Fr. Š.
Loterija
(Belokranjska)
Vsak človek si želi sreče in blagostanja. Zato si mnogi ljudje prizade-" vajo na vse mogoče načine izboljšati gmotni položaj. Marsikdo je poskušal vkmti srečo tudi na lahek način, na primer v loteriji.
Kočar Marko je živel s svojo družino prav bedno. Pnidno je obdeloval svoje male ilovnate njive in kupčeval tudi z jajci. Vse skupaj pa ni zado-stovalo za vsakdanje potrebe.
Ne smemo se čuditi, če je mož poizkušal »vloviti srečo za rep« tudi r loteriji.
Kadar koli je izkupil nekaj več denarja za jajca, je vedno zanesel manjši znesek v loterijo. Neprestano je premišljeval, katere številke naj stavi, da bo gotovo zadel. Zairadi tega razmišljanja podnevi se mu je včasih ponoči tudi sanjalo o številkah. Stavil je tiste in res nekajkrat zadel tako imenovano »ambo«, to je manjšo vsoto, katero je pa seveda takoj zopet zastavil.
Neko noč pa je v sanjah videl pet rdečih številk. Takoj naslednji dan je šel stavit, trdno prepričan, da bo gotovo zadel večjo vsoto denarja, tako imenovano »terno«. Po ljudski sodbi so sanjane rdeče številke gotovo iz-žrebane.
Naš Marko je komaj pričakoval prihodnje sobote. Zgodaj zjutraj je rstal, se pražnje oblekel in pred odhodom naročil ženi, naj vse stajo pohištvo razbije, posodo in obleko pa vrže v bližnjo reko, ker bo proti večeru pri-peljal vse novo domov.
Mož je odšel, žena je pa začela izvrševati njegovo naročdlo, veseleč se lepega pohištva in obleke ter nove posode. Sosedje so začudeni gledali njeno početje in jo vprašali, zakaj vse uničuje. Ona jim je povedala, da bo mož zadel v loteriji veliko denarja in kupil vse novo. Ljudje so se pomenljivo spogledali in šli po svojih opravkih.
Marko se je proti večeru vrnil — a prazen. Še bolj je bil žalosten, ko je zagledal hiso prazno, brez pohištva, obleke in posode. Žena je ob nje-govem ppihodu prebledela in glasno zajokala.
Moža je to spametovalo. Nikdar več ni iskal sreče v loteriji. V veliki stieki so mu pomagali iz zadrege dobri sosedje.