Celje - skladišče D-Per KBJiŽKIM I Leto VIL, okt. 1984, št. 74 F V CELJiJ I 582/1984 OBČINA ŠENTJUR PR ||| Mllillll Ml 1 119842566 74 tortrr mm um MM~ J ftr glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: — Potrebne konkretne akcije — Sprejet pomemben odlok — KS Šentjur — okolica — Kmalu ogrevanje na premog Razmišljanje o razvoju Ali tudi tu čakamo na zakon ! Ob začetku dela novega uredniškega odbora, smo v uvodniku junijske številke Utripa zapisali nekatere naše usmeritve. Med drugim tudi to, da bomo lahko dosegli ustrezno kvaliteto, pokrivali ves teren in poročali o vseh delovnih sredinah le s sodelovanjem dopisnikov, bralcev in zadolženih za informiranje v posameznih sredinah. To še posebno zato, ker dela profesionalno na Utripu le odgovorni urednik, ki je zadolžen za tehnične in oblikovne zadeve. Veliko je občanov, ki že pošiljajo svoje prispevke. Se vse preveč pa je sredin, ki še ne sodelujejo, navkljub številnim dosedanjim dopisom in pozivom. Ne verjamemo, da se na primer v KS Ponikva ne dogaja nič pomembnega oziroma, da ni nikogar, ki bi bil sposoben in pripravljen posredovati vest fi dogodkih, uspehih, problemih, sklepih vaše sredine. Prepričani smo, da prebivalce Loke, Vodruža ali Šentvida zanima kako živijo oni, kako gospodarijo in da poznavanje njihovega dela in problemov še kako pomembno za pravilno odločanje v občinskih zborih in drugih sredinah. To ne pišemo zato, da bi koga karali, temveč zato, da bi vas pridobili za sodelovanje. Glavni urednik Občinska zveza prijateljev mladine V decembru lansko leto je bila ponovno ustanovljena občinska zveza prijateljev mladine z namenom, da bi se zavzemala za enotno družbeno in družinsko vzgojo mladega rodu in zato, da bi imeli vsi naši otroci srečno in vedro mladost pod enakimi pogoji brez socialne in moralne bede. Da bi dosegla te namene, mora opraviti naslednje naloge: — obravnavati in dajati mora pobude za razreševanje vprašanj, ki zadevajo življenje otrok: telesno zdravje, rekreacija, vzgoja in izobraževanje — sodelovati mora pri programiranju razvoja otroškega varstva — usmerjati pionirske organizacije in pomagati razvijati pionirsko samoupravo — proučevati lin usmerjati prosti čas otrok. Usmerjati in programirati privlačne dejavnosti pionirjev — usmerjati društva prijateljev mladine v KS — dajati pobudo in tudi organizirati izobraževanje staršev — skrbeti za usposabljanje družbenih delavcev za delo z otroki in mladino in pridobivati mentorje za delo z mladino. Vse te naloge bo občinska zveza prijateljev mladine opravljala preko osnovnih šol, VVO in društev prijateljev mladine, ki so že ustanovljena v KS Šentjur -Center, KS Ponikva, KS Dobje, KS Planina in v KS Slivnica. V KS Dramlje pa se pripravljajo na ustanovitev tega društva. Nekatera društva zelo dobro dela- jo, zlasti je treba omeniti DPM v KS Sentjur-Center. Občinska zveza prijateljev mladine je ustanovila tudi svete, komisije in odbore in sicer: svet pionirjev, svet za organizacijsko kadrovska vprašanja, komisijo za predšolsko vzgojo, komisijo za delo s starši in komisijo za rekreacijo otrok ter odbor za bralno značko in odbor za novoletno praznovanje. Vsi organi vključno s predsedstvom so odgovorno pristopili k zastavljenim nalogam. Tako so bile nekatere naloge že opravljene: izvedeno je bilo letovanje otrok, organiziran je bil enodnevni izlet med počitnicami, organizirano je bilo šahovsko tekmovanj 3, pohod po poteh XIV. divizije, pionirjem je bilo omogočeno sodelovanje na različnih republiških tekmovanjih. Ob zaključku tekmovanja za bralno značko je bilo mladim bralcem pripravljeno srečanje s književniki itd. V sodelovanju s šolami, VVO in drugimi so bile opravljene še druge naloge. Do konca tega leta pa se bo zvrstilo še precej dejavnosti kot so: predavanja za starše, sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, pa novoletna jelka itd. V občinski zvezi pričakujemo, da nam bodo občani, šole, WO, DPO in drugi pomagali pri izvajanju programa. Podrobno o programih posameznih organov zveze prijateljev mladine bomo bralce seznanili v naslednjih številkah Utripa. KOMUNISTI V ALPOSU RAZMIŠLJAJO PREDVSEM O NADALJNJEM RAZVOJU Iz obsežnega in vsebinsko zanimivega gradiva, ki so ga pripravili v predsedstvu akcijske konference vseh treh OO ZKS Alpos, je mogoče razbrati, da se več kot 700-članski kolektiv nahaja v situaciji, ko je treba konkretno nakazati nadaljnjo razvojno pot kljub trenutno zelo negativnim družbenim pogojem. To pomeni, da so si sekretariati OO ZKS v Alposu zadali mnogo pomembnejšo nalogo kot pa zgolj obravnavo predloga sklepov CK ZKJ. Zato so v samem gradivu za skupno sejo vseh treh OO ZKS,, ki je bila 27. 9. 1984, nanizali vrsto podatkov, ki so značilni za dosedanjo razvojno pot delovne organizacije. Precej opozoril gre tudi v smeri večje odgovornosti do dela, boljše oz. elastičnejše organizacije dela, pa tudi do skupnih akcij na nivoju DO kot celota. Tu je zaznati že prvekonkretne rezultate, ki pa še ne pomenijo, da so izčrpane že vse možnosti sodelovanja med TOZD in DSSS. Velik odziv za komuniste, v katero smer so možnosti nada- ljnjega razvoja, so v gradivu našteta, o katerih se že vrsto let le govori na različnih nivojih in sestankih. Žal so se v razpravo o teh odprtih vprašanjih, vključili le najodgovornejši komunisti, kar prav gotovo ni prav. Za nadaljnji razvoj kolektiva gre odgovornost v prvi vrsti vsem komunistom in ne le nekaterim. Morda bo tiste, ki še samo razmišljajo, vendarle pravočasno predramilo, da je le prišel čas za konkretne in odgovorne akcije. Vsekakor lahko ugotovimo, da so odgovorni komunisti pravilno zastavili aktivnost, kar je v bistvu zamišljeno, kot to predvidevajo sklepi CK ZKJ. Drži sicer ugotovitev, da bodo morale strokovne službe še na marsikaj odgovoriti, ko bodo sestavljale kratkoročno in dolgoročno razvojno projekcijo Alpo-sa, zato pa je tudi prav, da se primerno organiziramo ne le komunisti, ampak tudi ostale subjektivne sile, kakor tudi samoupravni organi. Na koncu je bilo sklenjeno, da posebna komisija oblikuje predlog sklepov s te seje in da se njihov dokončni sprejem opravi na OO ZKS. Marko ČANDER * 1 Socialistična republika Slovenija Občinska zdravstvena skupnost Skupščina občine Šentjur pri Celju Šentjur pri Celju sta imela SKUPNO SEJO družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine ter skupščine občinske zdravstvene skupnosti ŠENTJUR, v ponedeljek, dne 15. oktobra 1984, z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in poročilo le-te 2. rebalans finančnega plana oÄinske zdravstvene skupnosti Šentjur — za leto 1984 3. informacija o poslovanju občinske zdravstvene skupnosti za obdobje januar — junij 1984 4. izvajanje svobodne menjave dela z ZC CELJE za leto 1984 a) zahtevek za dodatna sredstva v letu 1984 nad resolucijskimi izhodišči b) analiza osebnih dohodkov ZC Celje c) aneks k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela z ZC Celje za leto 1984 5. organiziranje udeležencev v svobodni menjavi dela — gradivo zdravstvene skupnosti SR Slovenije 6. delovne zasnove SaS o vzajemnostni pomoči med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi — gradivo zdravstvene skupnosti SR Slovenije 7. analiza ^uresničevanja srednjeročnega plana razvoja v obdobju 1981 — 1985 ter razvojne usmeritve za srednjeročno obdobje 1986 — 1990. M. J. OcM tu in tam GORICA PRI SLIVNICI — V KS Slivnica se zadnja leta uveljavlja praksa, da se praznuje praznik KS v kraju, kjer je bila tisto leto izvedena največja investicija. Tako so letos prišle na vrsto Vodice in njeni krajani, saj so s položenim asfaltom dobili največji kos sicer skromne pogače. Ker so se dela zavlekla,, je moralo počakati tudi slavje.. A glej ga hudirja! Po uspešno končanem delu je krajanom zmanjkalo moči oziroma niso bili sposobni, da bi sprejeli medse delegate in ostale aktiviste krajevne skupnosti. Človeka kar nehote spominja na mariborsko letališče. No praznik KS je vseeno bil, saj so ponovno vskočili krajani Gorice. Ob pregledu storjenega dela so bila podeljena tudi priznanja KS in sicer: folklorni skupini Osnovne šole Franja Vrunča, Brečko Gustlu, Podjetju PTT iz Celja, Pintar Milanu in Gradič Anici ter priznanja OF: Zidanški Ernestu, aktivu ZSMS Slivnica — Vrh, Čebelarskemu društvu Slivnica, Angeli Mastnak in Mastnak Radu. Čestitamo! DRAMLJE — V nedeljo, 7. oktobra 1984, so občani KS Dramlje slavili svoj krajevni praznik. Praznovanje so povezali s 40-letnico zborovanja aktivistov OF in posvetovanja partijskih organizacij s pokrajinskimi komiteji za področje Celje-mesto, Celje-okolica in Konjice. Proslava je bila v vaški skupnosti Marija Dobje, kjer so na Kolarjevi hiši odkrili spominsko ploščo v spomin na ta zgodovinski dogodek, ki se je odvijal prav tu od 8. do 10. decembra pred 40 leti. Takratnega partijskega posvetovanja se je udeležilo 32 sekretarjev partijskih organizacij in 100 aktivistov OF iz prej omenjenega območja. Zgodovinsko zborovanje in posvetovanje se je nemoteno odvijalo v neposredni bližini Celja, kjer je bila močna koncentracija vojaških in policijskih sil okupatorja. Krajevne svečanosti sta se udeležila tovariš Sergej Kraigher in Milica Malek-Lenka, ki sta pred 40 leti vodila omenjeno politično in zgodovinsko pomembno aktivnost. ŠENTJUR — 13. in 14. oktobra je bila tradicionalna mala likovna kolonija »Bohor žari«. Letošnja koslonija'je potekala že devetič. Udeležilo se je je 38 osnovnih šol iz Slovenije.. Tema te likovne manifestacije je bila »pot XIV. divizije«. Sedemdeset mladih likovnih ustvarjalcev je slikovito prikazalo slavno epopejo XIV. divizije po pripovedovanje preživelih borcev. Ob otvoritvi razstave devete likovne kolonije je bilo podeljenih pet enakovrednih nagrad in pet pohval. Nagrade so prejeli: Petra Pižmoht iz Osnovne šole Slavko Šlander — Celje, Sabina Hajdnik OS Ljubo Šercer — Loče, Peter Arlič OS Franja Malgaja — Šentjur, Marta Kovačič OS Ivan Kavčič — Efenko — Celje in Breda Steinacher OŠ Oplotnica. Pohvale pa so prejeli: Damjan Kajžar OS Boris Vinter — Zreče, Slavica Rauter OS Veržej pri Ljubljani, Simon Debenjak OS Dobrovo v Brdih, Aleš Straže OS Franja Malgaja — Šentjur in Andreja Gorčenko OS Makole. OK SZDL in občinska zveza prijateljev mladine sta organizirali problemsko konferenco o mentorstvu. Predstavniki šol, organizacij združenega dela ter družtev so podali svojo problematiko in možnosti vključevanja mladih v različne prostočasne dejavnosti. Bile so nakazane in podane razne možnosti za sodelovanje, ki se mora organizirati preko DO VIZ. Zavedamo se, da delo interesnih dejavnosti ni samo stvar šole, temveč širše družbene skupnosti. Za uspešno vključevanje pa so potrebni dobri mentorji, ki vodijo te aktivnosti ter seveda tudi finančna sredstva za nabavo osnovnih materialov. OK SZDL je organizirala javno razpravo o dogovarjanju in preobrazbi državne uprave. Udeleženci so poudarili dobre in slabe strani dela upravni organov in izvršnega sveta. Nakazali so tudi probleme, s katerimi se ubadajo in ugotovili, da prevzamemo vse več samoupravnih nalog, kar ni v skladu z našimi načeli socialističnega samoupravljanja. Spregovorili so tudi o materialnih pogojih dela; kot dopolnjevana občina smo pod udarom vse bolj stabilizacijskih ukrepov. Vendar pa morajo obstajati neki normalni pogoji za uspešno in kvalitetno delo upravnih organov v zadovoljstvo delovnih ljudi in občanov. V V naslednjih dneh bo pri LI »Bohor« — TOZD Žaga in furnirnica dograjena črpalka za nafto. Potreba se je pokazala zaradi večjega števila viličarjev, kamionov s »hiab« nakladalnimi napravami in »Volvo« stroj za doziranje hlodovine na žagi in v furnirnici. Črpalka je izdelana po projektu Petrola. Njena izgradnja pomeni korak naprej v zmanjšanju možnosti za one-snažitev okolja in racionalnejšo porabo goriva. Šentjurski portret PROIZVODNJA, KI NADOMEŠČA UVOZ Edvin TOVORNIK je šentjurski obrtnik, domala znan med vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z elektriko. Rodil se je v Stopčah pred 41 leti vdelavski družini. Osnovno šolo je končal v Šentjurju in nadaljeval svoje šolanje na poklicni šoli v Celju. Izučil se je za strojnega ključavničarja. Do odhoda v JLA se je zaposlil v Klimi. Po odsluženju vojaškega roka je eno leto delal v DO Alpos in nato odšel v Nemčijo. Po nekaj letih bivanja v Nemčiji se je preusmeril ter aktivno začel delati na področju elektronike. Vrnil se je domov leta 1978 — po 13 letih dela v tujini. Od leta 1978 kot zasebnik izdeluje vse s področja industrijske elektronike. Njegovi proizvodi so novi na našem tržišču in v polni meri nadomeščajo izdelke ki smo jih uvažali. Njegov proizvodni program je širok; oskrbuje velik del domačega trga. V njegovi delavnici pod pridnimi rokami delavk (zaposlenih je pet), nastajajo razni to-roidni transpormaciji, paličaste dušilke, toroidne dušilke in toro-idna jedra. Edvin Tovornik pravi, da ima težave z repromaterialom, na primer z lak bakreno žico, ki se pri naos težko dobi. Njegovi proizvodi imajo široko uporabo v proizvodnih programih Iskre iz Kranja, Rade Končar iz Zagreba, Libele iz Celja, Nikola Tesla iz Beograda, Energoinvesta iz Subotice, Gorenja iz Titovega Velenja, Gorenja Elrad iz Rad- gone, instituta Kiro Savič in Ivo Ribar — Lola iz Beograda in mnogo drugih. Dokaz, da so njegovi proizvodi visokokvalitetni, je, da je na 16. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju lani sprejel zlato in na letošnjem bronasto priznanje za vrhunske dosežke. Sicer je aktiven član obrtnega združenja v Šentjurju, je tudi član izvršilnega odbora tega združenja ter član komisije za inovacije pri raziskovalni skupnosti v naši občini. Takšen je Edi, v bodoče si želimo, da njegove pridne roke izdelujejo še več in še nove proizvode, ker elektronika in elektronska industrija zavzemata velik prostor v sodobnem svetu. Goce KALAJDŽISKI Potrebne konkretne akcije KOMUNISTI INGRADA SE ZAVEDAJO, DA SO POTREBNE KONKRETNE AKCIJE Tako so sklenili na svoji razširjeni seji OOZKS TOZD Ingrad Šentjur, ko so razpravljali o predlogu sklepov CK ZKJ. Ne le, da so dali polno podporo predlaganim sklepom, za katere menijo, da so prišli ob pravem času, ampak so z vso odkritostjo spregovorili o lastnih perečih problemih. Ugotavljajo, da je vrsta že določenih nalog oz. zadolžitev predvsem v relaciji DO — TOZD v slepi ulici. Ni jim jasno zakaj ni željenih rezultatov, težko je tudi presoditi, na kom leži glavni del krivde, oz. odgovornost za še neizpeljane pomembne naloge. Konkretno je bilo kritično razmišljanje namenjeno predvsem bojazni, da je v zadnjem času za INGRAD vedno manj zanimivega dela, ni jasnih zagotovil za normalno poslovanje v letu 1985. Očitki pa so padali tudi na račun neelastične lastne birokracije. Med drugim je bilo precej govora tudi o odgovornosti, za katero ugotavljajo, da se je izgubila tako pri najenostavnejših delih v TOZD kot tudi na odgovornejših mestih. Menijo, da bi morali prav odgovornost pri svojem delu bolj zaostriti in tam, kjer to je, izpeljati diferenciaci-jo. Člane OO ZK zaskrbljuje splošno negotovo stanje v gradbeništvu v SR Sloveniji, zato toliko bolj opozarjajo, da je konkretno v okviru razvojne službe INGRADA storiti vse, da bo v prihodnje INGRAD bolje posloval. Tudi z osebnimi dohodki niso zadovoljni, predvsem s pravilniki, ki regulirajo stimulativni del. Da je temu tako, kaže podatek, da se vedno manj delavcev odloča za zaposlitev v INGRADU — TOZD Šentjur. Zavzeli so se, da je potrebno v bodoče bolj jasno zastaviti medsebojne obveznosti v svobodni menjavi dela TOZD — DSSS. Za zaključek seje so sklenili, da bodo svoje pobude in pripombe uskladili na nivoju konference OO ZKS INGRAD Celje in tako pristopili h koordinirani skupni akciji vseh komunistov v INGRADU. Mirko ČANDER 0 sklepih 13. seje CK ZKJ RAZPRAVA O DELOVANJU ČLANOV ZK V SZDL PO PREDLOGU SKLEPOV 13. SEJE CK ZKJ Tudi v SZDL smo obravnavali gradivo o uresničevanju nalog po 13. seji CK ZKJ. V široki razpravi je bilo poudarjeno, da člani ZK premalo poznajo konkretno delo SZDL, zato pride velikokrat do oporekanj, to naj opravi SZDL, ker se ne zavedamo, da smo vsi člani široke fronte. Poudarjeno je bilo, da se mora SZDL s svojo aktivnostjo bolj uveljaviti v delu in politični aktivnosti med delovnimi ljudmi in občani. Zato moramo obravnavati in spoznati široke probleme delovnih ljudi in občanov, jih reševati na primeren način in vztrajati, da se razrešijo skladno z demokratičnimi načeli v naši samoupravni družbi. Zato moramo v SZDL planirati politično delo, biti moramo pobudniki problemov, stališč in mnenj, ki se pojavljajo med delovnimi ljudmi in občani. SZDL bo le tako lahko uveljavila svojo široko družbenopolitično nalogo, to je fronto vseh socialističnih sil. Pri tem pa so člani ZKJ prvi, ki morajo sodelovati v aktivnostih in se boriti z argumenti za pravilne in demokratične odločitve. Vsak komunist, ki živi v naši KS, mora sodelovati pri oblikovanju boljših pogojev dela in življenja naših krajanov. S skupno akcijo, s prostovoljnim delom občanov in udeležbo družbenih sredstev lahko izboljšamo komunalne in druge probleme. Na takšen način se odraža aktivnost članov ZKJ in aktivistov SZDL v krajevni skupnosti. Poudarjamo, da morajo vsi krajani biti pripravljeni sodelovati pri aktivnostih v okviru enotne socialistične zveze, za izboljšanje pogojev dela in življenja naših občanov. J. RATAJC Mladi nadaljujemo z delom Po kratkem zatišju, katerega je bilo občutiti v OO ZSMS v naši občini, vzrok le-tega pa pripisujemo poletnim mesecem, v veliki meri pa tudi prometni nesreči v maju, se mladi zopet organizirano prebujamo in rezultati v mnogih sredinah so že vidni. Dokončujejo se še zadnje akcije, katere smo si zamislili, jih zabeležili v operativne plane ter jih tudi, kolikor je bilo mogoče, realizirali. Seveda so mnogi naleteli na težave, takšne ali drugačne, katerim pa v večini primerov sami niso bili kos. Menimo, da bi s tesnejšim sodelovanjem in razumevanjem občanov in vaščanov lahko naloge veliko lažje in bolje opravljali kot sicer. To pa je žal dandanes, pa čeprav bi morali še posebej podpirati in spodbujati mlade k delu ne samo v društvih, DPO, temveč tudi v drugih oblikah dela, težko dosegljivo. Mnogo je akcij, na katerih se srečujemo samo mladi, pa dobimo pomisleke in se sprašujemo, ali res delamo samo zase in ali bo še kdo drug deležen našega truda. Nič bolje ni, kadar organiziramo kulturne manifestacije, naj si bo to v mestu ali na vasi. Prirejamo jih predvsem za boljše počutje vseh nas, da bi vsaj trenutno pozabili na probleme, ki nas preganjajo, v namen boljšega in tesnejšega sodelovanja itd. Mnogo je mladih, ki se ob takšni sceni izgubijo, se podajo v kakšno drugačno, lahko bi rekji, skoraj nepravilno obliko dela. Seveda potem vsi s prstom kažemo nanj, ne da bi se vprašali, zakaj, in iskali krivca za to. Se več pa je takih, ki mislimo in delamo popolnoma drugače. Vsaka slabost, kritika je motivacija za nas in z delom dokazujemo, da ni vse tako črno kot se vidi. Veliko nas je in še večali bomo svoje vrste. Organizirali bomo še več akcij in še več ostalih prireditev, ker se zavedamo, zakaj delamo in vidimo cilj. Borili pa se bomo proti vsem nepravilno- stim, ki se bodo pojavljale na naši poti. Prav tako menijo tudi mladi v klubu brigadirjev. Tudi na tem področju bi radi izboljšali stanje, radi bi, da nas ne bi gledali kot neumneže, temveč kot mlade ustvarjalne prostovoljce. Močno upamo, da bo temu res tako. Zavedati se morajo starega izreka: »V slogi je moč!« Mislim, da bi mnogo težav, ki povzročajo nepotrebne glavobole, rešili samo s tesnejšim sodelovanjem. In čas je, da tudi pričnemo s takšnim načinom dela. To bi bila najlepša akcija, imenovali pa bi jo lahko: Vse za boljši jutri! Sekretar OK ZSMS Janez KUKOVIČ Na mladini se gradi bodočnost Pomembno je predvsem, da smo mladi pripravljeni na vse, tudi na najhujše, ki nas lahko doleti. Za življenje in aktivnost v izrednih razmerah pa moramo biti usposobljeni. Mladi pridobivamo znanje dn izkušnje v vzgojno izobraževalnih ustanovah ali na usposabljanjih, kot je tovrstno na Boču. Zato imajo takšna usposabljanja zelo velik pomen. Poleg strokovnega znanja, ki ga mladinci pridobimo, pa je na drugi strani, kot protiutež, še samo življenje v naravi in prija-jateljski odnosi do sotovarišev. Uspešno končano usposabljanje pa še ne pomeni, da vse znamo in da smo svoj dolg izpolnili. Zavedati se moramo, kako potrebno je naše znanje, elan za delo, veselje in druge kvalitete. Z njimi lahko doprinesemo k boljšemu delovanju mladinskih organizacij, k množičnosti, k razvoju naše družbe, skratka k napredku. Potrebno je vključevanje v družbeno življenje, kajti le tako smo lahko aktivni člani le-tega. Moja velika želja je, da bi se v takšnem številu kot sedaj srečevali na ItylDA, udeleževali pohodov in drugih akcij, ki jih organizira OK ZSMS Šentjur, ka- kor tudi posamezne OO v KS in DO. Tako bi se izoblikovali v samostojno osebnost, ki dobro ve, kaj hoče in želi. Irena FRECE Sprejet pomemben odlok Na zadnjem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, dne 1. oktobra 1984, je bil nekako neopazno sprejet odlok, ki pa je zelo pomemben, saj ureja področja, ki ga do sedaj nismo imeli normativno urejenega. Sprejet je bil namreč ODLOK O SPLOŠNIH POGOJIH VZAJEMNIH RAZMERJIH MED ETAŽNIMI LASTNIKI. Odlok bo v tem mesecu objavljen v Uradnem listu SRS Slovenije in bo stopil v veljavo osmi dan po objavi. V splošno informativnost naj ne bo odveč nekaj besed o vsebini odloka, ki smo jih povezéli iz obrazložitve. S tem odlokom se urejajo odnosi med stanovalci, kateri žive v stavbi z dvema ali več stanovanji, posamezni deli take stavbe pa so v lasti občanov, društev in drugih civilno pravnih oseb ali v družbeni lasti (npr. stanovanjski blok s poslovnimi prostori, stanovanjski blok, v katerem so stanovanja v lasti OZD in samoupravne stanovanjske skupnosti ipd.). Kot etažni lastnik se šteje vsak občan ali imetnik pravice uporabe, ki je pridobil stanovanje ali poslovni prostor v stanovanjskem oziroma poslovno-stano-vanjskem objektu. Tak lastnik je poleg prostorov za osebno rabo tudi lastnik oziroma imetnik pravice uporabe na skupnih delih stavbe (podstrešje, hodniki, kletni prostori). Kaj se šteje za skupne dele stavbe, je v odloku našteto in tudi točno opredeljeno, s tem da je govora tudi o napravah, ki so namenjene skupni rabi, kot npr. kotlarna. Z odlokom se ureja tudi vprašanje uporabe zemljišča, na katerem stoji objekt, v katerem ima svoje prostore etažni lastnik. Etažni lastnik ima namreč nad tem zemljiščem trajno pravico uporabe. Najbolj so v praksi zapleteni odnosi med etažnimi lastniki, zato vsebina odloka tem vprašanjem posveča največji del. Tako na primer med drugim določa, da so glede uporabe in vzdrževanja stavbe etažni lastniki dolžni skleniti pogodbo, v kateri točno določijo način uporabe in vzdrževanja stavbe. Tako pogodbo sklenejo etažni lastniki s skupnostjo stanovalcev. Ker do sedaj nismo imeli urejene točne evidence o posameznih lastnikih oziroma uporabnikih stanovanj in poslovnih prostorov, je ta odlok predpisal tudi tako evidenco. Določeno je, da se etažna lastnina vpiše v posebno zemljiško knjigo, ki se vodi pri pristojni občinski inštituciji *— v našem primeru pri enoti Temeljnega sodišča ŠENTJUR — zemljiška knjiga. Na podlagi sprejetega odloka bodo pri tej službi nastavljene predpisane knjige za vknjižbo etažne lastnine. Po uveljavitvi odloka lahko občani, delovne organizacije in druge civilno pravne osebe pripravijo in vložijo pri zemljiški knjigi predloge za vknjižbo njihovih stanovanj in poslovnih prostorov, katerih lastniki so. M. K. Kadrovske spremembe v občini Vsa trije zbori občinske skupščine so na seji 28. septembra oz. 1. oktobra 1984 imenovali za komandirja POSTAJE MILICE ŠENTJUR tovariša Ivana ŽA-BERLA, ki je bil do sedaj pomočnik komandirja postaje milice ŽALEC. Novi komandir je dolžnost nastopil 1. oktobra. prispevek pri graditvi in razvoju naše občine na različnih področjih, še posebno pa na področju davčne politike. Ob tem so izrekli tudi prepričanje, da bo tudi v bodoče v okviru svojih možnosti prispeval k večjemu skupnemu napredku in mu zaželeli čimprejšnje okrevanje. Zaradi invalidske upokojitve je bil funkcije direktorja uprave za družbene prihodke občine ŠENTJUR s 30. septembrom razrešen tovariš Jože POSPEH. Delegati so ob sprejemu razrešnice tov. POSPEHU izrekli vso priznanje za njegovo delo in velik Za novega direktorja uprave za družbene prihodke so delegati vseh zborov imenovali tovariša Branka GORECANA, roj. 1956, tržnega inšpektorja občine Šentjur, ki bo novo dolžnost prevzel 1. januarja 1985. M. K. MERX POTROŠNIK CELJE BLAGOVNICA ŠENTJUR ZBIRA NA TEKSTILNEM ODDELKU ZA KEMIČNO ClSCENJE V TOPER TOZD KEMIČNA ČISTILNICA VSE VRSTE TEKSTILNIH IZDELKOV NASLEDNJE USNJENE IZDELKE: krila, suknje, plašče (tudi podložene), krznene plašče, ovratnike, kučme, jope kombinirane z usnjem, usnjene torbice. OSTALE STORITVE: čiščenje delovnih oblek, avtoprevlek, preprog, volnenih odej, spalnih vreč, dekorativnega blaga, namiznih prtov, prtičkov in goblenov. Krajevna skupnost Šentjur - okolica Krajevna skupnost Sentjur-okolica se uvršča med tiste skupnosti, ki so v preteklih letih dosegli izjemne rezultate na mnogih področjih prav zàradii njene specifične liege in neorganiziranosti. Ko se je krajevna skupnost pričela organizirati, ni nihče slutil, da bodo že v Itako kratkem času doseženi tako izjemni rezultati. Poglejmo mallo pobliže to sredino v njenih različnih smereh delovanja. Krajevno skupnost Sentjur-okolico tvori pet organiziranih vaških skupnosti im to: vaška Skupnost Jakob, vaška skupnost Nova vas, vaška skupnost Grobelno, vaška skupnost Vrbno in vaška skupnost Kameno. Kako delajo te vaške skupnosti? To vprašanje je bilo zastavljeno kar naravnost predsedniku sveta KS Sentjur-okollica, tov. Kodrič Francu, ki že drugo mandatno ohdobje vodi krajevno skupnost in razmere na terenu prav dobro pozna. »Vse vaške skupnosti v naši krajevni skupnosti ddlajo dobro, posebej se poveča njihova aktivnost, kadar je treba prijeti za delo (popraviti ali na novo zgraditi cesto, napeljati vodovod, kanalizacijo, plužiti pozimi zametene ceste, itd.). Naši občani dobro vedo, da se samo z dellom, samoodpovedovanjem, z vztrajnostjo pride do takšnih pridobitev, ko jih v naši KS lahko srečamo na vsakem koraku.« Zanima nas, kdo je gonilna sila? »SZDL, skupaj z vaškimi odbori KS organizirajo in izpeljejo skoraj vsako akcijo od začetka od konca,« poda svoj odgovor pred-sebnk, brez da hi o tem veliko razmišljali. Kaj pa vaše družbenopolitične organizacije, ali tudi te izpolnjujejo svoje programe? »Na prvem mestu moram pohvaliti müadinske organizacije, še posebej OO ZSMS Kameno in OO ZSMS Jakob, ki so najbolj aktivne in zelo dobro delajo. Poleg tega pa se tudi druge DPO redno sestajajo, sama aktivnost pa se odraža tudi v uspešnosti realizacije referendumskega programa, kakor tudi vseh letnih planov zadnjega obdobja.« Kakor, da bi hotel sam predlagati, da razpravo vendarle začnemo tam, kjer bi jo naj začela in kil to krajevno skupnost tudi zrcäli v akciljii. Torej, nam lahko predstavite vaš referendumski program? Naši občani so se odločili, da morajo najprej poskrbeti za vodooskrbo, ki je še vedno zelo pereča. Da je temu tako, je potrdila lanskoletna suša. Vsekakor so problem tudi ceste, kd so tudi v prioriteti, pa kanalizacije, ureditev naselij in ostala infrastruktura. Pozabili niso tudii na kulturne spomenike, varstvo krajine in ureditev Resevne ter ostalih področij, ki so najbolj potrebni osnovne komunalne ureditve. Domovi občanov, telefoni, javne razsvetljave, ureditev avtobusnih postaj in drugo, pa ostaja še za naprej. Programa nismo mogli še v celoti realizirati. Na kakšni osnovi realizirate letne programe, glede na to, da imate pet vaških skupnosti, ki so med seboj zelo oddaljene in se ukvarjajo z različnimi problemi? »V naši krajevni skupnosti vsaka vaška skupnost praktično samostojno razpolaga z referendumskimi sredstvi na podlagi 'srednjeročnega programa in letnih pianov. Vsako leto se pripravijo programi po vaških skupnostih, ki se obravnavajo na zborih občanov, nato pa se programi sprejmejo še na skupščini krajevne skupnosti. Takšen način dela in planiranja sredstev se je v preteklih letih izredno obrestoval. Kako pa so krajani sodelovali pri akcijah? »Pri večina zgrajenih objektih so občani prispevali izredno veliko lastnih sredstev. Najpomembnejše pa je, da so s prostovoljnim delom, talko rekoč resnično udarniško v tisočih urah, ogromno dela opravili sami. Na ta način so plemenitili sredstva krajevne skupnosti. Pri vsaki akciji je bil problem le v tem, da so še cene raznim materialom, ki so ga nabavljali, tako skokovito dvigovale. Še marsikaj drugega bi lahko bilo narejeno, če bi cene vsaj neko razumljivo obdobje mirovale. Zato pa so morali vsak finančni program temeljito pretehtali, preden so se v posameznih sredinah odločali za gradnje objektov.« Ali ste glede na situacijo in razmere vaš program tudi kaj spreminjali, dopolnjevali? »Pri izvajanju oziroma realizaciji srednjeročnega programa 1981 — 1985 smo se v krajevni skupnosti do sedaj odločali le na podlagi potreb na področju urejanja infrastrukture. Z rebaiainsom pa smo se tudi odločili, da referendumsko obveznost izgradnje večnamenskih prostorov za potrebe delovanja delegatskega sistema v KS in ostalih dejavnosti odložimo, kar je glede na dane razmere tudi razumljivo. Vse to je narekovalo, da še bolj čvrsto in odločno uresničujemo na najbolj izviren način stabilizacijska prizadevanja celotne naše skupnosti. Odločitev v vseh naših sredinah je bila enotna.« Kakšne pa so dejavnosti društev, organizacij, odborov? Kako na področju SLO, CZ? »Vsaka vaška skupnost iima enoto prve pomoči za najnujnejše dejstvovanje. Na področju civilne zaščite se dejavnost vklaplja s Krajevno skupnosto Sentjur-center. To vprašanje še ni celovito rešeno. Zelo veliko je aktivnosti tudi na področju SLO in DS, kjer naloge do sedaj opravljamo po programu. Delovanje društev je bolj povezano v aktivnosti društev pri KS center, kjer je veliko naših občanov vključenih. Samo društveno življenje bo še bolj zaživelo tudi v naši skupnosti z ureditvijo večnamenskih prostorov.« Brez problemov pri vas tudi menda ne gre? »Tudi pri nas je veliko še nerešenih problemov, seveda tu mislim malo širše. Vožnja otrok v šolo Iz oddaljenih krajev kot so: Jakob, vzhodni del Črnolice odnosno Grobelno. Vse ,to predvsem zaradi slabih prometnic. Rešitev oskrbe v odročnejših krajih. V zadnjem času pa nas tudi muči slabo napredovanje izgradnje telefonije, ki kljub vsem dogovorom ne gre tako kot smo se dogovorili.« Predsednik sveta že malice zamišljeno, toda še vedno tekoče in preudarno zamahne z roko. »Tudi te probleme, pa še vrsto drugih nenapisanih bomo rešili z dobro voljo, z medsebojnim sodelovanjem in zaupanjem.« Ni mu lahko voditi tako veliko krajevno skupnost, posebno še ne v tako težkih časih, ko tudi občani dokaj konkretno in brez ovinkarjenja povedo svoje mnenje. Da bi lažje predstavili to krajevno skupnost, smo zaprosili še tajnika, da nam pove nekaj številk o vrednosti izvajanja njihovega referendumskega programa. Celotna vrednost referendumskega programa znaša preko pet starih milijard. Vrednost izgrajenih objektov (cest, vodovodov, kanalizacij in drugih infrastrukturnih objektov) znaša ravno toliko, dodano z dellom in sredstvi občanov. To pa pomeni 32 kilometrov cest, 7 km vodovodov, 1000 metrov kanalizacije. Realizirana vrednost programa od 1. 1. 1981 do 1. 10. 1984 pa znaša 8 starih milijard dinarjev. Ta skromna predstavitev krajevne skupnosti pa bo popolna tudi s tem, če boste pobliže spoznali še njene kulturne in druge znamenitosti. TURIZEM — PONUDBA V turistični ponudbi Krajevne skupnosti Šentjur-Okolica sta prav gotovo najljubši izletniški točki Sentjurčanov Rifnik in Re-sevna. Na Rifnik ne bo težko priti. Ce pa ste sredi poti ugotovili, da se prava sezona za pridobivanje kondicije še ni začela, preložite izlet na vrh za drugič in se ustavite pri razvalinah gradu. Morda si boste ta spomenik preteklosti ogledali z večjim zanimanjem, če vam povemo nekaj besed o njegovi zgodovini. Grad na Rifniku je bil zgrajen v 11. stoletju in postal last grofice Heme, hčerke mejnega grofa Engelberta Pilštanj skega. Po njeni smrti je Rifnik prešel v posest krške škofije. Leta 1388 pa so se ga polastili Celjski grofje in po njihovem žalostnem koncu Habsburžani. Zadnja lastnica rifniškega gradu je bila Marjeta Waagen. Tako kot številni gradovi po Sloveniji je bil tudi rifniški v času kmečkih uporov porušen. Takrat so pisali leto 1635. Se ena zanimivost, povezana z zgodovina Rifnika: Šentjur so nekako od leta 1400 pa do 1875 imenovali St. Jurij pri Rifniku. In ko boste stali pod razvalinami in si predstavljali, kako vas iz visokega stolpa opazuje stražar z nabrušeno helebardo v rokah, pazite, da vam kakšen kamen ne pade na glavo. Takoj naslednjo lepo nedeljo pa se odpravite na Resevno! S seboj vzemite košaro, saj je v resevniških gozdovih obilo kostanja, pa gob, morda pa boste našli še kakšen lešnik ali robidnico. Tokrat smo izbrali pot skozi Hruševec in Kranjčico ter po cesti na Resevno. Če boste mimo spomenika krenili na planinsko kočo, naj vam povedamo, da je koča do 30. 10. 1984 oskrbovana ob sobotah in nedeljah. Lahko pa se najavite tudi čez teden in planinci Planinskega društva Šentjur vam bodo z veseljem odprli vrata doma, ki je že od nekdaj prijetna izletniška točka Sentjurčanov. Za vse informacije pa poprosite oskrbnico koče tov. Močnik Lidijo (tel. 741-525). Prijetna in zanimiva pot nazaj v dolino je mimo Plevnikove domačije in Križevih potov do idilične vasice Ravne, kjer so krajani in krajevna skupnost letos spomladi modernizirali cesto. Od tu se pot strmo spusti do doline Kozarice in v nekaj minutah boste pri Jančičevem mlinu. Ta stari valjčni mlin, skrito prislonjen na desni brez Kozarice, je bil leta 1982 obnovljen in je eden zelo redkih mlinov na vodo v naši občini, ki služi svojemu namenu. Od mlina pa je samo še majhen , kos poti do Jakoba in naprej do Šentjurja. Če smo vam pomagali izbrati cilj vašega nedeljskega izleta, smo dosegli svoj namen. Hkrati pa smo vas želeli opozoriti na drobne turistične zanimivosti v krajevni skupnosti Sentjur-Oko-lica. Prepričani smo, da je tudi v drugih krajevnih skupnostih naše občine še dosti krajev, ki jih je vredno videti in zato obiskati. BOLJŠA OSKRBA NA RESEVNI Planinsko društvo Sentjuir je za oskrbovanje doma na Resevni mislilo že nekaj let. Pred leti so dom oskrbovali z nahrbtniki, nato z oslii in pozneje z vprežno živino in vozom. Toda po razširitvi ceste je mogoče dom oskrbovati z avtomobili. Dom je še vedno odprt od 1. aprila do 1. novembra le ob sobotah nedeljah in praznikih. Z dogovorom s oskrbnikom doma Petrom ali Lidijo Močnik (VVZ Šentjur, tel. 741-525), pa se dom lahko odpre tudi v drugih dneh. Vse informacije daje tudi gospodar doma in tajnik društva Ivan Straže, tel. št. 741-411, tat. 58. In ikaj vam lahko nudimo? Poleg vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač nudimo razne domače specialitete: žgance z mlekom, gobami ali zeljem. Postrežemo tudi z domačimi klobasami, pršutom din domačim kruhom ter vinom. Na 682 m visoko Resevno pridemo po lepo markirani poti iz Šentjurja, Štor adii Celja. Iz Šentjurja gremo mimo Lesne industrije «■Bohor« čez Voglajno in desno skozi Hruševec in Krajinčico. Tu lahko gremo peš ali se zapeljemo z avtomobilom do spomenika pod sam vrh Resevne, od koder nam ostane še 10 rniinut peš hoje. Na Resevno lahko ■ pridemo tudi iz Štor čez Savinjo in nato na Resevno ter nato nadaljujemo pot do Šentjurja. Lahko pa gremo po savinjski krožni pati že iz Celja po Hudičevem grabnu na Celjsko kočo in od tam se povzpnemo na Tolsti vrh in dalje na Svetino ter nadaljujemo čez Slemene mimo petih spomenikov na Resevno. Z Resevne pa se spustimo v Šentjur. Vse poti lahko prehodimo tudi v obratni smeri. Še nekaj o času hoje: da prehodimo pot iz Šentjurja na Resevno, potrebujemo 1,5 ure. Resevna — Svetina 2 uri, Svetina — Celjska koča 1 ura, Celjska koča — Celje 2 uri, Svetina — Store 1,5 ure. Poleg naravnih lepot je področje Resevne zanimivo za nabiranje raznih gozdnih sadežev, kot so gobe, borovnice, kostanj. Še nekaj o sami kapaciteti doma: v domu razpolagamo s cca 60 sedeži in izven doma s 100 sedeži. Na razpolago je tudi 36 ležišč. Pred domom v lepem okolju din čistem zraku si lahko tudi sami z dogovorom z oskrbnikom pripravite jedačo s tem, da pijačo kupite v domu. Sprehod na Resevno je primeren za starejše kot za mlajše občane alili planince. Primeren je tudi za sprostitev šolske mladine in za vse, ki znajo 'opazovati naravo. Primeren je za vse, ki znajo naravne lepote tudi čuvati. DO ALPOS — TOZD Cevarna Proizvodnja cevi v delovni organizaciji Alpos ima že bogato tradicijo. Začetek proizvodnje jeklenih šivalnih cevi je bil leta 1966 tin je tako Alpos drugi najstarejši izvajalec tega programa v Jugoslavija. Leta 1975 so v delovni organizaciji Alpos ustanovili TOZD Cevarna, specializirani za proizvodnjo vseh vrst jeklenih šivnih cevi, aluminijastih cevi ter jeklenih in aluminijastih profilov. V Cevarni je bilo takrat zaposlenih 147 delavcev. Finančni obseg proizvodnje je bil okoli 25. tisoč ton proizvodov letno. Zanimanje za proizvode Cevar- ne hitro narašča, kakor tudi obseg proizvodnje; v letu 1983 je bilo izdelanih 36.000 ton s 178 zaposlenimi. V devetih mesecih letošnjega leta so pridne roke zaposlenih v Cevarni izdelale 29.500 ton proizvodov, 13 1% več kot v istem obdobju lani. Skoraj polovico proizvodnje izvažajo na Poljsko, Madžarsko in v ostale zahodnoevropske države. Oskrba z repromateriali -poteka iz domačih in tujih virov. Dobavitelji repromaterialov so njihovi poslovni partnerji iz Poljske, Madžarske, Sovjetske zveze. Glavni domač oskrbovalec Cevarne z repromaterialom je Metalurški kombinat Smederevo, s katerim imajo podpisan, samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju in sovlaganju v razširitev proizvodnih kapacitet. Z aluminijastimi trakovi jih oskrbuje Impol iz Slovenske Bistrice. V preteklih letih so delavci Cevarne dosegali zelo dobre poslovne rezultate, ki so bili znatno višji od rezultatov ostalih članic panoge črne metalurgije v Jugoslaviji. TOZD Cevarna dosega dobre rezultate kljub velikim težavam z repromateriali. Vzroki, da niso finančni rezultati še boljši, je tečaj dolarja, nenormalne cene energije in transporta ter visoka rast cene obresti. Smernice plana proizvodnje za leto 1985 so že izoblikovane. Razširiti nameravajo proizvodnjo še na perforirane proizvode, po katerih je veliko povpraševanje doma jn na tujem. V ta namen imajo že zmontirano in preizkušeno perforirno linijo, s katero bodo povečali tudi fizični obseg proizvodnje. EMO — TOZD TOVARNA KOTLOV Naprave za proizvodnjo toplotne energije so v proizvodnem programu EMO že dolgo vrsto let. Prvi kotli za centralno ogrevanje so bili razviti leta 1934. Kot gorivo je služil premog. Ti kotli so bili v proizvodnji štiri desetletja in so bili po pakovosti in funkcionalnosti na svetovnem nivoju. Uporaba tekočih in plinskih goriv je narekovala pospešen razvoj ustreznih kotlov in opreme. Proizvodni program se je razširil in zajel kotle na vse vrste goriv od klasičnih — kot premog, olje, plin — od odpadkov. Prav tako so razvili zahtevnejše visokotlačne kotle za proizvodnjo vroče vode in pare. Kakovostni premik tovarne vsekakor pomeni poslovno tehnično sodelovanje s firmo Buderus — — Omnical. Iz manjših enot za centralno ogrevanje se je ponudba razširila na kompletna energetska postoj en j a, ki zagotavljajo potrebno energijo za toplifika-cijo naselij, za tehnološke proce- se in za pridobivanje električne energije. Proizvodni program TOZD tovarne kotlov je zelo pester in bogat. V tej delovni organizaciji je zaposlenih 255 delavcev. Vrednost njihove lastne realizacije v celem TOZD-u je 2.500.000.000 milijard starih din. / Njihov proizvodni program v novejšem času je orientiran na trda goriva, izgorevanje premoga, lesa, lesnih odpadkov in bio mase. Delovna organizacija EMO — TOZD tovarna kotlov je z namenom razširitve .svojih proizvodnih kapacitet 1979. leta pričela z izgradnjo hale v naši občini. Proizvodnja tega obrata se je začela 1982, v njem je zaposlenih 175 delavcev. Reportažo so pripravili: ANITA KOLESA GOCE KALAJDŽISKI DRAGO SLAKAN IVAN STRAŽE mostojni program kmetijske mehanizacije in specializiran program strojev ter opreme za gostinsko dejavnost. Ravno tako je bil odrejen poseben prostor novim izdelkom in zamislim, ki so primerne za obrtno proizvodnjo. Predstavitev ostalih izdelkov iz strojev po obrtnih združenjih in obrnih zadrugah pa je bila v glavni dvorani. Taka usmeritev je dala mnogo večje možnosti za poslovna srečanja in za razvijanje različnih oblik sodelovanja z združenim delom. Da je zanimanje za to prireditev res precejšnja, pokaže število obiskovalcev, ki je letos preseglo 150.000. Med obiskovalci je bilo tudi preko 4.000 učencev, ki končujejo osnovno šolanje. Ti so si med drugim lahko ogledali tudi obrtne poklice v živo. Vse informaciaje, ki so jih želeli obiskovalci, so bile na voljo s pomočjo posodobljenega računalnika in kot že nekaj let na- Visok jubilej Ob praznovanju 40. obletnice osvoboditve Planine praznuje svojo 40-letnico tudi RK na Planini. Že takoj po osvoboditvi Planine je bil ustanovljen odbor RK v naslednji sestavi: dr. Vimpol-šek (predsednik), Otilija Rauter (tajnik), Pepca Levec (blagajnik). Vsi iz Planine. Poleg imenovanih je bilo izvoljenih več poverjenikov za osvobojeno in do takrat še ne osvobojeno ozemlje na našem področju. Ne bi našteval vseh, naj omenim le par: za področje Zabukovja SO Sevnica Ivan Bo- Celjski sejem so si ogledali tudi osmošolci iz šentjurske in okoliških osnovnih šol, katere je Zveza obrtnih združenj povabila na ogled razstave in posebnega filma o obrtnih poklicih, v želji, da bi se čimbolje seznanili s široko paleto obrtnih poklicev in zanje odločili. Nosilcem samostojnega osebnega dela je namreč nujno zagotoviti ustrezno usposobljen kader, v obrti pa je poleg tega še veliko delovnih mest, ki naj bi jih zasedli mladi strokovni delavci in s tem ne samo omilili brezposelnost mladine, temveč tudi doprinesli k tehnološkemu napredku. Vrata sejma so se zaprla 23. septembra. Pričakovati je, da je bila prireditev zelo uspešna, tako za razstavljalce kot tudi obiskovalce. K uspehu pa so nedvomno pripomogle tudi številne razprave in posvetovanja, ki so se zvrstile v času trajanja te prireditve. A. Galuf Žič iz Dola, za področje Zagorja Efka Ulaga in drugi. RK je bil zadolžen, da na vseh področjih zbira raznovrstne prispevke tako ' v hrani, oblačilih, denarju, predvsem pa sanitetnem materialu, za potrebe bolnišnic, ki so se nahajale na osvobojenem področju. Zbirališče vsega nabranega je bilo pri Pepci Levec, odkoder je takratni upravitelj bolnišnic dr. Adolf Drolc redno material odvažal. Le v hajki 1. oktobra ter decembra 1944 je zbrani material zasegel sovražnik. RK je poleg oskrbovanja bolnic skrbel tudi za soci-anlo ogrožene, starejše in bolne in že takrat nakazal potrebo po ustanovitvi socialne službe. Istočasno z ustanovitvijo RK se je formiral tudi odred pionirjev. Pionirji smo zbirali širom osvobojenega in neosvobojenega ozemlja raznovrstne prispevke, tako v hrani, denarju, oblačilih in sanitetnem materialu za RK oziroma potrebe bolnišnic. Obiskovali smo starejše ljudi, jim pomagali po svojih močeh, opravljali kurirstvo in še marsikaj drugega. V vojni organiziran RK se je tudi po vojni in vse doslej na Planini izkazal kot človekoljuben, deloven in vedno pripravljen pomagati. Ob prehodu s plačane na prostovoljno oddajanje krvi je RK veliko pripomogel k temu, da je akcija prostovoljnega krvodajalstva uspela in od takrat dalje imamo tudi 2-krat letno krvodajalsko akcijo. Že v letu 1954 smo beležili 112 prostovoljnih krvodajalcev, kar je bilo za takratne razmere rekordno število. Krvodajalstvo je na našem ozemlju nenehno napredovalo tako, da smo leta 1965 imeli prijavljenih 1072 krvodajalcev, od tega iz KS Dobje 93. Z razvojem industrije, predvsem TAJFUN-a in obrata TOLO, je krvodajalstvo doseglo in dosega lepe uspehe, saj beležimo v povprečju od leta 1977 do 1983 preko 200 krvodajalcev letno, samo v letu 1984, to je pri prvem odvzemu smo imeli 113 odvzemov, drugi odvsem pa bo v oktobru ali novembru letos. Ob tej priliki bi se v imenu krvodajalske komisije rad zahvalil OZD TAJFUN, delavkam obrata TOLOin vsem krajanom za darovano kri. RK na Planini je vseskozi deloval vedno v nesebični pomoči ostarelim, bolnim in pomoči potrebnim krajanom. Pred vsakim novim letom je RK in skupnost za socialno skrbstvo (SO Šentjur) obdaroval starejše in socialno ogrožene. Ob 40-letnici ustanovitve je KO RK Planina povabila 134 krajanov, starih nad 75 let, to je bivših borcev, članov RK, krvodajalcev in drugih na pogostitev in obujanje spominov na osvoboditev in ustanovitev RK na Planini. Naj bo ta kratki zapis ob 40. obletnici RK na Planini iskrena zahvala vsem, ki so in še sodelujejo in istočasno vabilo za delovanje v RK in krvodajalstvu. Silvo Levec Sedemnajsti sejem obrti Celjski mednarodni obrtni sejem — največja prireditev slovenskega obrtništva — je letos presegel vsa pričakovanja, saj je prerastel okvire desedanjih klasičnih predstavitev. Možnost večje poslovnosti, ki jo je nudil letošnji koncept sejma, je privabila številne proizvajalce s področja drobnega gospodarstva, da predstavijo svoje izdelke in storitve združenemu delu pa tudi ostalim obiskovalcem. Novost letošnjega sejma je bila v specializirani predstavitvi lesne stroke, s ponudbo izdelkov iz lesa, strojev za njihovo obdelavo ter reprodukcijskih materialov. Novost je bil tudi sa- zaj, tudi posebnega sejemskega kataloga. Tudi število razstavljalčev iz Šentjurja je bilo letos večje kot vsa leta doslej. Napolnili so skupaj 50 m2 razstavnega prostora, saj se je za predstavitev prijavilo 28 samostojnih obrtnikov proizvodne in storitvene dejavnosti. Med razstavljenimi eksponatami smo našli tudi dve inovaciji in sicer cevni register za centralno ogrevanje iz kmečkih peči in orodje za razrez kovinskih profilov in cevi na preši. Izdelki industrijske elektronike so bili tudi letos ragrajeni in sicer z bronastim odličjem za vrhunske dosežke v obrtništvu. Gasilci so praznovali V okviru praznika občine Šentjur »18. avgust« so tudi šentjurski gasilci proslavili 110 let svojega delovanja. Program praznovanja visokega jubileja je bil skrbno pripravljen in kulturno obarvan, kar je že dolgoletna tradicija gasilcev. Tako so se na predvečer praznovanja zbrali na slavnostni seji, katere so se udeležili tudi predstavniki Skupščine občine Šentjur, družbenopolitičnih organizacij in KS Šentjur-center in okolica. Slavnostni seji je prisostvoval tudi moški pevski zbor »Skladateljev Ipavcev«, ki je z izbrano pesmijo prispeval k svečanosti. Na slavnostni seji so bila podeljena občinska gasilska priznanja in priznanja za dolgoletno službovanje. Tako so prejeli Občinsko gasilsko priznanje II. stopnje: Marjan KOVAČIČ, Marjeta HORJAK, Branko JEREB, Peter OBLAK, Anton KUKOVIČ ml., Branko KLANJŠEK, Franc ARHAR, Viktor ŠKORC, Ivan KOLMAN ml., Jože COKL, Silvo MASTNAK in Silvo ZUPANC, priznanje I. stopnje pa: Milan KAJTNA in Jože POGAČAR. Na sam dan praznovanja 110- letnice delovanja so šentjurski gasilci pripravili tradicionalno medobčinsko tekmovanje z 800-litrsko motorno brizgalno. Na tekmovanju je sodelovalo 21 moških in ženskih ekip. Prvo mesto med ženskimi ekipami je osvojila ekipa GD Lokrovec, ki je tako že drugič osvojila prehodni pokal, drugo mesto ekipa GD Štore in tretje mesto ekipa GD Lokarje. Med moškimi ekipami pa je zmagala GD Slovenske Konjicé, druga je bila ekipa GD Oplotnica in tretja ekipa gasilske enote Dolga gora iz GD Ponikva. Po končanem tekmovanju so se vse sodelujoče ekipe in gasilci ostalih gasilskih društev v občini udeležili povorke skozi center Šentjurja. V povorki je sodelovala tudi gasilska tehnika, med katero je bila vsekakor najzanimivejša ročna gasilska črpalka, stara 113 let. Črpalko so praktično preizkusili in dokazali, da je še uporabna. Po končani povorki je bila kratka svečanost, na kateri so podelili republiška gasilska priznanja. Gasilsko plamenico I. stopnje je prejel OSET Franc, II. stopnje Mirko ŠKORC, Alojz JOŠT in Branko OSET, III. stopnje pa Milan KUKOVIČ, Ivan ŠKORC in Branko VARE-SKO. Priznanja je podelil predstavnik gasilske zveze Slovenije Franc HLASTEC. Ob tem praznovanju se gasilci niso mogli pohvaliti s kakšno novo tehnično pridobitvijo, ker vsa sredstva namenjajo osebnim zaščitnim sredstvom. Tako kot vse druge, tudi gasilce teži pomanjkanje denarja. V letošnjem letu so sicer dobili Z izgradnjo nove kurilnice in vročevoda bo drago olje zamenjal cenejši premog. Energetske težave ne postavljajo pod vprašaj samo redne oskrbe z gorivi, temveč so tudi globoko posegle v že dokaj osušene denarnice potrošnikov. Največ težav vsekakor povzroča ogrevanje s tekočimi gorivi, s katerimi se je težko oskrbovati in so tudi izmed vseh najdražja. Ta dejstva so bila v Samoupravni stanovanjski skupnosti Šentjur hitro spoznana in rezultati teh spoznanj so v teh dneh že vidni. V Krajevni skupnosti Šentjur-Center se je že lansko leto preuredila kurilnica za stanovanjsko sosesko v Ul. Miloša Zidanška, na katero v teh dneh delavci Ingrada priključujejo nov vročevod, ki bo ogreval tudi vse štiri bloke v Ul. Na Lipico. Tako se bo v tej soseski iz enega mesta ogrevalo vsa stanovanja in novozgrajeni vrtec, pa tudi za trgovino so predvidene kapacitete, če bo seveda denar za . njeno izgradnjo. V Ul. Dušana Kvedra te dni raste nov kurilniški objekt, ki bo zagotavljal ogrevanje vsem blokom v soseski Center, razen blokov št. 39 in 40, ki že imata skupno kurilnico na trda goriva. Na ta ogrevalni vir se bo priključil tudi enajst oddelčni vrtec v tej soseski. Pogodbena vrednost navedenih objektov in naprav je 23,900.000 din. Dela so oddana Gradbenemu podjetju Ingrad, ki se je zavezal, da bo dela opravil do 29. novembra tega leta, če bodo iz-dobavljeni potrebni kotli. V tem trenutku je en kotel že na razpolago. Da se tokrat Ingrad misli resno lotiti dela, kaže tudi pogodbeno prevzeta obveza, da bo poravnal stroške ogrevanja po 29. novembru, če objekti ne bodo končani po njegovi krivdi. Organi Samoupravne stanovanjske skupnosti pa so se zavzeli tudi za to, da se že v letošnjem letu preide na trdo gorivo v bloku na Planini, saj bo zamenjava opravljena že v tem mesecu. Tako bosta po zastavljenem programu za drugo leto ostali za preureditev še samo kurilnici v bloku na Slivnici in v Dramljah. Zaradi angažiranja precejšnjih sredstev za izvedbo programa preureditve kotlovnic ne bo mogoče opraviti vseh vzdrževalnih del v letošnjem letu, temveč jih bo potrebno prenesti v prihodnje leto. Nov način ogrevanja zahteva strokovno organizirano in usposobljeno službo. Sedanji način izvajanja kurjenja na olje je bil dokaj enostaven in ni zahteval večjega angažiranja in stalne prisotnosti. Za- UKV radijske postaje v vozila, vendar so se zaradi tega morali odpovedati delu dotacije. Ne glede na vse to pa so se izkazali na številnih področjih in ob številnih akcijah. Pregovor pravi, da »prvih sto let je najtežje in da je drugih sto lažjih«. Upamo, da bo za šentjurske gasilce teh novih sto let lažjih! C. E. to so bile zadolžitve s strani stanovalcev poverjene posameznikom za relativno nizko plačilo. Slaba stran takšnega načina pa je bilo izredno slabo vzdrževanje kurilnic in kurilnih naprav. Kontrolni ogled po kurilni sezoni 83/84 je pokazal, da kurilne naprave praktično sploh niso vzdrževane in so v celoti zanemarjene, kar povzroča hitro propadanje in visoke vzdrževalne stroške zaradi nepotrebnih okvar. Honorarni delavci pri opravljanju svojega dela niso bili zavarovani, prav tako pa plačevanje njihovega dela ni bilo usklajeno s predpisi. Na podlagi takšnih ugotovitev so se organi Samoupravne stanovanjske skupnosti odločili, da je potrebno zagotoviti primerno strokovno organizirano in usposobljeno službo. Pri DO za opravljanje poslovnih storitev je bila naročena izdelava organizacije te službe in kalkulacija na podlagi katere bi za upravljanje vseh kurilnic v stanovanjskih objektih potrebovali šest delavcev, od tega štiri redno zaposlene in dva honorarca v sezoni. Predvidena kvalifikacijska struktura je takšna, da bi bilo mogoče te delavce uporabiti tudi za nekatera vzdrževalna dela. strošek kurilne službe po m2 sta- Pri takšni organizaciji bi bil novanjske površine 12,50 din mesečno, stroški kurjave pa se bodo obračunavali po posamezni kurilnici in odvisni od porabe premoga. O tem predlogu bo razpravljala skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti na prihodnji seji v sredini tega meseca. Pričakujemo, da bodo stanovalci in delegati ta prizadevanja podprli in v bodoče znali varovati in ceniti pridobljene naprave. Stanko Arzenšek RIBItKA DRUŽINA VOGLAJNA £3220 STORE ______ RIBIŠKI CAR RD VOGLAJNA 1984/85 Dobili smo novega ribiškega carja. Našemu dolgoletnemu članu Francu Pungeršku se je na velik trnek obesil majhen kra-pek in ga pripeljal do prestola ter kronen da nam vlada do drugega leta. Za oproda sta mu Liljana Povalej in Ivan Recko, ki sta prav tako nekaj malega za dober prijem na suho spravila. Po cesarsko smo jih počastili, naš dosedanji car pa je njegovo veličanstvo Franca zapeljal s škafom po jezeru in mu razkazal njegovo carstvo ter ribe, ki pa prezvišenemu niso nič ploskale, ker našega Frančka že od prej poznajo, kakšen »giften« ribič je. ČLANSKO IN MLADINSKO TEKMOVANJE V LOVU NA OSTRlZA Družinskega tekmovanja v lovu na sončnega in navadnega ostriža na Slivniškem jezeru se je udeležilo 41 članov in 12 mladincev. Skupno je bilo ujetih 292 kosov rib. Med člani je zmagal Branko Malec s 33 kosi, drugi je bdi Jože Česnik z 32 kosi in tretji Vlado Bogdanovič s 30 kosi. Med mladinci je bil prvi Marko Diaci s 17 kosi, drugi Mitja Štiglic s 13 kosi in tretji Gorazd Smrečnik s 6 kosi. Čestitamo ! ONESNAŽEVANJE VOGLAJNE S PRITOKI Na naši Voglajni s pritoki se pojavlja vedno več onesnaževalcev in to od industrije do zasebnikov ter kmetov. Prosimo vse člane in druge občane, ki odkrijejo take onesnaževalce (divja smetišča ob vodi, kanali za odpadne vode...), da na sedež družine javijo lokacijo onesnaževanja, onesnaževalca in vrsto onesnaženja. Zoper onesnaževalca bomo ukrepali preko pristojnega organa SO Šentjur pri Celju. Cilj nam vsem skupaj mora biti čista Voglajna in pritoki. Prav gotovo bo z odstranjevanjem virov onesnaževanja ter potencialnih žarišč zastrupitev ribolov prijetnejši in bogatejši. SLIVNIŠKO JEZERO GRE NA ZIMSKI POČITEK Slivniško jezero in njegove ribe gredo z 31. oktobrom na zimski počitek. Ponovno bo za ribolov odprto 1. aprila 1985, do takrat pa ga bomo obogatili z novimi tonami krapa, smuča in drugih rib, da bo nova sezona še bolj prijemajoča. Vse tiste, ki pa jih ni strah mraza in snega, vabimo na Voglajno, kjer je ribolov odprt skozi vse leto. SPREJEM NOVIH ČLANOV ZA LETO 1985 Vse, ki imajo čut do varstva narave in športnega ribolova ter se želijo včlaniti v našo ribiško družino, obveščamo, da sprejemamo pismene prijave na naš naslov do 31. oktobra 1984. Kasnejših prijav za leto 1985 ne bomo upoštevali. ČLANSKE OBVEZNOSTI 1984/85 Obveščamo vse člane, da je zadnji rok za poravnavo članskih obveznosti (delovna obveznost, članarina) 3. decembra 1984. Članske obveznosti lahko do obravnavanega roka, ob uradnih urah, poravnate na sedežu družine ali pa nakažete preko dostavljene splošne položnice na naš račun. Vsem, ki do roka ne poravnajo svojih obveznosti z 31. 12. 1984, preneha članstvo v naši organizaciji. VRAČILO LETNIH RIBOLOVNIC Vsi člani, mladinci in druge osebe ter organi, ki posedujejo letne ribolovnice, morajo te najkasneje 15 dni po izteku veljavnosti, oddati na sedežu družine s pravilno izpolnjenimi rekapitulacijami ulova rib. Posebna komisija bo preverjala vpisovanje plena v ribolovnico in ga primerjala z zapiski čuvajske službe. Vse, ki rbiolovnic ne bodo oddali v predpisanem roku, čaka disciplinsko sodišče. URADNE URE Uradne ure za člane in druge stranke so vsak ponedeljek na sedežu družine v Štorah: — od 1. maja do 31. oktobra od 15. do 16. ure; — od 31. oktobra do 1. maja od 15. do 17. ure. VSEM. ČLANOM IN RIBIČEM — TURISTOM ŽELIMO DOBER PRIJEM! OTROCI IN STARŠI POZOR!!! DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE krajevne skupnosti ŠENTJUR — center organizira za vse otroke in starše ORIENTACIJSKI POHOD NARESEVNO S KOSTANJEVIM PIKNIKOM v soboto, dne 27. oktobra 1984, ob 10. uri z zbirališčem pri VETERINARSKI POSTAJI ŠENTJUR! Za pohod se lahko prijavijo vsi otroci, ki po presoji staršev zmorejo pot na RESEVNO in nazaj (z otroki pa se lahko prijavijo tudi starši). Prijave se tudi tokrat zbirajo v KIOSKU — nasproti Blagovnice MERX — do vključno srede, 24. oktobra 1984! Otroci bodo pri koči na RESEVNI dobili malico — ostalo pa bodo lahko kupili v domu; otroke je potrebno primerno obleči in obuti! Glede na to, ker nam je izlet v NEZNANO pred časom izredno uspel, kar lahko ocenjujejo tudi otroci, ki so se ga udeležili, vam zagotavljamo, da bo tudi tokrat lepo! Pridite in ugotovili boste, da je tudi meglena ter deževna jesen lahko lepa in topla, ogreta z otroškimi srci! IZVRŠNI ODBOR DPM Kmalu ogrevanje na premog KNJIŽNICA Na policah Občinske knjižnice v Šentjurju je spet nekaj novosti : Čudoviti svet računalnikov BASIC za začetnike Praška pomlad Spoznajte svojega otroka Pot do zdravja Visok krvni pritisk Wallace E.: Maščevalec Doutine H.: Krvava dirka Garfield B.: Paladin Stewart H. M.: Uporna ptica ljubezni Občinska knjižnica je še vedno odprta po naslednjem urniku: ponedeljek od 11. — 19. sreda od 7. — 17. petek od 11. — 19. Občani, postanite člani knjižnice, vkolikor to še niste. TEDENSKI SPORED RADIA ŠMARJE PRI JELŠAH PONEDELJEK: 16.00 — Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME 16.20 — STARI IN NOVI ZNANCI (narodnozabavna glasba) 16.30 — MLADI MLADIM 17.00 — zaključek TOREK: 16.00 — Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME 16.30 — ŠPORTNIH SEDEM DNI 16.45 — OSEM NOT ZA STO RADOSTI (zabavnoglasbena kontaktna oddaja) 18.00 — zaključek SREDA: 16.00 — Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME 16.15 — DANES V STUDIU (okrogle mize, v živo) 17.00 — zaključek Četrtek * 16.00 — Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME 16.30 — AKTUALNI ČETRTEK (tematska oddaja) 16.45 — KULTURNI MOZAIK 17.00 — MAVRICA POZABLJENIH (zabavna glasba) 17.30 — ŠOPEK DOMAČIH (narodnozabavna glasba s tekstom) 18.00 — zaključek PETEK: 16.00 — Napoved sporeda, POROČILA, OBVESTILA, REKLAME 16.30 — ZABAVNA PODOKNICA (ražlične zvrsti glasbe) 17.00 — zaključek NEDELJA: 9.00 — Napoved sporeda V ŽIVO Z RADIOM ŠMARJE PRI JELŠAH: — zabavna glasba (ansambel, pevec) — telefonski klic za popevko 9.30 — NAŠ OBRAZ (gost) 10.00 — INFORMATIVNA ODDAJA, OBVESTILA 10.45 — KMETIJSKA ODDAJA od 11-dh do 12ih med glasbo REKLAME, REPORTAŽE in druge zanimivosti 12.00 — NAŠI POSLUŠALCI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO KEGLJAČI! Želeli bi kaj napisati o šentjurskih kegljačih, a kaj ko se njihov predsednik nikakor ne utegne oglasiti v uredništvu. Očitno se bomo morali preseliti v bife. Srečni izžrebanci nagradne križanke: 1. nagrada Arlič Stanka, Botričnica 7/a, Šentjur; 2. nagrada Kokošar Vera, Gorica 60; 3. nagrada Pušnik Anica, Pod Ritnikom 15, Šentjur. Nagrade dvignite v uredništvu Utripa. Čestitamo! FOTOGRAFIJA MESECA Tov. predsednik, kaj mislite o našem glasilu? ... USPELA DELOVNA AKCIJA KRAJANOV DOBJA Krajevna skupnost Dobje je organizirala v soboto, 15. 9. 1984, delovno akcijo, kjer so krajani zasuli cca 400 cm jarkov za vodovod Kapsl — Dobje. Jarek so strojno izkopali pripadniki JLA, zato je bila količina 'izkopane zemlje veliko večja kot pri ročnem izkopu. Trasa je potekala v večini preko njiv, zato bi s strojnim zasipom povzročili še dodatno škodo pa tudi stroški bi bili večji. Udeležba na delovni akciji je najbolje pokazala, v katerih vaseh je voda najbolj potrebna. Akcije se je udeležilo največ vaščanov iz Jezerc, Lažiš (Jesenika) in Dobja. Sodelovali so tudi starejši krajani, saj je bila najstarejša udeleženka 73-letna Cilka Bezgovšek iz Jezerc, ter najmlajši 9 letni Selič Matej iz Dobja. Žadovoljni z doseženim delovnim uspehom so udeleženci po končanem delu skupaj zapeli še nekaj lepih domačih pesmi. Krajevna skupnost Dobje se zahvaljuje vsem, ki so na delovni akciji sodelovali in dokazali, da je v slogi moč. Franc Leskovšek TROJČKI Vsakdo je vesel plačila za vložen trud, pa naj bo to delavec za strojem ali kmet. Stalna skrb in budnost kmetov ni nikoli plačana, ko pa se naraščaj v hlevu poveča kar za tri teličke, so pozabljene tudi neprespane noči. Trojčki so se rodili na kmetiji Maksa Oseta iz Kranjčiče in so, kot je videti na fotografiji, pravi razgrajači. Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi iOOO izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDZISKI, Drago MACKOSEK, Drago SLAKAN, Miran KOREN, Anita KOLESA, Hiacinta SUMER, Mirko ČANDER; lektorstvo - Danica HERIC. Naslov uredništva: Titov trg 5 tel.: 74-1,286, 747-002, i. rat. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papirkonfekcija* Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.