261
Obrtnija.
C. kr. državna obrtna šola v Gradcu.
Za povzdigo obrtnije so največjega pomena dobro urejene obrtne šole. Mi Slovenci imamo strokovno šolo v Ljubljani, ali popolnejših tacih zavodov pa dosedaj žal pri nas ni. Zaradi tega pa Slovenci pohajajo obrtno šolo v Gradcu. Lani je to šolo obiskovalo tudi jednajst Kranjcev, ki so razen jednega vsi dobivali ustanove in podpore. Štirje dobivali so državne ustanove po 300 gld., dva Klampfovi ustanovi po 100 gld., tri je podpiral deželni odbor kranjski in sicer jednemu se je dalo podpore 300, druzemu pa 212 gld., tretjemu pa 30 gld. Jeden je pa imel ustanovo ljubljanskega magistrata, od katere je za sedem mesecev dobil 175 gld. Poleg tega mu je pa deželni odbor dal še 50 gld. podpore. Štirje Kranjci so obiskovali stavbeni oddelek, druzih sedem pa oddelek za umetno obrt. Vseh Slovencev je pa na tem zavodu bilo sedemnajst. Razen omenjenih je pa še obrtno nadaljevalno šolo obiskovalo še 22 Kranjcev, Slovencev pa vkupe 44. Iz povedanega je razvidno, da ta zavod nikakor ni brez pomena za nas Slovence.
Šola ima 2 glavna oddelka. Stavbeni oddelek, kateri ima 5 zimskih tečajev in je minolo šolsko leto štel vkupe 201 učenca. Na tem tečaju so se izobraževali poleg stavbarjev v ožjem pomenu, tudi tesarji, kamnoseki, stavbeni mizarji in ključarji. Tesarji in kamnoseki obiskujejo šolo 4, mizarji in ključarji pa 3 zimske tečaje.
Umetno obrtnijski oddelek je imel vkupe 110 učencev. Ta oddelek ima mnogo pododelkov. Splošna šola za umetni obrt ima tri celoletne tečaje, modelirji se pa uče štiri leta, keramični slikarji 3 leta, mizarji, stru-garji in rezbarji po štiri leta. Na strokovni šoli za kovinsko obrt se izobražujejo cizelerji, livarji, graverji, galvano plastiki in umetni kovači po štiri leta. V strokovni šoli za umetno vezenje uče se učenke za belo vezenje 2 in pisano vezenje 3 leta. Poleg teh oddelkov ima šola odprto risarsko in modelirsko dvorano, katero obiskovalo 27 moških in 40 žensk, nadaljevalno obrtno šolo s 370 učenci.
Učnih moči je šola imela vkupe 39 in sicer ravnatelja, 2 predstojnika glavnih oddelkov, 13 profesorjev, 5 suplentov, 2 asistenta, 2 strokovna učitelja, 2 strokovni učiteljici,   6  pomočnih  učiteljev  za obrtno   nadaljevalno
362
šolo, 5 delarniških mojstrov, in jednega mizarskega delavca v pomoč mizarskemu mojstru. Mej profesorji so arhitekti, stavbeni in strojevni inženerji, akademični slikarji in kiparji i. t. d.
Šola ima to prednost, da poduk ni le teoretičen, temveč tudi praktičen v delarnicah, ki so združene s šolo. Tukaj so delarnice za raznovrstni lesni, kovinski in keramični obrt.
Ne uče se le strokovni predmeti v ožjem pomenu, temveč tudi drugi predmeti, ki so potrebni obrtniki. Tako se uči obrtno spisje, obrtno računstvo in knjigovodstvo. Seveda se posebna pozornost obrača risanju, ki je neobhodno potrebno vsakemu naprednemu obrtniku.
Koncem šolskega leta je strokovna šola za umetno vezenje bila priredila razstavo, kateri so se kaj povoljno izrazili razni listi.
Novo šolsko leto na strokovnih šolah s celo letnimi tečaji se začne dne 16. septembra. Vpisovanja se bodo pa vršila dne 13., 14. in 15. septembra. Zimski tečaji za stavbarje, tesarje in kamnoseke, se pa začno dne 3. novembra, vpisovalo se bode pa dne 29. in 31. oktobra, ter dne 2. novembraJ
Končujoč te črtice o obrtni šoli v Gradci izjavljamo svojo željo, da bi več Slovencev še pohajalo to šolo, da se bode potem boljši okus in večja obrtna spretnost razširila tudi mej nami, da bodemo mogli tekmovati s tujimi izdelki in svoje izdelke izvažati na tuje. Slovenec je nadarjen za razno obrt, ali pomanjkuje mu šole. Da so nas prehiteli drugi narodi, temu je največ to krivo, da se pri nas ni tako skrbelo za poduk, kakor drugod. Seveda še bolj pa želimo, da se naša domača obrtna šola kmalu tako razširi, da našim sinovom ne bode treba hoditi učit se v Gradec, temveč se bodo lahko izobrazili doma v svojem jeziku. Posebno bi bila potrebna stavbena šola, da bi dobili domače dobre stavbarje, zidarje, tesarje, stavbene mizarje in kamnoseke, da bi potem pri nas večjih zgradb ne postavljali večidel tujci, kakor se žal godi večidel dosedaj. Skrajni čas, da se Slovenci tudi v tem oziru postavimo na lastne noge.