Functional comparision of the sub-Mediterranean illyrian meadows from two distinctive geological substrates
Confronto funzionale di praterie sub-mediterranee illiriche di due substrati geologici distinti
Funkcionalna primerjava submediteranskih ilirskih travnikov z dveh različnih geoloških podlag

angleški

2008

letnik 18, številka 2

botanika   severni Jadran   suhi travniki   travišča   vegetacija

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V pričujočem članku smo primerjali floristični in funkcionalni pristop pri klasifikaciji tipov vegetacije na primeru sub-mediteranskih ilirskih travišč asociacije Danthonio-Scorzoneretum villose (zveze Scorzonerion villosae, reda Scorzoneretalia villosae, razreda Festuco-Brometea). Baza podatkov je obsegala tabelo s 30 popisi travišč iz SZ Slovenije, zbranih na dveh različnih geoloških podlagah - flišu in apnencu - in matrike z 18 funkcionalnimi znaki, ki smo jih določili za 119 rastlinskih vrst. Naš cilj je bil tudi ugotoviti, ali različna geološke podlaga vpliva na deleže posameznih C-S-R-ekoloških strategij rastlin v popisih. Najprej smo analizirali raznolikost floristične sestave z in direktno analizo gradientov (OCA) in na podlagi ordinacije popisov in vrst ugotovili, da so se popisi razporedili sorazmerno zvezno vzdolž gradienta vlažnosti (Oz. sušnosti) ter kemijske reakcije (pH) tal. Popisi z različnih geoloških podlag so bili med sabo jasno ločeni. S klasifikacijsko analizo Twinspan matrike 43 funkcionalnih znakov x 119 rastlinskih vrst smo določili 5 skupin vrst, ki smojih interpretirali kot funkcionalni tipi, ki se pojavljajo na obravnavanih suhih traviščih. Za ugotavljanje razlike med popisi na apnencu in flišu na podlagi izbranih funkcionalnih znakov rastlin smo matriko 43 funkcionalnih znakov x 119 vrst pomnožili z matriko 119 vrst x 30 popisov. Kot rezultat smo dobili matriko 43 funkcionalnih znakov x 30 popisov, ki smo jo nato analizirali z indirektno ordinacijsko metodo glavnih komponent (analizo PCA). Na grafu se je na podlagi funkcionalnih znakov rastlin oblikovalo kar nekaj manjših skupin popisov. Tudi tokrat so se popisi iz apnenca razporedili skupaj, in sicer desno spodaj v grafu. To pomeni, da so med zbranimi funkcionalnimi znaki tudi takšni, ki imajo večje deleže vrst (npr. kompetitorji (C), zelišča (Cherb), razmnoževanje s semeni in vegetativno (Rep3)) ali pa manjše deleže vrst (npr. lesne vrste (Gwood)) v popisih na apnencu v primerjavi s popisi na flišu. Vendar pa po analizi teh znakov ugotavljamo, da le-ti nimajo večjega pomena in zaključujemo, da ni značilnih razlik med travišči na apnencu in flišu glede na funkcionalne znake in tipe rastlin. Tudi razporeditev popisov v trikotniku C-S-R na podlagi relativnih deležev posameznih C-S-R-ekoloških strategij rastlin v popis ih ne dokazuje značilnih razlik med popisi na apnencu in flišu.

09.11.2011