prinese! v podružnico svežo silo ZAHVALA. Glavne uradnice, ki so se udeležile letnega zborovanja Slov. Ženske Zveze, se želijo iskreno zahvaliti Mrs. in Mr. Martin Kremesec v Chicagi, za vso prijaznost, postrež-tjivost in gostoljubnost, katere so vedno deležne v njih hiši, kadar pridejo na zborovanje. Istotako se želijo gl. uradnice zahvaliti sestri Mrs. Matildi Duller, predsednici podružnice v Chicagi, za prijaznost in gostoljubnost. in ji dal podlago za še večje razraščanje v bodočnosti. Tudi mnogo raznovrstnega talenta je med njimi, kar bo gotovo ugodno za naše zabave, še bolj pa za javne prireditve. Z velikim veseljem smo tudi zaznali, da je med novimi članicami lepa skupina najbolj delavnih in najbolj zavednih prekmurskih rojakinj in njihovih hčera. Mnogo naših ljudi morda šc ne ve, da jc bilo ravno v krajih, odkoder pridejo prekmurski Slovenci, nekdaj srce slovenskega naroda in prestolica slovenskega kralja. Dolgo letno ogersko potujčevanje jc sicer kolikor toliko vplivalo na njih domače narečje, ne pa na njih narodno zavednost; dasiravno so živeli daleč tam prek reke Mure, so še vedno ostali zavedni Slovenci. Upamo, da naše nove sestre iz Prekmurja pripeljejo v Zvezo še mnogo mnogo svojih ostalih ožjih rojakinj in vplivajo tudi na druge naselbine v Ameriki, kjer žive Prekmurci v večjem številu, da sc tudi tam zavzamejo za našo organizacijo. Pa še nekaj Naj no katera kmalu noroča v naš Kuhinjski kotiček, kako se napravijo slavni prekmurski “reteši", ki sem o njih žc večkrat slišala, kako okusni so. Podružnica sočustvuje s sosestro in prejšnjo gl tajnico Mrs. Gottlieb, ki ji jc nenadoma, umrl starejši sin Viktor, čvrst fant v najlepših letih. — Zvesta članica in ustanovnica Mrs. Anna Ko-smach starejša je prestala jako kritično operacijo m boj kakor izgleda, kmalu zopet vse dobro. — Nova mlada članica Mrs. Frank Poppish jc zopet vesela, ker se je povrnil iz bolnišnice njen soprog, ki ga ji je težka avtomobilska nezgoda vzela takoj prvi teden po poroki. — Več naših članic je šlo v nedeljo 17. julija v Lemont na slovesnost srebrne sv. maše, ki jo je daroval tam preč. g. Dr Hugo Bren. Nekatere so pomagale v kuhinji pripravljati sijajno uspeli banket, druge so b.ilc za "kelnarce”, nekatere so na pemagale lepo prepevati, ker so tudi članice zbora Adrije. Banket sc je vršil v “gostilni pri Finžgarju”, kjer kraljujeta sedaj naša zavedna članica Mrs. Mary Kobal in njen soprog. Na avgustovi seji podružnice ne bo običajne zabave, pač pa imajo odbornice za septembersko sejo zopet nekaj posebnega v mislih. Na zadnji seji so nadzornice podale svoje poročilo, ki je bilo jako ugodno. — Josephine Račič. Št. 3, Pueblo, Colo. — Naznanjamo žalostno vest, da nam jc kruta smrt vzela sosestro Nežo Prelesnik, ki se je dala operirati na vratu. Pogreb se je vršil 28 junija; udeležba je bila velika. Pokojna Mrs. Prelesnik jc bila članica KSKJ. in SŽZ., Društva krščanskih mater in dr. sv. Ane. Videli smo, kako je lepo za osebo, ki spada katoliškim društvom, ki priredijo tako lep sprevod in izmolijo mnogo molitev. Pokojna Mrs. Prelesnik zapušča soproga in pet otrok in sestro J. Meglen. Bog ji naj da večni mir in pokoj Njenim ostalim naše sožalje! Prosim vse članice, katere ne plačujete redno vsak mesec, bodite tako dobre, da poravnate kar dolgujete; veste tudi, da moramo vsaka plačati za naš list Zarja 25c julija meseca, kar mora biti plačano. Priznamo, da so res slabi časi, ali tako majhen asesment kot je pri SZZ. se že poravna, če jc le malo dobre volje. Prosim vas še enkrat, da storite svojo dolžnost. Priobčiti želim, da bo naš rojak John Butkovič v kratkem zapustil našo naselbino in se preselil v Pittsburgh, Pa., kjer bo prevzel veliko čast in težko delo: predsednik bo naj večje jugoslovanske podporne organizaciji v Ameriki, Hrvatske Bratske Zajednice. Mr. Rut-kovič, pogrešali ve bomo v Pueblo, ko si tako rad vse storil za vsakega, naj bo v veselju, žalosti, ali nesreči. Uverjeni smo. da bo Mr. Butkovič izvrstno u-pravljal svoje novo uradno delo v dobro članom in članicam HBZ. Želimo mu mnogo uspeha Margareta Kozjan, tajnica podr. št. 3 SZZ. St. 5, Indianapolis, Ind. — Naša gl tajnica se je enkrat izrazila, da bi bilo lepo, ko bi imela vsaka podružnica po en dopis v Zarji vsak mesec. Obžalujem, da smo enega že izpustile, pa naj bo ta večji. Ker je mene roka bolela ko sem bila povožena doma pred hišo, zato mi je pa tudi račun unesel radi novih članic in t. dosedanjim številom nikakor nisem zadovoljena. Cel mesec nisem mogla nikamor za članicami; kampanja je pri kraju, pa vendar imam še dosti deklet in žena na piki, ki bi bile dobre članice in bi jim gotovo ne bilo žal, ko bi pristopile. Zadnji mesec je naša članica Mary Ule obhajala 25 letnico zakonskega jarma Ker se zaradi bolezni ni mogla seje udeležiti, smo jo obiskale na domu in ji želele učakati SO letnico in ji poklonile naše skromno darilce. Sestra Ule je pa prinesla ohajčana, da smo bili dobre volje. Hvala! — Štorklja je pa obiskala štiri naše članice in tudi darila prinesla: tri deklice in enega fantka. Nazadnje se je oglasila pri Mary Lamport, njeno dekliško ime je bilo Bajt. in jo obdarila z deklico. Castitamo. — Naša članica Rose. Palic se nahaja v bolnišnici St. Vincent; želimo, da bi se kmalu povrnila na dom. Članice, prihodnja seja sc vrši 7. avgusta. Pridite vse nove članice in stare, da boste videle, kako se je piknik obnesel in nemara čaka katero posebna sreča; morda ravno mene. Naj bo vsaka navzoča, drugače ne bo dobila nič Tud: naj vsaka poravna stroške in naklado za iulij; sama ne morem vsako iti v hišo podrezat; prosim, da upoštevate to mo- io skromno prošnjo. Pa nekaj novega bo: regalije bodo prišle, da si .iih boste članice nabavile, ker je. lepo. da pokažemo kaj smo in kam spadamo. So prav lepe in vam bodo gotovo všeč. Ravno, ko to pišem, je dobila naša blagajničarka Mary Vidmar vest od naše glavne blagajničarke, da ie prejšnji glavni tajnici umrl starejši sin; v imenu cele podružnice št. S izrekam globoko sožalje njej in celi družini. — Pozdrav vsem članicam Zveze, vsem Ančkam pa veseli god! — J. B., tajnica. * * * Dolžnost me veže, da se javno zahvalim podružnici št. S, S/Z. za darilo ob moji 25 letnici zakona. — Pozdrav — Mary Ule. Št 6, Barberton, Ohio. — Sedaj ob azključku kampanje kliče naša podružnica vsem novim članicam: pozdravljene in dobrodošle med nami! Sc lepo zahvalimo materam članicam, katere ste vpisale svoje hčerke, kakor tudi drugim materam in očetom, ki niso branili svojim hčerkam pristopiti v Zvezo. Ker naša dobra dekleta so skoro v vseh slučajih, kjer smo vprašale, ali ne bi pristo pile v Zvezo, odgovorila: “Kakor ma ma hoče.” Torej prav lepa hvala vsem. Sedaj smo le dosegle število 100, oziroma 103. Lepo, kaj ne, pa meni se zdi, da bo še veliko lepše kadar bomo zapisovale ravno narobg, namreč 301. Le pogumno na delo vse, pa bomo počasi dosegli tudi to. Na pikniku 4. julija smo se imeli prav prijetno in vam je lahko žal, katere niste prišle. Mr J. Zupe c, Mr. M. Usnik in Mr. 1-'. Žnidaršič so nam jako lepo počistili prostor in pripravili mize in klopi ter vse drugo kar smo rabile, zakar jim prav lepa hvala. — Pozdrav vsem! Frances Ošaben, tajnica. St. 10, Collinwood, Ohio. — Seja dne 7. julija je bila prav dobro obiskana Po seji smo imele tudi zabavo in smo se prav dobro zabavale, obenem pa tudi nekoliko opomogle našo prazno blagajno' Enako bomo napravile tudi na prihodnji seji dne 4. avgusta. Zalo, članice, vas prav vljudno vabim, da se v o-bilnem številu udeležite. Cim več nas bo boljše se bomo zabavale. Ker imamo tako revno blagajno, smo na zadnji seji sklenile, da se bo od avgusta naprej plačevalo 5c več, to je 30c namesto 25c. Upam, da boste članice to upoštevale Naša prejšnja tajnica Luise Milavec je resignirala Na njeno mesto sem bila izvoljena jaz. Moj naslov je Frances Su-sel, 726 E. 160 St. Prosim vas, članice, da bi redno plačevale asesment. Sedaj sc ne boste mogle izgovarjati, da je predaleč, ali da ste pozabile. Pobirala bom vsakega 23., 24. in 25. dne v Slov Domu na Holmes Ave. Na mojem domu je tudi vsaka dobrodošla; toraj boste imele dovoli prilike. Obenem ste prošene, da čim prej poravnate tudi prispevke za Zarjo. Te zelo malenkostna svota, 25c, ker list Zaria nam je v resnici potreben in smo tudi nahko ponosne na ta svoj list. Moja želja je tudi, da bi bil vsaj en dopis vsak mesec v Zarji od naše podružnice. — Pozdrav vsem članicam SŽZ Frances Susel, tajnica, 72 E. 160 St. Št. 15j Newburgh, Ohio. — V teku letošnje kampanje je naša podružnica napredovala za 54 članic. Zahvaljujem se našim agitatorkam, ki so tako navdušeno delale, ker v sedanjih časili je težko agitirati, pa se vendar niso ustrašile tega dela. Posebno sta se odlikovali naša blagajničarka Anna Grozdanič, in nadzornica Mrs. Barle. Želim, da bi bile naše nove članice dobre in stanovitne in da bi z njimi še bolj naoredovaal naša podružnica, kakor tudi cela Zveza. Dobra članica je tista, ki vsak mesec skrbno plačuje svoj asesment in vedno skuša pomagati, kjer vidi, da se da kaj storiti v korist podružnice, razširja prijateljske odnošajc in medsebojno razumevanj med članicami, pa tudi skrbno prečita vsako Zarjo od kraja do konca, da spozna delovanje celotne Zveze. Pri tej priliki naj tudi omenim, da so dopisi v Zarji tiskani s premajhnimi črkami, ki jih je težko čitati, posebno starejšim članicam. Ker je zelo važno, da vse redno prečitajo dopise in tako zasledujejo napredek vseh podružnic, se mi zdi potrebno priporočati, naj bi bili dopisi tiskani z večjimi črkami. Seveda vem, da bi to znatno razširilo Zarjo in nakopalo nove stroške, pa vendar upam, da sc bo dalo o prliki v tem oziru pomagati, če prej ne, pa na prihodnji konvenciji, če sc tudi drugim zdi taka sprememba na mestu. Sesterski pozdrav. — Apolonija Kic. Št. 19, Eveleth, Minn. — Pravijo, da je bolje pozno kakor nikoli, zato naj poročam, ker nobena druga ni — da smo tudi pri nas prav imenitno obhajale materinski dan. Naša podružnica je priredila dve lepi igri, angleško “Union Depot” in slovensko “Domen”. Obe sta bi- li igrani lepo v največjo zadovoljnost občinstva. Priznanje gre vsem igralcem in vsem, ki so kaj pomagali, v prvi vrsti pa Mr. in Mrs. Prebclič, ki sta izučila male in odrastle igralce. Mali Frank Flov je lepo zaigral na harmoniko, mali Joseph Rozinka pa lepo povedal materam. Za celo prireditev se je posbno zavzela predsednica Antonija Nemgar, ki vedno tuhta, kaj bi storila, da naša blagajna ne bi bila prazna. — Pozdrav. — Članica. St. 23, Ely, Minn. — Naznaniti vam moram žalostno vest. Smrt nam je iztrgala članico Frances Mikolich, ki je bila stara komaj 43 let. Zapušča soproga ui devet otrok; ena hči jc omožena Mehle in ie tudi članica SŽZ., drugi so pa nedorastli. Pokojna je bila zelo dobra članica za podružnico; zmerom je hodila na seje in pomagala. Podružnica je naročila pet sv. maš in venec za 5 dolarjev. Vse članice so ji izkazale čast ker so šle molit dva večera v obilnem številu. Za pogreb so imele bele rože. Pokojna Frances je bila članica čez tri leta. Pogreb je bil skrajno žalosten. Kako je mali sinček gledal za materjo ko so jo spustili v grob. Dečko je šele nekaj čez dve leti star. Prizadeti družini izrekam naše sožalje. Tebi, nepozabljena nam sestra, pa želim, naj Ti bo lahka ameriška gruda. Tudi se lepo zahvalim vsem članicam, ker. ste se tako lepo vdeležile molitve in pogreba. Nadalje ste prošene, ako katera ne more zdrževati društva, da na znani tajnici prvi mcsec. — Pozdrav — M. Kurre, tainica. Št. 25, Cleveland, Ohio. — Hočem malo opisati, kako se še imamo pri naši podružnici. Gre vse lepo mirno, sicer bolj počasi, ali sigurno naprej. Žal, da skoro gotovo ne bomo dosegle nagrade v obliki spominske knjige, za pridobitev največ novih članic v pretekli kampanji. To pot nismo zmagale, bomo pa gledale ,da nas drugikrat nobena podružnica ne porazi. Vseeno je pa naša podružnica lahko ponosna, ker je največia po številu članic in tudi v kulturnem oziru zelo de lavna. Pri tolikem številu članic je tudi zmirom kaj novega. Naša zelo agilna članica Mary Glavič in njen soprog sta obhajala 25 letnico poroke v krogu svoje družine in številnih prijeteljev. Iskrene častitke! — Ljubka Jennie Lužar se pa v kratkem poroči z sinom poznane Pajkove družine. Želim mnogo sreče! V življenju se vrsti veselje in žalost. Neizprosna smrt je ugrabila eno naših dobrih članic Marv Peterlin. Premini* la je po dolgi bolezni 13. julija. Stara je bila 50 let. Nje veličastni pogreb je pokazal, kako je bila pokojna priljubljena. Blag ji spomin, preostalim pa iskreno sožalje. Dosti članic povprašuje, zakaj da je naklada 25c julija, lake članice menda ne berejo ne pravil in ne lista Zarje. 12 krat na leto prejeti list za borih 25c, to je malenkost, saj je samo ena izdaja vredna toliko. Zato, katere boste brale ta moj dopis, Vas prosim, da točno plačate tudi doklado in s tem prihranite tajnici mnogo truda. V kritičnih časih živimo, vse ječi pod težo brezposelnosti. Veliko duhovitih besedi se je že pisalo o tem problemu ali pomagati, kakor se vidi, nihče ne more. Naj bi se vladajoči razred že enkrat vzdramil in storil kaj za svoje državljane. Najlepše pozdrave vsem članicam SŽZ.! — Frances Ponikvar. Št. 26, Pittsburgh, Pa. — Pol leta je zopet za nami in prav je, da se vprašamo, koliko smo napredovale, ali je šla podružnica za korak naprej, ali nazaj. Kakor so slabi časi, naša naša podruž-nira še precej napreduje, ako pomislimo, da so nam v tem kratkem času tri članice umrle. Za vsako članico so se brale tri sv. maše. Tudi ptica štorklja sc je pri štirih članicah oglasila. Vsaka “baby” dobila svoj dar, nakaznico za $2.50; Obenem naznanjam članicam naše podružnice, da bomo na drugi seji, to je 11. avgusta, pobirale za Zarjo 25c; tako prosim članice, da vpoštevate to. Pa še nekaj; rada bi videla, da bi članice bolj obiskovale seje in bolj redno plačevale svoj asesment, ker ne moremo vedno zalagati. Katera dolguje za več mesecev in ne mora vse plačati, naj prinese vsaj za en mesec, drugo pa kadar ii bo mogoče. Sedaj pa naj omenim še to: za drugo sejo je sestra Mary Smrdel, naša nad zornica, obljubila lep “door-prize”; samo toliko povem tukaj. Pridite vse na drugo sejo, ker imamo več važnega na programu, in ako je kateri mogoče, naj pripelje novo članico; obenem bomo videle. katera bo srečna. * * * Naznanjam članicam SŽZ. širom A-merike žalostno novico, da je 14. julija umrla Mary Maticich, predsednica podružnice šl. 2fi. Podvreči se je morala težki operaciji, ki jr pa ni-prestala. Njena smrt pomeni nenadomestljivo izgubo za našo podružnico. — Pozdrav. — Maty Besal, tajnica. Št. 27, North Braddock, Pa. — Malokrat se oglasimo od naše podružnice. Ni nas veliko in še tiste smo raztresene po naselbini. Zato bi bilo prav, da se vsaj enkrat na mesec vse zberemo na seji in pogovorimo. Menda si bo že vsaka za to lahko utrgala eno urico časa na mesec. Tudi prosini, da vsaka, ki ne more plačevati, pride povedat. Za nobeno, ki se sama ne bo zglasila, podružnica ne bo zalagala, ker se je že zgodilo, da je zalagala za članico po šest mesecev, potem je pa ta odstopila. V imenu svoje hčere se lepo zahvaljujem članicam naše podružnice za ček !j>10, ki ste ji ga poklonile kot poročno darilo. Prav iskrena hvala vam. — Pozdrav. — U. Pierce. Št. 41, Collinwood, Ohio. — Na naši zadnji seji, je bila bolj slaba udeležba. Želeti je, da bi se članice bolj redno u-deleževale sty, kjer le potem zamoremo pričakovati napredka. Zatorej, drage članice, ne pozabite na prvi četrtek v mesecu in pridite nji sejo, da se malo pogovorimo. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se udeležimo slavnosti Dr. Sv. Križa, ko bodo imeli razvitje zastave, kar bo 28. avgusta. Sklenjeno je tudi, da se udeležimo 11. septembra zopet dnine slavnosti, kar pa sporočim pozneje bolj natanko. Tako, drage članice, vi-d.te, smo precej zaposlene in tako ie tudi prav. Prvega in osmega julija sta Mr. Grdina in Mr. Kogoj kazala slike iz starega kraja v S. D. Domu na Waterloo Rd. Zares krasne slike. Naša domovina je zares prekrasna, da bi jo zamogli kdaj pozabiti. Veliko gorovje, zelene doline in travniki — vse to smo videli in snip se popolnoma '"topili v misli na naš kraj za par uric. Vso čast tema dvema gospodoma za njih trud. Dobiček je šel ves za slovensko šolo, S. D. D. — S pozdravom. — Marion Penko. Št. 43, Milwaukee, Fis. — Našo podružnico je obiskala teta štorklja in pustila zalo hčerko sosestri Antonettc Sa-' šek. Castitamo! Podružnica ji je poklonila primerno darilo. Upam, da bo no-vorojenka še enkrat članica SŽZ. Tudi slabo novico moram poročati. Sosestra Cilka Rojtn je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Nahaja se v domači oskrbi. Želimo ji, da bi sc pre-šmentana noga kmalu zacelila. Na julijski seji smo izžrebale krasno na roko slikano sliko. Srečno številko je dobila sosestra A. Cerwcznik. Ker pa ima Mrs. Cerweznik že itak preveč slik, io je pustila še enkrat izžrebati. V drugo ie zadela terno sosestra Helen Rifel; na recite, da ni naša Helen srečna. Dne 21. julija bomo imele nekak izlet, o katerem bom poročala nozneic. Nai se šc enkrat v imenu podružnice zahvalim so-sestri T111 i n Terček za sliko, podarjeno naši podružnici, ker nam je s tem pri-rtrvnooOa r1o nar dolarčkov za našo blagajno. Pozdrav. — A. Velkovrh, tajnica. Št. 44, Valley, Wash. Dolgo že ni nobenega dopisa v listu Zarja od podružnice 44. Oh saj je pač zmerom po starem kopitu. Društvo ostaja zmerom na istem članstvu. Vendar, blagajna pa ni prazna. V predpustnem času smo imele par domačih iiartijev da smo na noge postavile Ma'.'.aino in imamo v nji seme. Lansko leto je tjaše društvo kupilo lep kip sv. Terezije, cvetke Jezusove, ki je stal okrog 45 dolarjev. Poklonilo ga je naše društvo kot darilo za 25 letnico obstanka naše cerkve. Malo članic imamo. Seveda, nekaj je to, ko naša naselbina ne šteje veliko Slovenk, drugo- jc pa premalo zanimanja za društva. Se ženske premalo zavedajo, kaj so slovenske organizacije v Ameriki Povedati moram, da je nevarno zbolela članica Miss Marie Trampuš; nahaja sc v bolnišnici v The Dalles, Oregon. Brzojavno je bila poklicana k nji njena mati, tajnica podružnice, Mrs. Mary Trampuš. Podala se je takoj na pot Želimo hčeri skorajšnjega zdravja. Za materinski dan smo pa imele čla nice južino ali “dinner” pri tajnici Mrs. Mary Trampuš. Bilo je prav imenitno. Tudi na počitnice ali obisk so se podale nače članice. Mrs. Mary Swan in Rose Burya, sin Joe, in hčerka Mary, omož. Carlston, so šli z auto v Brockway, fara sv. Štefana, Minnesota. Vem, da je bil® veselo snidenje z bratom Joe Torker in z drugimi sorodniki, ker je že 35 let, odkar je bila Mrs. Swan z Minnesoti in 20 let, odkar je bila tam Mrs. Burya. Njih starši so pred 55 leti prišli v Brockway in počivajo na pokopališču pri fari sv. Stefana. Pokropili bosta njih grobove. Želim vsem bralkam in članicam SŽZ. obilo uspeha in mnogo napredka v članstvu. Rada berem Zarjo, ker nudi tako poučno berilo. — Pozdrav. — Mrs. Marie Omejc, predsednica. Št. 47, Garfield Heights, Ohio. — Minilo je leto odkar obstoja naša podružnica, ki je bila ustanovljena s 104 članicami. Gotovo bo katera pogledala v mesečno poročilo, za koliko smo v članstvu v teku enega leta napredovale! Rekle boste: nič, tudi sedaj so še vedno 104. V resnici pa smo jih le mnogo pridobile, ker so nekatere pustile, se ne zavedajoč, kaj da so pustile, enim pa tudi vsled slabih časov ni bilo mogoče vzdrževati. Vedno pa smo gledale, da če je ena pustila, smo na njeno mesto takoj drugo postavili in tako je pri nas še vedno število 104. Ustanoviteljice te podrunice ste sedaj že upravičene do pogrebnih stroškov $50.00. Vsled tega ste pa tudi prošene, da v bodoče vedno redno plačate meseč-nino, da ne bo kateri sledila suspenda-cija, ker s to izgubite pravico; glejte pravila v tem slučaju. Katera ne more v resnici plačati, naj se pa pri eni ali drugi odbornici zglasi in bomo zanjo založile, kar nam bo vrnila o priliki. Katera še ni plačala 25c za Zarjo, naj to gotovo stori v avgustu. Reči moram, hvala Bogu, da v teku leta ni bilo med nami nobenega smrtnega slučaja; par članic je bilo bolnih, pa so že spet zdrave. Bile pa so tri članice prizadete, ko jim je nemila smrt pobrala drage soproge. Zadnji dve sta bili Mrs. Zadnik in Mrs. Zupan; v teku 14 dni sta obe izgubili draga soproga; naj jima bo na tem mestu izrečeno v imenij cele naše podružnice iskreno sožalje. Sklenile smo na seji, da kadar koli bo kateri naši članici umrl mož, se čla-rtice za časa, ko se bo nahajat na mrtvaškem odru, vsak večer zberemo k molitvi in sicer ob desetih zvečer, ne da bi sc vas še posebej nato opominjalo kakor dosedaj. Dne 3. julija smo imele piknik; dež je padal celo popoldne, zato ni bila ravno preveč velika udeležba. Toda, hvala Bogu, udeležba je bila le tolika da so se naši stroški krili in tudi blagajna si je malo opomogla. V imenu cele podružnice se najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali delati, ki ste eno ali drugo stvar darovale, in vsem, ki ste nas to popoldne posetili na prostoru ter nam pripomogli do boljšega uspeha; ob priložno sti pa se bomo tudi me na vas spomnile ter vam po syoj moči povrnile. Hvala Rudetu Novak, prodajalcu sadja, kateri nam je vse potrebno prevozil na prostor in nazaj, ter tudi nekaj po-setnikov. Vam, gospodinje, ga pa priporočam, da se ga tudi ve spomnite kadar bo pred vašo hišo ustavil svoj truck in vpil: potedo, tomedo, da greste ven in si nabavite od njega, kar rabite. Dne 9. julija je bila mesečna seja. Ne vem, kje so bile tiste, ki so pravile, da bodo prišle na sejo ter jo prestavile na drugi dan v tednu. Bilo jih je precej, toda so bile večina za to, da sc seja še v bodoče vrši vsako drugo soboto v mesecu. Torej pridite, ako vas bo drugič kaj več drugega mnenja. Na avgustovo sejo bom prinesla zlato spominsko knjigo. Katera se še ni notri lastnoročno podpisala, je prošena, da pride na sejo in napravi svojo dolžnost, ker kmalu io bo treba izročiti letošnjim zmagovalkam. Ako ravno je kampanja zaključena, vse eno delujmo še naprej pridno za pomnožitev članstva Slovenske Ženske Zveze — Pozdrav. - Helen Tomažič, tajnica. , * * * Drage članice naše podružnice, prosim vas, da vzamete v naznanje nadalj-no pojasnilo. Dne 17. decembra, 1931 se je v listu Ameriška Domovina nahajala neka zahvala pod mojim imenom, in kakor sedaj slišim, ste nekatere majale z "lavo, ker se vam je cela vsebina ni zdela na mestu, kakor pač tudi v resnici ni bila! Na tem mestu vam danes zagotavljam, da te zahvale nisem jaz poslala za priobčitev, ter se tudi ne štejem popolnoma nič odgovorna zanjo, ker se v njej nahaja pol laži! Na kakšen način je omenjena zahvala prišla v list A. D. mi je velika uganka. Ali sc je katera hotela na tak način v kakem oziru nad mano maščevati, ali jo jc morda v resnici poslala tajnica od katere druge podružnice ter se je uredništvo pomolilo, ter dalo spodaj moje ime. Tista, ki je to napravila na en ali drug način, je prošena, če ima količkaj vesti, da gre sama z lepim potom v urad Ameriške Domovine, se tam pomeni in obenem plača tudi račun, ker jaz zanj nisem odgovorna. Tega postopanja ne štejem za šalo in nikaftor ni bilo na tne-ti;, da se je nekdo predrznil to napraviti. Vem, da se boste čudile, ker prihajam s tem šele po sedmih mesecih na dan, vedite pa, da je bilo meni vse to do 12, julija popolnoma neznano in šele ta dan so mi v uredništvu A. D. pokazali račun. Nistyn bila samo malo presenečena, in ko bi bila vedela popreje, bi tudi poprej stopila na prste, ko je bila stvar še bolj gorka. Prosim vas, drage sestre naše podružnice, da me ne obsojate, ter upam, da sem vam dala zadosti pojasnila. V bodoče se udeležujte bolj polnoštevilno mesečnih sej, ker so vas do sedaj morda ravno izrazi v omenjeni zahvali držali doma. Končno še prosim, ako je kateri kaj znano, kdo se je v mojem imenu toliko predrznil, da pove meni ali uredništvu A. 1). — Helen Tomažič. * * * Drage sestre, Slovenske Zenske Zveze št 47: — Na tem mestu si dovoljujem se vam uajprisrčnejše zahvaliti za vso vašo tolažbo, ki ste mi jo dale ob bridkem času, ko mi je Bog odvzel mojega ljubega soproga in sem tako ostala sama z edinim pet letnim sinčkom. Ravno prav, da je ostalo še malo prostorčka, da lahko še par besed povem. Prihodnjo številko Zarje bi radi izdali in razposlali dober teden prej kakor običajno. Prosim vse dopisovalke, naj pošljejo dopise do 10. ali vsaj do 12. avgusta. In če bi se zgodilo, da katera še ni poslala mesečnega poročila za julij ko to bere, naj ga nemudoma odpošlje, da lahko pravočasno sestavim svoje finančno poročilo. Nekatere tajnice so se razvadile in jih je treba mnogokrat zaradi mesečnih poročil posebej opominjati. Pravila zahtevajo, da ta dospejo v gl. urad vsak mesec do 25. dne. Prosim, upoštevajte povsod, da ne bo nikakih sitnosti. GL. TAJNICA-UREDNICA. Iskrena hvala vsem članicam naše po družnice, ki ste prišle za časa, ko se jt pokojni nahajal na mrtvaškem odru, vsak večer tako lepo molit za pokoj njegove duše. Naj vam Bog stotero poplača. — Vam udana Antonija Zadnik, članica št. 47. Št. 48, Buhl, Minn. — Dne 1. avgusta bo minilo eno leto odkar smo ustanovile našo podružnjco. Nismo mogle tekom leta posebno napredovati, ker je naša naselbina majhna in časi slabi. Ne vem, če bomo kaj obhajale obletnico; bomo videle, kaj se bo sklenilo na seji Dve naši članici sta bili na operaciji. Mrs. Mustar je bila v Duluth v bolnišnici sv. Marka, Mrs. Ambrozich pa v bolnišnici na Evelethu. Obe sta že izven nevarnosti in jima vse članice želimo skorajšnjega popolnega okrevanja, da bosta zopet kmalu med nami. Pozdravljamo članice Zveze širom A-merike in častitamo k velikim usephom, katere jc Zveza v kratkem času dosegla. — Jennie Terlep, tajnica. Št. 51, Kenmore, Ohio. — Tudi pri nas v Kenmore se včasih oglasi teta štorklja; tako se je pred kratkim oglasila pri družini Mr in Mrs. Frank Ze-kely ter jim pustila hčerko, prvorojenko. Naše častitke. Mlada mati je članica naše podružnice; upamo, da bo tudi hčerkica, ko doraste. Poročam tudi žalosten slučaj, ki je pretresel celo naselbino. Družina Joe Golac stanuje ne daleč od potoka “Ohio Canal ' in tja se jc podal mali Johnny Golac s svojim starejšim bratcem in par drugimi. Poprej jc deževalo in na-rastli potok ic pogoltnil mlado življenje. Mali Johnny je prav isti dan obhajal svoj deveti rojstni dan. Veselo razpoložen je odšel z doma, kamor se ni več živ povrnil. Kdo more popisati bol staršev, ki sta na tako žalosten način izgubila svoje najdražje. Izrekamo jima naš« globoko sočutje! — Nevarno je zbolela Mrs. Leo Bregar. Podvreči sc je morala težki operaciji. Upamo, da se ji zdravje čini prej povrne. — Na slepiču je bil operiran Mr. Frank Obreza. Tudi njemu želimo skorajšnjega okrevanja. Prosim naše članice, da bi se vse bolj redno udeleževale mesečnih sej. Enkrat v mesecu se gotovo lahko vsaka malo odtrga od doma ter pricle na sejo, da tako lahko povoljno in v zadovoljstvo vsem uredimo kar treba. Same uradnice nikakor ne morejo same vsega ter potrebujejo sodelovanja vas vseh. Torej na svidenje 7. avgusta. — Josephine Praznik. Št. 53, Brooklyn, Ohio. — Od podružnice št. S3 v Brooklyn, Ohio šc ni bilo glasu v tem glasilu. Zakaj? Kjer je bila šele ustanovljena dne 28. junija. Cas je, da sc tildi pri nas ženske malo pokažemo — doma pri peči se ne moremo in pridemo skupaj na sejo in sc pogovorimo kaj koristnega. Tukaj nas je veliko slovenskih žena in deklet; upam, da se kaj kmalu pridružijo naši podružnici. Sedaj je nas še malo notri; začetek jc zmiraj bolj težak; polagoma pa ljudje že izpregledajo. Dne 28. junija se nas je zbralo 14 žena in deklet pri Mrs. K. Železnik, z namenom, da se ustanovi nova podružnica SŽZ. Na to sejo je prišla tajnica od podružnice št. 47 SŽZ. Mrs. H. Tomažič, s pooblastilom gl. predsednice Mrs. Prisland. Razložila nam je pomen SŽZ. iu dala daljša pojasnila. Nato je zaprisegla navzoče članice, ki so obljubile, da hočejo vedno zvesto in točno oprav-opravljati svoje dolžnosti v korist novo Ustanovljene podružnice in organizacije SŽZ. Izvoljene so bile odbornice: Predsednica Mary Oblak (W. 14th St), podpredsednica Katarina Železnik, tajnica Anna Jesenko, zapisnikarica Mary Končan, blagajničarka Alice Železnik; v nadzorni odbor pa: R. Slepic, Mary Hunter in Frances Potočar. Seja se vrši tretji četrtek v mesecu pri Mrs. K. Železnik, Jennings Rd. 4002. Pošiljam pozdrave vsem podružnicam. — Anna Jesenko, tajnica. Kuhinjski kotiček. Urejuje Josephine Erjavec RAJŽELC. V majevi številki Zarji sem opazila, da želi Gorenjka vedeti, kako se napravi “telečji rajželc”. Popisala bom, kako ga jaz napravim. Naj navedem več različnih načinov. Rajželc št. 1. — Rajželc se imenuje malo kodrasto po domače rečeno skravžljana telečja čreva-Oprati jih moraš v več čistih vodah, s soljo odrgniti in z moko, ter zopet oprati, nato jih prekuhaj v slani vodi. Ko je prekuhano, zreži na koščke, ter naredi bledorjavo prežganje, katero zalij z juho. Osoli kolikor je potrebno, prideni limonov sok. Naribaj nekoliko muškatovega oreha ali nutmeg, prideni popra kolikor se ti zdi primerno, in rajželc je gotov. Rajželc št. 2. — Na drug način se naredi s pomočjo smetane. Zreži na koščke, ter ga tenstaj ali “duši” nekaj časa. Posebej v lončku pa umešaj dva rumenjaka, košček putra, žlico moke, 3 do 4 žlice kisle smetane, sesekano lupinico od pol limone, in eno zajemalko (šefelco) juhe. To vlij na narezane koščeke ter pusti, da se zopet potensta in prekuha vse skupaj. Osoli primerno, in zopet je gotovo. Rajželc št. 3. — Deni v kozo ali kastrolo putra (ne preveč), potem nalij gor juhe kar je prav, ako pa nimaš slučajno pri rokah juhe, je tudi voda dobra, — seveda, juha je boljša. Prideni na listke zrezane limone, rumene repe, malo materine dušice, majarona, malo osoli, popopraj, prideni na koščke zrezan drob ali rajželc, to skupaj, potenstaj en četrt ure ali 20 minut, da se sok nekoliko pokuha, in je zopet gotovo. K vsem trem receptom spadajo ajdovi žganci. Rajželc št. J4. — Prekuhaj rajželc, osoli in zreži na bolj velike kose. Nadaljuj kakor kadar teletino pohaš, in jih povaljaj v moki, potem v raztepenem jajcu in nazadnje še v kruhovih drobtinah. Potem pohaj v globoki masti in speci lepo. Nato je gotovo. AJDOVI ŽGANCT. Kadar kuhaš žgance jih vedno deni v večji lonec kuhati, kajti ako jih deneš v majhen lonec ne morejo prevreti in se ti tudi lahko primeri, da se ti moka pripali. Torej deni v velik lonec, ki je primeren za tvojo družino, za vsako osebo dve pesti ali po domače, eno “prgišče”. Ko voda zavre (ki je imaš le pol lonca) deni moko noter, kakor sem že omenila, potem prideni eno pest, ne polno, soli, na sredo moke in pusti kuhati kakih 10 minut tako. Čez deset minut predri z kuhavnico na sredi in nato kuhaj še kakih 10 do 15 minut. Ako večkrat žgance kuhaš, naj ti mož naredi leseno kuhavnico; ti', je najboljša za žgance mešat. Pripravljen imej čist lonec in odlij vodo v lonec. Boljše je, ako več odliješ kot manj. Če boš preveč vode pustila v loncu, bodo žganci premehki, če pa preveč odliješ, si lahko vedno pomagaš s tem, da je malo nazaj pri-liješ. Sedaj pa dobro zmešaj in z vilicami zreži. Antonia Jevnik, Cleveland, Ohio. AJDOVI ŽGANCI. V dva kvarta slane vode vkuhaj en kvart ajdove moke. Ko nekaj časa vre, prederi skozi sredo z kuhavnico in pokrij, da voda ves čas čez moko vre. Dobro je pa tudi, da obrneš moko v loncu tako. da je zgornja stran spodaj. Vre naj 10 do 12 minut. Potem odlij polovico vode. ostalo pa rahlo s kuhavnico vmešaj, vendar tako, da se ne vidi nič moke. Vlij še nekoliko masti na žgance, pokrij lonec ter jih pusti še par minut stati v loncu. Nato nadrobi žgance z vilicami v skledo, ter po vrhu zabeli z vročimi ocvirki. Članica iz Clevelanda, Ohio. GOSPODINJSKI NASVETI. Da se fižol hitreje skuha, mu dodaj pol žličke Baking Soda. Ravno tako ima stročji fižol boljši okus. Kadar svilnate nogavice opereš, jih splahni v čisti vodi, ki si ji dodala malo jesiha, ali limoninega soka (lemon juice) ; zgledali bodo kot novi. Kadar okna umivaš, prideni vodi malo jesiha m se bodo lepše svetila. Mary Urbas, Collinwood, O. ODGOVOR GORENJKI. Tista merica buje zadostuje za približno 25 oseb. Kadar jo boste kuhale in jedle, se še na mene spomnite! J. Frantar, “Dolenjka”. BUJA. V navodilu buje Mrs. Frantar se je vrinila mala pomota. Glasilo se je “3 funte kuhanih reber", morala bi pa biti le “3 funte surovih reber”. H« * * Cenjene članice! Ako imate na rokah kake dobre nasvete, vas prosim, da mi jih pošljete, ker bodo vedno dobrodošli, in bo ta kotiček čim zanimivejši. Isto velja za vaša kuhinjska navodila. Josephine Erjavec. Trije rodovi Spisal Engelbert Gangl (Dalje ) “Ali ste videli Lenko?” je izpraševal Pavel. “Lenke ni pri nas!” so mu odgovarjali. “Kam se je izgubila? Kam se je skrila?” In vrnil se je v mesto, ker ni bilo Lenke nikjer. A priti je moral do svojega zaklada. “Saj bi jo človek še dobil, a zmeraj pozabim, kje je, in nič ne vem, kod naj grem, da pridem do nje,” je tožil gostilničarju. Nekoč se je zasmejal na ves glas. Pogledal je veselo, kakor da se mu je zbudila rešilna misel. “Tako bo, tako bo! Tako pridem gotovo do nje.” je vzkliknil. “In kako se to zgodi?”ga je vprašal gostilničar. “Na listek papirja mi zapišite ime onega kraja, kjer prebiva Lenka!” je prosil. Gostilničar se je smejal in mu je napisal na list papirja z velikimi črkami besede: “Zavinkovci v Beli Krajini, onkraj Gorjancev.” Pavel je vzel papir v roke in je čital zlog za zlogom: “Zavinkovci v Beli Krajini ,onkraj Gorjancev. — Dobro, zdaj vem, kje je Lenka. — Zavinkovci v Beli Krajini, onkraj Gorjancev. — Tam je Lenka, tja moram, če jo hočem videti — In zdaj še nekaj.” “Kaj še?” “Pojdite z menoj do onkraj mostu, da mi pokažete pot. Tam sta dve cesti: ena na desno, druga na levo. In nikoli ne vem, ali naj grem. na desno ali na levo. Pojdite in mi pokažite!” Gostilničar je vzel klobuk in šel s Pavlom. Ta je govoril venomer: “Zavinkovci, Zavinkovci, Zavinkovci . . .” Ko sta dospela onkraj mostu, pokaže gostilničar proti levi in reče: “Tod morate hoditi, da pridete do Lenke. . “Hvala, hvala!” Gostilničar je odšel proti mestu. Na mostu je postal in se ozrl za Pavlom. Videl ga je, kako je krevsal po cesti, kako se mu je majala kitara na hrbtu. V grmu si je odlomil palico in stopal dalj eindal je. “Ta ne pride daleč! Jutri bo zopet pri nas!” si je mislil gostilničar. * * * Jutro je bilo. Solnce je svetilo toplo. Nobenega oblačka ni bilo na nebu. Po cesti proti Gorjancem se je pomikal truden potnik. Ves je bil sključen, kakor da se vsak hip zgrudi na prašno cesto. Opiral se je ob palico in vlekel noge za seboj, da se je dvigal prah, koder je stopal. Zeval je od utrujenosti, kakor da umira od žeje. Umazan je bil in raztrgan; imel je čevlje na nogah, a hodil je po svojih podplatih. Na hrbtu mu je visela kitara brez strun. Šepetal je venomer : “Zavinkovci, Zavinkovci . . Srečavali so ga ljudje in se ozirali za njim. “Berač, siromak!” so ga pomilovali. “Ali pridem kmalu v Zavinkovce?” je izpraševal srečujoče. “Še dobre tri ure imate hoje!” “O moj Bog, kako so daleč moji zakladi in kako veliko je moje kraljestvo,” je zdihoval sam zase. “Zavinkovci, Zavinkovci, Zavinkovci . . .” Čimbolj je lezel k zemlji. Oddaleč je bilo videti, da se plazi po rokah in nogah. Solnce se mu je upiralo v hrbet. Vroče mu je bilo, da mu je curljal znoj izpod klobuka. O, Pavel, kralj ! Ubog popotnik hodi križemsvet, srce ga sili, da za srečo roma. Človeška srca krije mraz in led, in romar brez miru je in brez doma!. . . Vzpota je žuborel studenec, lep hlad se je širil okolo njega. Pavlu so se Oprijemala usta, vse se ie posušilo. Ko je zagledal studenec, ga je vrgla žeja na tla. Nagnil se je nad vodo in pil v dolgih, globokih požirkih. Z naporom vseh sil se je dvignil na noge in krevsal dalje. “Zavinkovci, Zavinkovci, Zavinkovci. . .” “Ali pridem kmalu v Zavinkovce,” je izpraševal srečujoče. “Poglej, tam zgoraj so!” Pavel je pogledal in videl na hribu vas. Samo še ta košček pota, in kralj pride do svojega zaklada. P^vel se je opiral z obema rokama ob palico. Omahoval je, noge so se mu tresle. Dvigal je oči in meril daljavo od sebe do vasi. “O, Bog moj, kako so daleč moji zakladi, kako strma in težavna so pota do njih!” Zdaj z desno, zdaj z levo roko se je oprijemal grmovja in kamenja, da se ni zgrudil, da si je pomagal naprej. Pot mu je lil curkoma po obrazu. V prahu in umazanosti so se poznale njegove sledi. Dospel je do vasi. Prvega človeka, ki ga je srečal, je vprašal: “Kje je Lenka?” “Kakšna Lenka?” se je začudil oni. “Lenka! Saj je samo ena Lenka na svetu!” je odgovoril Pavel. “Ali morda Zavinščakova ?” je vprašal kmet. “Da, da, tista!” je dejal romar. “E, dragi moj. Lenka je zdaj gospa! V metliški graščini biva zdaj!” Široko je odprl Pavel oči in usta. Globoko je sopel. Z rokami se je naslonil na kolena. “Kje pa je to? Ali je daleč?” “Ni daleč! Tam v dolini,” je odgovoril kmet in pokazal v dolino, kjer se je dvi-gal v višave zvonik. Pavel ni odgovoril ničesar. Obrnil se je in drsaj po skalnati stezi v dolino. “Nobena dolina ni tako globoka, da bi ne prišel do nje!” Lovil se je zopet ob grmovju in kamenju, s palico se je upiral, da ga ni utrujenost vrgla na tla. X. Čim bliže je prihajal gradu, tem manj utrujenosti je čutil. Na dvorišče je stopal po prstih, polglasno je pel, da bi jo presenetil, da bo veselje toliko lepše in popolnejše, ko se tako nenadoma srečata po dolgem, dolgem času. In vedno bolj glasna in glasneja je bila njegova pasem, ki se je razlegala po dvorišču. Ubog popotnik hodi križemsvet, srce ga sili, da za srečo roma. Človeška srca krije mraz in led, in romar brez miru je in brez doma!. . . Na dvorišču pri vodnjaku je stala dekla in vlekla vedro iz njega. “Ali je tukaj Lenka?” jo je vprašal neznani pevec. “Katera Lenka?” “Moj Bog, vsi ljudje me izprašujejo tako! Saj je samo ena Lenka na vsem svetu!” je odgovoril Pavel. “Ali mislite morda našo gospo? Naša gospa je Lenka,” je rekla dekla. “Da, to mislim! Kje je?” “Zgoraj v sobi!” “Recite ji, da jo pričakuje \ralj Pavel, rimski cesar Neron! Dospel sem do svojega zaklada !” je velel Pavel. Deklo je obšla groza. Izpustila je vedro, ki je padlo nazaj v vodnjak. Zbežala je po stopnicah. Pavel je pel: Nezvan, nevabljen, vedno sam s seboj, nemirne misli le so mu družice; nikjer nikogar, da bi del mu: Stoj! Da bi izprala bol — več ni solzice! . . . Dekla je zbežala h gospe, ki je sedela na naslonjaču v sobi pri oknu. Prihajal je do nje kričeči glas neznanega pevca. “Gospa,” je zaklicala dekla, “na dvorišču stoji neznan mož, ves umazan in raztrgan. Tamkaj prepeva in pravi, da je kralj Pavel, rimski cesar Neron. Vprašal me je po vas!” “Kralj Pavel, rimski cesar Neron?” je vprašala gospa. Prijela se je za ročaje in se dvignila s sedeža. “Moj Bog, Pavel, Pavel. . . Pa saj ni mogoče !” S trudnimi koraki je odšla iz sobe na hodnik. Naslonila se je nanj in pogledala na dvorišče. Srečala sta se s pogledi, drug drugega sta se ustrašila. “Lenka — Pavel!” sta vzkliknila obenem. Pavel je stekel po stopnicah in stal je pred njo, ves ubog in raztrgan. “Lenka, ali me še poznaš? Jaz sem kralj Pavel, cesar Neron sem, ki hodi po svetu in poje. Dolgo sem iskal svoje zaklade, zdaj sem prišel k tebi!” je govoril Pavel. “Pozdravljena mi bodi!” Podal ji je roko, posušeno in od solnca zagorelo. Tudi Lenka mu je podala roko, vso suho in bledo. Žile so se poznale skozi kožo. “Pa kaj je s tabo, Pavel! Moj Bog, kakšen si!” “Kralj je lahko tak, kakršen hoče biti,” je odgovoril Pavel. Gledal je Lenko in jo vprašal: “Ali imaš tudi ti svoje grobove?” “Tudi jih imam! In kaj je z Manico in z materjo?” “To sta moja kraljeva mrliča, zakaj tudi ja^ imam grobove! Zdaj si izkopljem še enega zase. Moja pot je dovršena, moje delo dopolnjeno — dospel sem do svojega zaklada! Ali poj deš z menoj, Lenka?” “Ne morem, vsa sem bolna! Ali je Manica u-mrla? In mati tudi?” “Obe! Saj to je najbolje. Časih se zgodi, da nima človek nobenega veselja več, in tedaj je najbolje, ako umrje. In tako sta si Manica in mati izvolili boljši del. Zdaj je tudi moje veselje prikipelo do vrhunca. Ali pojdeš z menoj, Lenka?” “Bolna sem, ne morem !” “Potem pa prideš za mano! Kdor je bolan, umrje; saj mrjo še zdravi ljudje.” Pavel se je ozrl, za hrbtom je začul korake. Prihajal je Jože. Zasmejal se je Pavel in mu nudil roko v pozdrav. “Saj se poznava, ne?” ga je nagovoril. Jože je obstal in odkimal z glavo. “Kdo bi ne poznal kralja! Pavel sem, kralj, rimski cesar Neron !” je rekel Pavel. Jože se je začudil in vzkliknil: “Pavel!” Lenka je gledala na dvorišče, s prstom je pisala po šipi. “Gotovo ste žejni in lačni,” je rekel Jože. “Pojdite dol v izbo! Prineso vam jedi in pijače.” Jože je poklical deklo, naj ga spremi dol. Pavel se je poslovil. Pomigal je z roko, kakor delajo visoki dostojanstveniki, napol zaprl trepalnice. Kitaro je vzel v roke in pel je, po stopnicah grede: Ubog popotnik hodi križemsvet, srce ga sili, da za srečo roma. Človeška srca krije mraz in led, in romar brez miru je in brez doma!. . . Glas je umiral. Na hodniku sta stala Jože in Lenka in nemo gledala drug drugega. Prišlo je nekaj groznega, morečega, neizraznega. Vzduh je bil težak, le z naporom so se dvigale prsi. Polmrak je prepregel dvor, pomedlela je solnčna luč kakor da ugasne sredi dneva. Dekla je prišla k vodnjaku, škripaje se je zasukalo vreteno. . . “Tak je konec!” je vzdihnil Jože. Lenka je pisala s prstom po šipi. “Kaj pišeš?” je vprašal Jože in stopil do nje. Dahnil je v šipo, prikazale so se črke, čital je: “Smrt, smrt, smrt. . . “To je konec!” je dostavila Lenka. Oprijela se je moža, in odšla sta v sobo. Lenka je sedla k oknu na naslonjač. Okno je bilo odprto. Rahel vetrec je prinašal z vrta vonje cvetočih grmov. U-spavajoče so plavali v sobo, dišalo je po omami j i-vem kadilu. Lenka se je naslonila nazaj in zaprla oči. Z roko je segla po ruti in si jo položila pred usta. Roka pa je kmalu omahnila, Lenka je zaspala. Ko bi se ji ne dvigale prsi, bi človek mislil, da je umrla. Tak pokoj ji je ležal na licih. Jože je odšel, da pogleda, kaj dela Pavel. Pavel je ležal na klopi in spal. Utrudila ga je dolga, naporna hoja. V posodi je bilo še do polovice vina. Zaspanec je bil jačji nego žeja. Ali sta se srečala Pavel in Lenka tudi v sanjah? Pavel se je zbudil, ko je bilo v sobi že mračno. Gledal je okrog in izpil vino do zadnje kaplje. “Ali nisem na poti do svojega zaklada?” se je vprašal, “in zdaj polegam tu in zapravljam čas.” Stopil je iz sobe. Na dvorišču je bilo tiho in mirno. Pavel se je oziral in se ni mogel domisliti, kje je. “Zavinkovci, Zavinkovci, Zavinkovci. . so mu šepetale ustnice. “Tam je Lenka, tja moram še nocoj!” je dejal in šel z dvorišča. Pred njim so se razvrščale hiše, popolnoma tuje mesto je stalo pred njim. “Ali so to Zavinkovci?” je vprašal moža, ki ga je srečal. “Ne, to niso Zavinkovci. Zavinkovci so tam zgoraj na hribu!” In Pavel je potoval daljeindalje v hrib. Noč je prihajala, zvezde so se užigale. Ozrl se je, okna mestnih hiš so bila razsvetljena: migljale so luči spodaj pod njim in visoko zgoraj na nebu. Po hribu je plezal on — cesar Neron. Cul je o njem pripovedovati, kako je dal nekoč zažgati mesto Rim. Gorelo je na vseh koncih, a Neron je stal in gledal strašni prizor in pel in brenkal na strune. Kako hi bilo lepo, če bi on — rimski cesar Neron — zažgal to mesto pod seboj! Kako bi švigali plameni kvišku, kako bi on lepo pel in brenkal na kitaro! Ali če bi zažgal vsaj to vas, k: sanja tu na griču prav tik pred njim! “Zavinkovci, Zavinkovci, Zavinkovci . . so mu šepetale ustnice. Šel je mimo lepega, belega poslopja. Velik skedenj je stal tam koncem vrta. “O, Neron!” se je poklical Pavel, “ali bi ne zažgal Rima? Kako lepo bi bilo gledati goreča poslopja, kako lepo bi se glasila tvoja pesem, kako sladko bi pele tvoje strune!” Pavel je potegnil žveplenico ob hlače in jo vrgel pod skedenj, ki je stal tam koncem vrta. Stopal je dalje. Glasno so odmevali njegovi drsajoči koraki, zakaj vas je že spala v trdem snu. Večkrat so je ozrl Pavel nazaj. Črna poslopja so se dvigala za njim. “Ali ne bo videl Neron gorečega Rima?” se je vprašal . Stopal je dalje po neznanih krajih. Ozrl se je nazaj, in vasi ni bilo več, potopila se je v globoki temi. Zašel je v gozd. Roke je iztezal pred se, da mu niso veje udarjale v lice. Pokala je suhljad pod njegovimi nogami, tema je ležala kroginkrog. Naposled se je pritipal iz gozda. Zasvetilo se je pred njim z zvezdami posuto nebo, pot je držala vedno više. Pavel se je ozrl in je videl, kako se ža-r: nebo. “Rim gori!” si je mislil in pospešil korake, da bi prišel dalje v hrib. Postal je in pogledal tja, odkoder je prišel. Videl je, kako se utrinjajo visoki plameni, kako je ono veliko poslopje vse razsvetljeno, kako ga objema ogenj od vseh strani, da je videti kakor velika goreča grmada. “O, Neron, tvoj Rim gori!” je vzkliknil Pavel, poln presrčnega veselja. Nebo je žarelo kakor velika razbeljena krogla. Daljeindalje se je spenjal po njem odsev požara. Okrog gorečih poslopij je bilo videti majhne, črne, gibajoče se sence. Kakor mravlje so bili ljudje. Mirno je stal Pavel. Zravnal se je ponosno, kitaro je vzel v roke. “Slava ti, cesar Neron! Ti mogočni, slavni!” je zaklical. Oglasila se je njegova pesem. Iz bližnjega gozda je odmeval vsak glas, da je bilo čuti. kakor bi ga oponašal v gozdu drug pevec. Nezvan, nevabljen, vedno sam s seboj, nemirne misli le so mu družice; nikjer nikogar, da bi del mu: Stoj! Da bi izprala bol — več ni solzice! . . . In potem se je spomnil, koliko sovražnikov je imel Neron, ker je bil krut in neusmiljen in je preganjal kristjane. Zasledovali so ga in mu stregli po življenju, naposled pa se je dal usmrtiti svojemu sužnju. Zasledovali so ga, ker je zažgal Rim in dolžil druge, da so storili to strašno dejanje. In kaj potem, če bodo zasledovali tudi njega, sedanjega cesarja Nerona, če mu bodo stregli po življenju? Ali ne rastejo tiste majhne črne, gibajoče se sence okrog gorečih poslopij? Ali ne rastejo boljinbolj in se spenjajo proti njemu? Ali ne se ne izteza proti njemu tisoč rok? Sklepajo se v pesti, grozeč mu prete! Bližeinbliže prihajajo, prav tik njega so že . . . O, Neron, cesar, beži, beži, beži! Roke, maščevanja željne, se iztezajo proti njemu. Pavla obide groza. Silen strah ga odtrga s kraja, kjer je stal, da se spusti v divjem begu po neznani cesti naprej, naprej. Za njim tisoč rok, sklenjenih v pesti. Pavel beži preko kamenja in grmovja. Noge mu krvave, trnje mu trga obleko, ga praska po rokah in obrazu. . . Pokojno so spali Zavinkovci, ko so se vneli pr- vi plameni. Pokalo je že tramovje in se rušilo, ko so se zbudili ljudje in doznali z grozo, da gori! Planili so s postelj, pol oblečeni so hiteli k ognju. Udarila je plat zvona. Ječe so plavali tožni glasovi v noč. “Hvala Rogu, saj je le Zavinščakovo!” so govorili eni. V Zenski svet. KORAJŽA VELJA! — Princezinja Der Ling iz kraljevega rodu Mandu, ki se mudi zadnje čase v New York City, se je poročila pred 24 leti z Arne-rikancem Thadeus A. White, ko je bil slednji v diplomatski službi na kitajskem dvoru. Bavi se s pisanjem in je izdala že več zanimivih knjig o življenju na Kitajskem. O ženskem gibanju za prostost in enakopravnost piše pisateljica, da se je ztčelo z veliko vnemo pred 20 leti. Povabili so Carry Chapman Catt, spretno voditeljico ženskega gibanja v Ameriki, da jim je dala vse potrebne podatke, kako se organizirati in kako vršiti propagando. Nastop žensk je vzbudil veliko pisanja po časopisih; večina seveda ni odobravala, da bi se ženske potegovale za svobodo. Zenske so vračale ljubo za drago in bojkotirale nasprotno časopisje. Posrečilo se jim je ugnati vse časopisje v kozji rog, razen enega časopisa, ki pisal vedno bolj ostro proti gibanju in končno obtožil voditeljice gibanja vsakovrstnih prestopkov in trdil, da z ženskim gibanjem pospešujejo nemoralnost med Kitajkami. To je bilo dovolj za bojevite sufragetke. Poslu-žile so se amerikanskega sredstva. Udrle so v u-i'edništvo, razbile pohištvo in stroje in pošteno preteple urednika. To sredstvo je pomagalo. Nacijonalizem, kolikor ga je danes na Kitajskem, je delo ženske in ženski se ima Kitajska zahvaliti, da ni bila popolnoma pohojena od Japoncev. Nad 150 žensk si je nadelo vojaške obleke ob času zadnje vojne. Niti ena ni prišla živa iz vojnega meteža. ŽENSKA VOLIT,NA PRAVICA NA FRANCOSKEM. — Kakor se vidi, gre Trancija skozi “Kakor dobljeno — tako izgubljeno,” so klicali drugi. V vasi je bilo le malo vode. Ljudje so namakali rjuhe in jih polagali na sosedne hiše, da jih o-čuvajo požara. Zavinščakov hlapec je zdirjal v Metliko, da obvesti gospodarja, kaj se godi v Za-vinkovcih. S težkim kladivom je tolkel po zapahnjenih grajskih vratih, da je zbudil ljudi. “V Zavinkovcih gori!” je zaklical. Zavinščak je skočil s postelje, zajahal konja in odjezdil v Zavinkovce. Lenka se je splazila do okna. Gledala je gor v hrib. Tam je bilo vse razsvetljeno, kakor da vzhaja 'solnce. Zavinkovci gore, kraj, kjer se začenja zgodovina njenega rodu. Ko je zvečer vprašala, ali je Pavel še v gradu, so ji rekli, da je že odšel. In zdaj se je oglasilo v nji samo ob sebi: “Pavel je zažgal! Pavel se je maščeval!” (Naprej prihodnjič.) isto šolo kot je šla Amerika takoj po vojni. Zenska je sprevidela za časa vojne, da se da živeti mnogo bolj neodvisno v trgovini kot v zakonu. Zato je zrastel novi rod v Franciji, ki se brani zakona, in če je v zakonu, nima otrok. Porodi so padli za polovico, in čez dvajset let bo armada slavne Francije polovico manjša kot je danes. Seveda bo tc za Francijo hud udarec, ker že danes nima dovolj mož, da bi nadzirali obširne francoske kolonije po svetu. Poleg tega se je začela ženska vtikati v politično življenje, ker nima doma nobenega dela. Skupščina zastopnikov je glasovala zadnji mesec za žensko volilno pravico. Zbornica senatorjev se upira pod vodstvom senatorja de Las Cases. Slednji se upira, češ da Francozinja ne potrebuje nič druzega kot boljše ime kakor ga je imela zadnjih petdeset let. V svojem govoru zadnji mesec je povdarjal, da bi bila Amerika stopila v vojno najmanj dve leti poprej, da ni imela Parižanka tako slabega glasu po svetu. Prva in edina njej primerna naloga je materinstvo. Če propade ženska v tem oziru, se pravi, da ne vrši svoje dolžnosti nasproti domovini, in kot taka tudi ne zasluži, da bi se upoštevale njene zahteve po enakopravnosti. Pravice in dolžnosti hodijo vedno roka v roki. ŽENSKA SODNIK. — Prvi ženski sodnik na Švedskem je Miss Ebba Hevman. Ona predseduje sodišču v mestu Stockholm. ŽENSKI SAMOSTAN MED JUDI. — Prvi ženski samostan za Judinje je bil otvorjen zadnji mesec v Budimpešti na Ogrskem. Ustanovila ga jc Mme. Irena Palastry, ogrska gledališka igralka. voi iv THE DAWN A“*-» No. 8 1932 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN LADIES UNION OF AMERICA Refreshing News. Everybody is waiting lor them; everybody wants to know whether her own Branch was victorious in our latest campaign, whether it was fighting in the first trenches or not, whether it leads or lacks in pep and expansion power as compared with others. 1'here is an excellent Branch for you, that No. 17 in West Allis, Wisconsin. ‘‘The girls are all live wires, radiating joy and happiness with, their eyes, their hearty expressions of welcome and their winning smiles. They all step around you and sing their own get-together-song and make you feel prouder than ever because you can say that you are their sister in the same organization, our Slovenian Ladies Union. They have their own sewing club, sport club, singing club, and what not. That's a bunch of real girls for you.” These are the exact words in which our Sup. President, Mrs. Prisland, described Branch No. 17. at the recent meeting of the Supreme Committee in Chicago. When we realize that girls from No. 17 contributed news and reports to this page in 1932 than anv other lodge and that their Branch has 69 new meujbers, it is not hard to form one’s own opinion. Another lodge which is in a similar way rapidly coming to the front is Branch No. 2 in Chicago. Although Chicago has not been as active in club and social work as West Allisj Branch No. 2 is rapidly coming to the front in this respect. And listen what happened. ! hrough a strange coincidence these ‘.wo Branches acquired the same number of new members in the recent campaign and they are both in for the highest honor, THE GOLDEN MEMORIAL BOOK. Why didn't either West Allis or Chicago get just one more member! The supreme officers at the semi-annual meeting were puzzled for a while as to what to do in this unusual case, because there cannot be more than one memorial book, nor more than one winner of the first prize. Finally they concluded that the race between these two Branches is still on until the 31st of August 1932. Tt will be no disgrace to lose this additional match, still the first honor is the first honor. The final report of the camnaign published in this issue of Zarja shows also the excellent work ox othgr .branches and their most active members. Notice particularly No. 15 of Newburg, Ohio, No. 12 Milwaukee, Wis., and No. 23 of Ely, Minn. Further, No. 41 of Collinwood, Ohio, No. 5 Indianapolis, Ind., No. 0 Barberton, Ohio, i\o. 25 Cleveland ,Ohio, No. 3« of Chisholm, Minn, and others. We are also pleasantly surprised because of No. 16 of So. Chicago, 111., No. 42 Maple Heights, Ohio, No. 24 La Salle, Illinois, No. 36 McKinley, Minnesota, and No. 9, Detroit, Michigan. These were more or less quiet during the past year. No less than 704 new members joined the S. L. U. between January 1 and June 30, 1932. It seems that wherever the young members take particular interest in our animation the fire spreads from them on to the older members of their Branch, which results in all around success. Many lodges proved this in the recent campaign, but none more vividly than No. 17 of West Allis and No. 2 of Chicago. Josephine Racic. Activities Of Our Branches. BRANCH NO. 2, CHICAGO, ILL. Seeing our branch (No. 2) grow by leaps and bounds has excited me so, 1 just had to put it down in black and white. And you just watch our smoke. You’ll hear more about us. We have a real live wire as a- member, who is largely responsible for our growth. She is Mrs. Mary Tomazin, a young woman, who expresses her ideas so well in both American and Slovene, and is well liked by both young and old. It was she who suggested the idea of holding a dance in April, and worked like a Troian to make it the success it was. By the way, have you been following the progress of the campaign? Well, just take a look at the number of members she induced to join the SLU. A great number of the new members are young ladies. They’re a great bunch of girls, sociable and willing to do their bit to promote the growth of the branch. At our last meeting we held a bunco and served refreshments and it was the new members who helped to make it a success. We’re gojng to make things hum this fall and winter. Bowling teams will be organized and social affairs will be held, which will make every member glad she joined the SLU. Miss Anna Kenig, Secretary of Branch No 2 BRANCH NO. 13, SAN FRANCISCO, CALIF. ONE EVENING IN JUNE RECALLED «ve had a party after lodge; It was a grand affair, Which none of us would think to dodge — Indeed we all were there! When Mrs. Nemanich, our head Pronounced the meeting’s end, And all the prayers were fervent said, To table we did wend. And Bara with a hearty call.. Cried, "Come you ladies, eat!” So busy was she round the hall To find for all a seat. Then Mary Daychman with a smile Had stacked “potice” high. It graced the table pile on pile, And nearly reached the sky. Two chums of Daychman, Skoff and Rauch Kept passing food to us. Yes, they would put to shame a grouch For they worked with no fuss. Li’1 Anna Scala, good and dear Just gazed on all benign While Mrs. Troya would e’er cheer With words sweet mother mine. Kind Mrs. Slanec had me beguiled To have a dance with her, And Mrs. Matjasich smiled When round the floor we’d whir I liked, at times, to watch each face, To read the story fair Of hope, ambition, virtue, grace Portrayed on features there. It does not take a sage profound With his psychologies To note that love can e’er abound In women such as these. The party ended with sweet song Which through the hall did swell, Slovenian songs that still belong To those we love so well. Josephine C. Pluth. o-------- BRANCH NO. 26, PITTSBURGH, PA. In Memoriam of Mrs. Joseph Maticic It is with sincere regret that we an* nounce the death of Mrs. Jos. Maticic who died July 14, 1932. Mrs. Maticic has been President of our Branch N°-26 SLU. We feel we have lost a very dear friend as well as a faithful member. We extend our kind sympathy to her bereaved family and ask the prayer our members and friends for her happy repose. May God grant her eternal rest-Those survived are: Mr. Jos. Maticic> husband, — Anna Mae, daughter, William, son, — Mr. Mrs. Frank G<>' lob, mo’ther and father, — Rose Golob, sister, — and John Golob, brother. For members of the SLU. No. 26. Mrs. Rose Balkovec. Imenik podružnic Slovenske Ženske Zveze. ŠT. 1, SHEBOYGAN, WIS. Pred.: Theresa Zagožen. Tajn.: Mary Eržen, 1420 Geele Ave. Blag.: Mary Ribich. Seje : Prvi torek, Šolska soba. ŠT. 2, CHICAGO, ILL. Pred.: Matilda Duller. Tajn.: Miss Ann Kenig, 2054 Coulter Street. Blag.: Mary Tomazin. Seje : Drugi četrtek, 7:30 P. M., Cerkvena dvorana. ŠT. 3, PUEBLO, COLO. Pred.: Frances Glač. Tajn.: Margaret Kozjan, 1220 Eiler Ave Blag.: Margaret Mehle. Seje : Vsak 16. dan v mes., 1 P. M., Dvorana Mrs. Kozjan. ŠT. 4, OREGON CITY, ORE. Pred.: Mary Plantan. Taja.: Mary Polajnar, 1112 John A-dams St. Blag.: Mary Hrovat. Seje : Prva nedelja, 2 P. M., pri Anast. Petrich, 1316 Washington St ŠT. 5, INDIANAPOLIS, IND. Pred.: Mary Dragan. Tajn.: Josephine Barbarič, 921 Hough Street. Blag. Mary Vidmar. Seje: Prva nedelja, 3:30, Stara šola. ŠT. 6, BARBERTON, OHIO. Pred.: Angela Žagar. Tajn.: Frances Ošaben, P.O. Box 405. Blag.: Mary Mekina. Seje: Prva nedelja, Farni Club House. ŠT. 7, FOREST CITY, PA. Pred.: Anna Kamin. Tajn.: Pauline Osolin, P. O. Box 492. Blag.: Jennie Gačnik. Seje: Prva nedelja, 7:30 P. M., Dvorana Pevsk. dr. “Zvon”. ŠT. 8, STEELTON, PA. Pred.: Miss Mary Sukle. Tajn.: Dorothea Dermes, 222 Meyers Street. Blag.: Helen Černugelj. Seje : Drugi četrtek, zvečer, Šola. ŠT. 9, DETROIT, MICH. Pred.: Anna Gorshe. Tajn.: Theresa Caiser, 370 Geneva Ave. Blag.: Mary Malerich. Seje : Prva nedelja, Cerkvena dvorana. ŠT. 10, CLEVELAND (Collinwood), O. Pred.: Stephania Kancilja. Tajn.: Frances Susel, 726 E. 160 St. Blag.: Mary Sluga. Seje: Prvi četrtek, Slov. dom, Holme* Ave. ŠT. 11, EVELETH, MINN. Pred.: Josephine Janežič. Tajn .: Amalia Smoley, 305 Douglas Ave. Blag.: Annie Skriner. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., Cerkvena dvorana. ŠT. 12, MILWAUKEE, WIS. Pred.: Mary Kopač. Tajn.: Mary Schimenz, 732 W. Pierce Street. Josephine Martincich. Seje: Prvi pondeljek, Cerkvena dvo- rana. ŠT. 13, SAN FRANCISCO, CALIF. Pred.: Barbara Nemanič. Tajn.: Ivana Matjasich, 2014 — 19. St. Blag.: Mary Troya. Seje: Prvi četrtek, 8. P. M., Slov. dom. ŠT. 14, CLEVELAND (Nottingham), OHIO. Pred.: Frances Rupert. Tajn.: Theresa Skur, 496 E. 185 St. Blag.: Mary Darovec. Seje: Prvi torek, 7 P. M., Recher Ave. ŠT. 15, CLEVELAND (Newburgh), O. Pred.: Apolonia Kic. Tajn.: Frances Blatnik, 7713 Issler Ct. Blag.: Anna Grozdanič. Seje: Druga sreda, 7:30 P. M., Šola. ŠT. 16, SO. CHICAGO, ILL. Pred.: Louise Mergole. Tajn. in blag.: Anna Motz, 9630 Ave. L. Seje: Tretji četrtek. ŠT. 17, WEST ALLIS, WIS. Pred.: Josephine Schlosser. Tajn.: Jennie Južina, 1434 So. 66 St. Blag.: Mary Sorčič. Seje: Druga nedelja. ŠT. 18, CLEVELAND, OHIO. Pred.: Jennie Welikanje. Tajn. in blag.: Angela Jaklič, 15002 Upton Ave. Seje: Prva sreda, Čitalnica v S. D. D., Waterloo Rd. ŠT. 19, EVELETH, MINN. Pred.: Antonia Nemgar. Tajn.: Agnes Podbevšek, 308 B Ave. Blag.: Gabriella Masel. Seje: Druga nedelja, Cerkvena dvo- rana. ŠT. 20, JOLIET, ILL. Pred.: Agnes Skedel. Tajn.: Anna Pluth, 1412 Cora St. Blag.: Mary Šetina. Seje: Četrtek po tretji nedelji. ŠT. 21, CLEVELAND (West Park), O. Pred.: Mary Hosta. Tajn.: Cecilia Brodnik, 4592 W. 130 St. Blag.: Josephine Zupan. Seje: Prva sreda, zvečer, Jugosl. d. n. dom. ŠT. 22, BRADLEY, ILL. Pred.: Rose Smole. Tajn.: Anna Yakofcich, P. O. Box 495. Blag. Mary Drassler. Seje: Tretji četrtek. ŠT. 23, ELY, MINN. Pred.: Mary Skalar. Tajn.: Mary Kurre, 423 E. Sheridan St, Blag.: Mary Logar. Seje: Prva nedelja. Community Center. ŠT. 24, LA SALLE. ILL. Pred.: Angela Strukel. Tajn.: Mary Kastigar, 1146 — 7 St. Blag.: Mary Šetina. Seje: Prva nedelja, 2:30 P. M., Dvo- rana Sv. Roka. ŠT. 25, CLEVELAND, OHIO. Pred.: Frances Ponikvar. Tajn.: Mary Otoničar, 1110 E. 66 St Blag.: Dorothy Strniša. Seje: Drugi pondeljek. ŠT. 26, PITTSBURGH, PA. Pred.: Mary Matičič. Tajn.: Mary Besal, 5612 Duncan St Blag.: Barbara Gašper. Seje: Drugi četrtek, Slov. dom, 57th & Butler Sts. ŠT. 27, NORTH BRADDOCK, PA. Pred.: Frances Pranzel, Tajn.: Ursula Pierce, 1629 Ridge Ave. Blag.: Mary Anžlovar. Seje: Druga nedelja. ŠT. 28, CALUMET, MICH. Pred.: Mary Kocjan. Tajn.: Anna Stanfel, 581 Cedar St Blag.: Mary Chesarek. Seje: Prvi četrtek, St. Joseph’s HalL ŠT. 29, BROUNDALE, PA. (P. O. Forest City, Pa.) Pred.: Caroline Kotar. Tajn.: Mary Loush, 144 Vine St. Blag.: Frances Žigon. Seje: Prvi pondeljek. ŠT. 30, AURORA, ILL. Pred.: Mary Faifer. Tajn.: Caroline Jeray, 776 High St. Blag.: Mary Verbič. Seje: Prvi torek, pri Mrs. Verbič. ŠT. 31, GILBERT, MINN. Pred.: Angela Preglet. Tajn.: Helen Yurchich, P. O. Box 234. Blag.: Theresa Prosen. Seje: Drugi pondeljek, 7:30 P. M., Community Room. ŠT. 32, EUCLID, OHIO. Pred.: Mary Sintič. Tajn.: Jennie Grdina, 951 Babbitt Rd., P. O. Noble, O. Blag.: Mary Petek. Seje: Prvi torek, Spodnji šolski pro- stori cerkve sv. Kristine, E. 222 St. & Bliss Rd. ŠT. 33. NEW DULUTH, MINN. Pred.: Mary Janchar. Tajn.: Mary Špehar Sr., 403 — 97 Ave. W. Blag.: Mary Špehar Jr. Seje: Druga sreda, 7 P. M., pri sestri Roso. ŠT. 34. SOUDAN, MINN. Pred.: Helen Mesojedec. Tajn.: Mary Pahula. Blag.: Angela Pavlich. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., pri sestri Frances Loushin. ŠT. 35, AURORA, MINN. Pred.: Katie Kostelich. Tajn.: Mary Smolich, P. O. Box 262. Seje: Drugi pondeljek, 7:30 P. M., Slov. dvorana. ŠT. 36, McKINLEY, MINN. , Pred.: Julie Lautizar. Tajn.: Agnes Šiškar, P. O. Box 156. Blag.: Frances Mesojedec. Seje: Prvi četrtek, 7:30 P. M., Village Hall. ŠT. 37, GREANEY, MINN. Pred.: Mary Starich. Tajn.: Katarina Kochevar. Blag.: Katarina Malerich. Seje: Prva nedelja, Slov. dvorana. ŠT. 38, CHISHOLM, MINN. Pred.: Mary Smoltz. Tajn.: Annie Trdan, 215 W. Poplar St. Blag.: Jennie Samsa. Seje: Prva sreda, zvečer, Community Bldg. ŠT. 39, BIWABIK, MINN. Pred.: Anna Milkovich. Tajn.: Miss Ann Strukel, P. O. Box 95. Blag.: Katherine Tomec. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., pri se- stri tajnici. ŠT. 40, LORAIN, OHIO. Pred.: Barbara Jakopin. Tajn.: Frances Bresak, 1769 E. 31 St. Blag.: Mary Černilec. Seje: Prvi teden v Slov. n. domu. ŠT. 41, CLEVELAND (Collinwood), OHIO. Pred.: Mary Lušin. Tajn.: Margaret Poznich, 16001 Trafalgar Ave. Blag.: Mary Radel. Seje: Prvi četrtek. ŠT. 42, MAPLE HEIGHTS, O. (P. O. Bedford, O.) Pred.: Miss Cecilia Oblak. Tajn.: Miss Antonia Legan, 5120 Stanley Ave. Blag.: Pauline Hribar. Seje: Drugi torek, na domu Mrs. P. Hribar. ŠT. 43, MILWAUKEE, WIS. Pred.: Gertrude Delopst. Tajn.: Antonia Velkovrh, 3122 So, Brisbane Ave. Blag.: Josephine Tominšek. Seje: Prvi pondeljek, 7 P. M., v pro- storih Ign. Tominšek. ŠT. 44, VALLEY, WASH. Pred.: Marie Omejc. Tajn.: Mary Trampuš. Blag.: Miss Hilda Erbežnik. Seje: Druga nedelja, pri Mrs. Swan. ŠT. 45, PORTLAND, OREGON. Pred.: Mary Sersly. Tajn.: Mary Golik, 640 Gantenbein Ave. Blag.: Frances Matulec. ŠT. 46, ST. LOUIS, MISSOURI. Pred.: Helen Skoff. Tajn.: Miss Mary Speck, 4309 California Ave. Blag.: Josephine Speck. Seje: Četrta nedelja, Slov. N. Home. ŠT. 47, CLEVELAND (Garfield Heights), OHIO. Pred.: Louise Zidanic. Tajn.: Helen Tomažič, 8804 Vineyard Ave. Blag.: Antonia Dolinar. Seje: Druga sobota, 7:30 P. M., pri Mrs. Zala, 8812 Vineyard Are. ŠT. 48, BUHL, MINN. Pred.: Ludmilla Berlin. Tajn.: Jennie Terlep, P. O. Box 128. Blag.: Mary Marold. Seje: Prvi torek, 8 P. M., Public Li- brary. ŠT. 49, NOBLE, OHIO. Pred.: Antonia Gnidovec. Tajn.: Miss Nettie Stusek, 1066 E. 222 St., Euclid, Ohio. Seje: Pri sestri Mary Gombač, 22294 Arms Ave. ŠT. 50, CLEVELAND, OHIO. Pred.: Miss Sophie Posch. Tajn : Miss Josephine Seelye, 1097 E. 71 St. Blag.: Miss Josephine Bencin. Seje: Prvi četrtek, St. Clair Bath House. ŠT. 51, KENMORE, OHIO. (P. O. Akron, Ohio) Pred.: Mary Golušek. Tajn.: Margaret Patrick, 1989 So. Manchester Rd. Blag.: Louise Sterle. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., Slovenian Home, 2166 So. Manchester Rd. ŠT. 52, KITZVILLE, MINN. (P. O. Hibbing, Minn.) Pred.: Mary Rotar Tajn.: Mary Bartol, Box 603. Blag.: Angela Russ. ŠT. 53, BROOKLYN, OHIO. (P. O. Cleveland, Ohio.) Pred.: Mary Oblak. Tajn.: Anna Jesenko, 3567 W. 61 St. Blag.: Alice J. Železnik. — SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK — Urad: Ogden Ave. Bank Bldg., »oba it. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, III. Uraduje: od 9 do 12 dop., od 1 do 6 pod. in od 6 do 9 zvečer. Ob Bredah od 9. do 12. dop. Te), v aradu Crawford 2893, na domu Rockwell 2816 «3anuuiuii3iiiiiiiiiiiit»iiniHiiiic3iiiinninic3iiiiniiiiiiaiiiiiininic2niiiiHiiiiaiiiiiiiHiiic3uiiiiiuiuc3iiiiuiiniiuiuiiiHii!iniiiiii4i!iiK]iiiiiinniiaHiiHniinc]iiaiiiiiniiiiiuiiiiiiuitiiu4iiiiiiiiiiic3iniHiiiiuE3iiiiiiiinnnni^r Dr. Andrew Furlan “Ave Maria” Edini slovenski nabožni mesečnik v Ameriki. Morala bi ga imeti vsaka zavedna slovenska družina. Članice S.Ž.Z., agitirajte zanj in pridobivajte mu novih naročnikov! Pokažite, kaj zmorete in pokažite tudi, da Vam je na srcu napredek katoliškega časopisja Najlepše se Vam priporočajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI Dr. John J. Zavertnik _ PHYSICIAN and SURGEON — Office hours at 3724 We«t 26th Street Tel. Crawford 2212 — 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily — Except Wednesday and Sunday. At Hlavaty’s Drag Store—18S8 W. 22nd Street 4:30—5:00 P. M. Daily—Except Wednesday and Sunday. Rea. Telephone Crawford 8440 August F. Svetek 478 East 152nd Street Cleveland (Collinwood), Ohio. - SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD - Točna, hitra in zanesljiva postrežba. — Odprto noč in dan. Pokličite nas: Kenmore 2016 — JAVNI NOTAR — P. O. Box 443, Lemont, III.