GEOLOGIJA 31, 32, 233-239 (1988/89), Ljubljana
UDK 56.61.62.02.734(497.12) = 863
Spodnjedevonijski in spodnjekarbonski konodonti v prodnikih
spodnjepermijskega konglomerata pri Podlipoglavu, vzhodno od
Ljubljane
Lower Devonian and Lower Carboniferous Conodonts in the Pebbles of the
Lower Permian Conglomerate at Podlipoglav, east of Ljubljana, Yugoslavia
Anton Ramovš
Katedra za geologijo in paleontologijo Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Aškerčeva 12,
YU-61000 Ljubljana
Kratka vsebina
V spodnjepermijskem konglomeratu severno od Podlipoglava, vzhodno od
Ljubljane, so že od leta 1954 znani bloki (olistoliti) in prodniki zgomjesilurij-
skega, spodnjedevonijskega in srednjekarbonskega apnenca z različnimi fosilnimi
ostanki. Pri novejših konodontnih raziskavah prodnikov iz tega konglomerata pa
je bil ugotovljen še spodnjedevonijski apnenec s konodonti in spodnjekarbonski
apnenec s ploščastimi konodontnimi elementi. Nove ugotovitve dokazujejo, da so
bile v okolici Ljubljane v spodnjedevonijski in spodnjekarbonski dobi približno
enake razmere kot v Karavankah.
Abstract
In the Lower Permian conglomerate, north of Podlipoglav, east of Ljubljana,
Slovenia, blocks (olistolites) and pebbles of the Upper Silurian, Lower Devonian
and Middle Carboniferous limestones with different fossil groups have been
discovered and investigated since 1954. In recent investigations of the conodonts
from the pebbles, the Lower Devonian have been established. These results show
that in the Lower Devonian and Lower Carboniferous times similar development
prevailed in the Ljubljana surroundings as in the Karavanke Mountains.
Dosedanje raziskave
Od leta 1954 (Ramovš, 1954, 211-220) znana spodnjepermijska konglomerat
oziroma olistostroma severno od Podlipoglava, vzhodno od Ljubljane, sta pri po-
drobni obdelavi različnih blokov (olistolitov) ter večjih in manjših prodnikov poka-
zala njihovo zelo različno starost (si. 1). Olistoliti, največja merita 145 x 34 in
90 X 85 X 40 cm, se že makroskopsko zelo ločijo med seboj. Najstarejši in razmeroma
redki pripadajo zgornjesilurijskemu ortocernemu apnencu; v njih so številni majhni
ortoceri, majhni in še nedoločeni brahiopodi, majhni polži, školjke in krinoidni.
234.
Anton Ramovš
SI. 1. Položaj spodnjepermijskega konglomerata pri Podlipoglavu, vzhodno
od Ljubljane
Fig. 1. Location map of the Lower Permian conglomerate at Podlipoglav,
east of Ljubljana
ostanki (Ramovš, 1954, 213). Starost jim določuje predvsem Prionopeltis cf. stri-
atus (Barrande) (Ramovš, 1969, 143).
Precej številni prodniki in bloki svetlo sivega grebenskega apnenca s tabulatnimi
in rugoznimi koralami so spodnjedevonijske starosti in ustrezajo koralnemu in
krinoidnemu apnencu jezerskega starejšega paleozoika, ki sem ga uvrščal v zgornji
emsij, dopuščal pa možnost, da se je takšna sedimentad ja nadaljevala še v srednji
devonij.
Edini najdeni prodnik glinastega apnenca z ostanki cefalopodov paleontološke še
ni bil obdelan in tudi njegova starost še ni ugotovljena; domnevam, da je spodnjekar-
bonske starosti.
V olistostromi so nadalje pomembni bloki in prodniki gostega črnega apnenca in
temno sivega ali črnega krinoidnega apnenca, ki predstavljata biomikritni apnenec
s pogostnimi fuzulinidnimi foraminiferami, malimi foraminiferami in brahiopodnimi
ter krinoidnimi ostanki. V njih sta najpomembnejša mikrofosila Pseudostaff ella in
Bradyina, ki dokazujeta podolskijsko ali mjačkovijsko starost (mlajši del srednjega
karbona) (Ramovš & Jurkovšek, 1976,35-44).
Za podrobne paleontološke raziskave so ostali še drugi prodniki temno sivega in
črnkastega mikritnega apnenca, v katerih ni bilo fuzulinidnih foraminifer ali apnen-
čevih alg in krinoidnih ostankov. Nekatere od teh sem raziskal glede na konodonte,
raziskave pa so dale naslednje rezultate.
Konodontne raziskave
1. Zgornjesilurijski ortocemi apnenec. Iz zgornjesilurijskega ortocernega ap-
nenca je bil topljen en sam vzorec približno pol kilograma; v njem ni bilo nobenih
konodontov, kar preseneča, saj ortocemi apnenci večinoma vsebujejo konodonte.
2. Spodnjedevonijski apnenec. Prodnik črnkastega homogenega mikritnega ap-
nenca velikosti majhne otroške glave in brez slehernih makroskopsko vidnih fosilnih
ostankov je dal naslednje konodontne elemente: Belodella sp. (tab. 1, si. 4), Pandero-
Spodnjedevonijski in spodnjekarbonski konodonti v prodnikih... 235
Favnistična primerjava s spodnjim devonijem v Karavankah
Rod Belodella se pojavlja v več horizontih lochkovijskega, pragijskega in ? zlicho-
vijskega apnenca (kolikor slednji ustreza spodnjemu emsiju renskega razvoja) na
Jezerskem, določen doslej kot »Belodella triangularis« s trikotnim presekom bazalne
odprtine. Elementi iz prodnikov pri Podlipoglavu pa imajo lečasti presek in ustrezajo
nekemu drugemu elementu belodelskega aparata. Kažejo podobnost z elementom Sb
vrste Belodella karavankensis Ramovš (Ramovš, 1989) z Malega vrha nad Logar-
sko dolino, ki je zgornjepragijske starosti. Belodelski elementi in njihova pripadnost
enemu ali več konodontnim aparatom v jezerskem spodnjem devoniju še čakajo
podrobne obdelave.
Rod Panderodus se redko pojavlja tudi v jezerskem spodnjem devoniju in na
Velikem ter Malem vrhu nad Logarsko dolino; njegova vrsta ali vrste še niso
določene.
Rod Polygnathus pri Podlipoglavu ni natančneje določljiv, ker je primerek samo
nepopolno ohranjen. V dolini Kokre se pojavlja nasproti nekdanje Močnikove žage
samo v spodnjeemsijskem apnencu Polygnathus linguiformis Hinde (Ramovš
& Schulze, 1967, 182), na Malem vrhu nad Logarsko dolino pa vrsti P. dehiscens
Philip & Jackson in P. pirenae Boersma (predhodna določitev K. Weddigeja), ki
kažeta na zgornji pragij.
Vrsta Pseudoneotodus beckmanni je bila najdena v lochkovijskem in pragijskem
apnencu na Jezerskem (Ramovš & Schulze, 1967, 182; Ramovš, 1971). Pojavlja
se tudi v spodnjedevonijskem apnencu v več vzorcih nad Logarsko dolino. Elementi
v karavanškem spodnjem devoniju se v celoti skladajo z oblikami v prodnikih pri
Podlipoglavu.
Čeprav v spodnjedevonijskih prodnikih pri Podlipoglavu še niso bili najdeni
značilni ploščati konodonti (Ozarkodina remscheidensis remscheidensis, O. wurmi,
Pandorinellina steinhornensis in drugi), že najdeni konodontni elementi kažejo, da so
bili na sedanjem ljubljanskem prostoru v spodnjedevonijski dobi odloženi enaki ali
zelo podobni globljemorski apnenci kot na ozemlju današnjih Karavank. Pričakujem,
dus cf. unicostatus (Branson & Mehl) (tab. 1, si. 5), Polygnathus sp. (tab. 1, si. 3) in
Pseudoneotodus beckmanni (Bischoff & Sannemann) (tab. 1, si. 1 in 2). Razen teh
elementov se pojavljajo še stratigrafsko nepomembni ostanki vejnatih elementov.
Vsi najdeni elementi ploščastih in enostavnih distakodontidnih (simple-cone)
konodontov dokazujejo spodnjedevonijsko starost prodnika. Natančnejše starosti ni
bilo mogoče ugotoviti, gotovo je le, da je kamnina starejša od svetlo sivega koralnega
in krinoidnega apnenca, ki se pojavlja v konglomeratovi sestavi. Apnenčev kos
s konodonti je starejši od dalejenija (po češki razčlenitvi spodnjega devonija) oziroma
zgornjega emsija po razčlenitvi v renskem razvoju.
V okoli 15 cm debelem prodniku svetlo sivega mikritnega apnenca so bili ugotov-
ljeni naslednji konodontni elementi: Belodella sp. in Pseudoneotodus beckmanni ter
več vejnatih elementov, med njimi tudi Roundya sp. Pseudoneotodus in Belodella
kažeta na spodnjedevonijsko starost, medtem ko stopnja spodnjega devonija ni
določljiva.
V strugi potoka nekaj deset metrov pod primarnim najdiščem pobrani prodnik
mikritnega apnenca je vseboval en sam vejnati hindeodelliformi element, ki je kar
pogosten v spodnjedevonijskem apnencu na Jezerskem.
236 Anton Ramovš
Zahvala
Konodonte sem obdeloval v Inštitutu za geologijo in paleontologijo (Fachbereich
Geowissenschaften) Philippsove univerze v Marburgu. Konodonte mi je prav tam
posnel na vrstičnem elektronskem mikroskopu Camscan F. Fecher, fotografije pa je
izdelal J. Kirsch. Bivanje v Marburgu mi je finančno omogočila Alesander von
Humboldt-Stiftung. Vsem topla hvala.
da bodo bodoče konodontne raziskave na obeh ozemljih odkrile še druge favnistične
značilnosti v spodnjedevonijski dobi enotnega sedimentacijskega prostora.
Konodontne raziskave so odkrile vsaj dva nova spodnjedevonijska stratigrafska
člena v konglomeratni sestavi pri Podlipoglavu, ki sta starejša od ostankov doslej
znanega koralnega in krinoidnega apnenca.
3. Spodnjekarbonski apnenec. V prodniku temno sivega mikritnega apnenca,
debelega 12 cm, brez vidnih fosilnih ostankov, so bili v konodontnem vzorcu najdeni
razen redkih vejnatih elementov vrste Gnathodus cf. symmutatus Rhodes, Austin
& Druce (tab. 1, si. 6) G. cf. praebilineatus Belka (tab. 1, si. 7) in Spathognathodus
campbelli Rexroad; gnatodusa sta nepopolno ohranjena, pojavljata pa se v coni
bilineatus (visejska stopnja spodnjega karbona). V Sloveniji je bila ta cona dokazana
tudi v spodnjekarbonskem apnencu na Jezerskem (obdelava tamkajšnjih konodontov
je končana in delo je pripravljeno za natis).
Najdba prodnika s spodnjekarbonsko konodontno favno, ki skoraj gotovo ni
prišel v ljubljanski prostor s področja Karavank, kaže, da so bile na obeh ozemljih
tudi v zgornjem delu spodnjega karbona, to je za časa življenjske dobe konodontne
vrste Gnathodus bilineatus, podobne sedimentacijske razmere z isto konodontno
favno. Predvidevati smemo, da je bila takrat cela Slovenija pod globljim odprtim
morjem. Nadaljnje raziskave bodo v konglomeratu pri Podlipoglavu verjetno odkrile
tudi še druge spodnjekarbonske konodontne cone.
Iz iste konodontne cone (cona bilineatus) je tudi prodnik pri Zgornji Luši v Selški
dolini, ki ga je našel Ivan Mlakar prav tako v spodnjepermijskem kremenovem
konglomeratu. Njegova konodontna favna je bila že določena (Ramovš, 1986), opi-
sana pa bo v posebnem delu.
V konglomeratu pri Podlipoglavu so, kot kažejo nadaljnje začete konodontne
preiskave, tudi še mlajši prodniki, ki bodo pomembni za potrditev spodnjepermijska
starosti klastične skladovnice pri Podlipoglavu.
Spodnjedevonijski in spodnjekarbonski konodonti v prodnikih... 237
Literatura
Ramovš, A. 1954, Karbonski konglomerati na vzhodnem obrobju Ljubljanskega polja.
Geologija 2, 211-220, Ljubljana.
Ramovš, A. 1969, Prionopeltis cf. striatus (Trii.) aus dem Geröll des Perm-Konglomerates
am Ostrand des Ljubljana-Feldes (NW-Jugoslawien). Bull. sei. A, 14, 143, Zagreb.
Ramovš, A. 1971, Razvoj devonijskih skladov v okolici Jezerskega. Rokopis v knjižnici
Odseka za geologijo, VTOZD montanistika v Ljubljani.
Ramovš, A. 1986, Poročilo o obdelavi konodontov iz dveh apnenčevih prodnikov. Rokopis.
Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana.
Ramovš, A. 1989, Genus Belodella (Conodonta) in the Lower Devonian of Yugoslavia.
Courir Forschungsinstitut Senckenberg 103, Frankfurt (v tisku).
Ramovš, A. & Jurkovšek, В. 1976, Srednjekarbonski prodniki v trogkofelskem konglo-
meratu pri Podlipoglavu. Geologija 19, 35-44, Ljubljana.
Ramovš, A. & Schulze, R. 1967, Ein Beitrag zur Devon-Stratigraphie von Jezersko.
Bull. sci. A, 12, 181-182, Zagreb.
238 Anton Ramovš
Tabla 1 - Plate 1
1 Pseudoneotodus beckmanni (Bischoff & Sannemann)
Spodnjedevonijski prodnik črnega mikritnega apnenca v spodnjepermijskem konglome-
ratu pri Podlipoglavu
Lower Devonian pebble of black micritic limestone in the Lower Permian conglomerate
at Podlipoglav; x 200
2 Pseudoneotodus beckmanni (Bischoff & Sannemann)
Isto kot si. 1
See Flg. 1; X 200
3 Polygnathus sp.
Isto kot si. 1
See Fig. 1; x 200
4 Belodella sp.
Isto kot si. 1
See Fig. l;x 220
5 Panderodus cf. unicostatus (Branson & Mehl)
Isto kot si. 1
See Fig. 1; x 200
6 Gnathodus cf. symmutatus Rhodes, Austin & Druce
Spodnjekarbonski prodnik temno sivega apnenca v spodnjepermijskem konglomeratu pri
Podlipoglavu
Lower Carboniferous pebble of dark gray micritic limestone in the Lower Permian conglome-
rate at Podlipoglav; x 200
7 Gnathodus cf. praebilineatus Belka
Isto kot si. 6
See Fig. 6; x 200
Spodnjedevonijski in spodnjekarbonski konodonti v prodnikih...
239