List it kon.il dolav-akoga l(udatva. ci ao opra vidoni do vaaga kar producira|o. Thia pa par 1« davoiad to tho tntaraata of tho working claaa. Work-or« aro ontitlod to oil what thoy product. Baur*« a* imo»4-«iui wIMr, Dm. «, I WW, »I IIm pat offte. fttOhteMo III. UMtar it* Act «f C«a«r*M .f Mftiwh M. IRTS. Ofliei: 4006 W. 31. Str., Chin|i, III. 'Delavci Tseh dežela, združite se! PAI1TL1 naitovllko v oklopa|u. ki ao naha|a polog va-éoga naalova. prilopl|o-noga apodal all na ovitku. Ako (345) |a étovilka . . tadat vam a prihodnjo étovilko naèoga liata po-taèo naročnina. Proai-mot ponovilo |o tako). Štev. (No,) 344. Chicago, III., 14. aprila (April) 1914. Leto (Vol.) IX, Iz polja delavskih bojev. Štrajkarji v bakrenem okrožja o-dredili referendum, ki naj odloči, dali ge s tra j k nadaljnje ali konča. Premogarji ge pogajajo. Mati Joneg prosta kaj neunistov. linijski premogarji so pa 6. t. m. prikorakali do ja me, pregnali stražnike, podali se v jamo in pregovorili neorganizi rane delavce, da so se jim pridru žili vsi do zadnjega. Odprta delavnica je sla po vodi. MIOHIOANSKI ŠTRAJK SE NADALJUJE? Iz poročil, ki so prišla iz Calu meta in llancocka, Mich. posna memo, da so rudarji, ki so v nedeljo imeli volitve, da odločijo a-li naj nadaljuje štrajk, ali se vrnejo na delo, odločili, da ostanejo na štrajku. Vendar ob tej uri se ni zanesljivih poročil. VELIKO ČUDO. Claumet, Mich., 10. aprila. (Izv. poročilo.) — 8. aprila se je sešlo «krog 40 zastopnikov krajevnih rudarskih unij sirom bakrenega okrožja v Haneocku in sklenili so, da naj članstvo glasuje, dali hoče še nadaljevati stavko ali proglasiti boj končanim za sedaj. Splošno glasovanje se ima vršiti v nedeljo 12. aprila in rezultat bo znan v pondeljek opoldne. Vod stvo Western Federation of Miners je sporočilo iz Denvera, da se popolnoma strinja z zaključkom rudarjev in karkoli rudarji sklenejo, bo unija podpirala njihovo akcijo. Na štrajku je še okrog šest tisoč rudarjev, toda v očigled dejstvu, da mnogi štrajkarji nameravajo zapustiti kraj, je težavno ' povedati kako dolgo bi se še mogel nadaljevati boj. Res je, da importirani skebje — zlasti Poljaki in Rusi — trumoma zapuščajo Copper Country, toda družbe na drugi strani delajo z vsemi silami, da dobe iz drugih krajev aveže stavkokaze. Rudarji so brefc malega pridobili vse, kar so zahtevali razen priznanja unije. A-ko pa sedaj začasno odnehajo od te zahteve, ni še g tem rečeno, da je princip unije za vselej poražen. Boj se bo vnel znova čim rudarji zbero novih moči. Tisti časi si mrtvila in j ^olne p.; resistance napram baronom bakra, ki so via- Rev. dr. Otis L. Spurgeon, bap-dali pred stavko, so v bakrenem | tistiški duhoven iz Des Moines Vrhovno zvezno sodišče v Wa-shintftonu, katero je že od nekdaj zadnje pribežališče kapitalistov, je tedni potj-dilo tri razsodbe nižjih sodišč v prid delavcev. Glasom teh razsodb mora Southern Railway Co. plačati $20.000 vdovi Luthera W. Bonnetta iz Al-stona, S. C., katerega je usmrtil vlak; dalje mora plačati Grand Trunk Southwestern Railway $13.000 chikaškemu zaviraču G. Lindseyu za izgubljeno roko in končno je sodišče prisodilo $10.-000 Mrs. Annie Myers, vdovi pre-mogarja, kateri je bil ubit pred štirimi leti v Dickson premogoko-pu, Allegheny County, Pa. Zadnji znesek mora plačati Pittsburgh Coal Co. Zares pravo čudo! DRHAL PRETEPLA IN DEPOR TIRALA POPA. REBELI URODIRAJO NAPREJ . okrožju mrtvi za vselej. Glaso vanje se bo najbrž končalo s tem da bo štrajk proglašen končanim — za sedaj. Blati Jones rešena ječe. Vrhovno sodišče v Coloradu je zadnji četrtek na zahtevo premo-garske unije izdalo odlok ali ta kozvani "habeas corpus", ki «c glasi, da morajo militaristične o-blasti v Walsenbnrgu izpustit mater Mary Jones iz ječe. Odlok se ima izvršiti v desetih dneh. Splošno mnenje je, da je posegel nekdo iz visokih krogov v Wash-ingtonu in vplival na sodišče, da je storilo ta korak. Silni protesti organiziranega delavstva, ki so bili adresirani na Washington, so torej zopet pomagali. PREMOGARJI SE POGAJAJO. Konference v Illinoisu in v Ind Boj v Arkansasu Peoria. 111. — Zastopniki pre mogarske unije in operatorjev i-majo skupno konferenco glede pla čilne lestvice. Premogarji so predložili 400 zahtev in operatorji čez 300. Trajalo bo še več tednov preden bodo »vse zahteve obdelane in rešena vsa vprašanja. Bridgeport, O. — Vodstvo pre-mogarskc unije v 5. podokrožju je dobilo poročilo, da štiajkajoči premogarji se v trumah pripravljajo na odhod v stari kraj ali drugam, ker se boje, da bo štrajk dolgo trajal. Organizatorji poziv-ljejo nremogarje. da naj stoje v organizaciji. Pittsburgh, Pa. — V pittsbur-skem okrožju počiva okrog 7000 premogarjev izmed 45.000. 14 a-prila s«» vrši splošno glasovanje «lede plačilne lestvice in splosno mnenje je, da bodo premogarji glasovali proti štrajku. Terre Haute, Ind. — 11. ob-krožje premogarske unije ima tukaj avojo konvencijo. Glavna točka na dnevnem redu je nova plačilna lestvica. Fort h Smith, Ark. — Bache -Denman Coal Co., katera poseduje premogovnik v Midlandu. nedaleč od tukaj, je skušala vpeljati od- la., in glavni tajnik organizacije "Knights of Luther", je bil predzadnjo nedeljo ponoči napaden v nekem hotelu v Denverju, Colo Kakih sto oseb je vdrlo v sobo privleklo popa na piano, posadilo na avjtomobil in drhal ga je odpeljala 26 milj ven iz mesta, kjer ga je neusmiljeno pretepla ter vrgla v graben. Zdaj leži v bolnišnici v Denver v kritičnem položaju. Spurgeon je v Denveru imel ce lo vrsto protikatoliških predavanj. To je menda razkačilo ta-mofinje katoliške pope in nahuj skali so svojo drhal, da je plani la po njem. Drugače si ni mogoče razlagati tega škandaloznega napada. Zanimivo je tudi to, da do danes ni bil še nihče izmed tolovajsko drhali aretiran. V KRATKIH BESEDAH Rev. Irwin St. John Tucker, presbiterianski pastor v Chieagi, je zadnjo nedeljo v svoji cerkvi označil sedanji družabni sistem tako-lc: "Danes živimoiv dobi, ko se sle-parstvo, rop in umor smatra za čednost. Naš glavni general je tisti, kateri pokolje največ ljudi; največji advokat je tisti, ki zna najbolj lagati in slopariti; največji javni dobrotniki so pa tisti, ki znajo najbolj vspešno ropati delavske sloje. Klanjamo se zlatemu teletu, molimo največje tatove in pol ju buje m o roke visokim družabnim damam, ki pa v resnici niso loljše od rejenih prasie . . . So-•ialna revolucija je edina reši-ev." Koliko je takih duhovnov? Za mich. štrajkarje je poslal sodr. John Močnik iz Clinton, Ind. tajništvu J. S. Z. $1.85. Svoto je nabral med ta-mošnjimi sodrugi. ZA ÔIKAÔKE SODRUGE! V petek .večer je seja socialist, kluba št. 1. Na dnevnem redu so važne stvari. Navzočnost vsakega prto delavnico. Družba je izprla j člana je torej nujna. Pridite vsi! premogarje in stlačila v jamo ne-1 F. Godina, taj. Boji pri S&n Pedro in Tampico. Villa deportiral Spance iz Torreona. Glasom poročil z dne 11. t. m. divjala je velika bitka med rebeli in huertovci pri San Pedro de las Colonias južno od Torreona. Federalni general Velasco, kateri je ušel iz Torreona, je dobil nekaj pomoči in obrnil se je nazaj proti konstitucionalistom, ki so pod vodstvom Hcrriandeza drli za njim. Bitka je trajala tri dni in rebeli so se že mislili umakniti, tedaj je pa prišel Villa s 5000 možmi in dvajsetimi topovi in konec je bil, da so huertovci pobegnili naprej proti mestu Parras. Iluertino časopisje v Meksiko City še danes taji, da je Torreon padel. Tamkaj mora časopisje poročati, da je Torreon še vedno v rokah federalcev, med tem ko Iluerta pošilja v inozemstvo svoje "uradne vesti", da bodo njegove čete vsak čas zopet osvojile mesto. Vroči boji se vrše tudi v Tampico, ki leži na bregu atlantiškega morja. Tampico je važna morska luka in obenem ključ do bogatih petrolejskih vrelcev, ki so lastni na angleških kapitalistov. Iluerta ima tamkaj par bojnih ladij, ki branijo mesto pred prodirajo-čimi rebeli. Streli iz teh ladij so zadnje dni užgali več skladišč in nabiralnikov s petrolejem, tako da je mesto z okolico vred za vito v oblake smrdljivega dima. Padec Tampica v roke konstitu-cionalistov je vprašanje le še par dni. K.o je Villa osvojil Torreon, u redil je takoj normalne razmere v mestu. Imenoval je začasno vlado iu ukazal trgovcem, da odpro svoje trgovine. Obenem je izdal ukaz, da se morajo takoj vsi Spanci seliti iz Torreona. Prizadetih je bilo okrog 600 podanikov Španije, ki so takoj odrinili proti Juarezu v Zed. države. Premič no imetje so smeli vzeti seboj, to da njihova zemljišča in poslopja je pa Villa zaplenil. Drugi ino-zemci niso bili prizadeti. Villa je pojasnil t^ svoj korak s tem, da Španci so se povsod izkazali kot pristaši in vohuni Huerte ter da so najmanj zanesljivi naseljenci, kar jih je v Meksiki. V Washing-tonu so vslod izgona Špancev zelo vznemirjeni. Pred nekaj dnevi je prišel v Juarez Benjamin Lagunas iz Meksiko City. Lagunas je zaupnik Carranze, kateremu je izročil resnične podatke glede umora dra. Belisario Domingueza, federalnega senatorja, ki je v avgustu m. 1. nenadno izginil. Dominguez je v zbornici ostro prijel Huerto, i-menoval ga je uzurpator in morilca ter zahteval, da mora takoj odložiti predsedništvo. Ko je pa zapustil zbornico, bil je aretiran in peljan v palačo TTucrte. Tamkaj je TTuerta obsul senatorja z najgršimi psovkami in zahteval, da mora v zbornici in v časopisju preklicati svoj govor In prositi njega (ITuerto) za oproš-čenje. Dominguez je pa ponosno odklonil rekoč, da je govoril resnico. Tedaj mu je lluertin pristaš dr. Urrutia, ki je bil navzoč, zasadil votlo iglo v telo in vbriz-gnil strup. Dominguez je padel v nezavest in v tistem trenotku je Iluerta potegnil nož in odrezal senatorju jezik s korenom v grlu. Nato jo dr. TTrrutia nesrečneža zopet obudil k zavesti in Huerta se je divje režal, češ zdaj naj pa le še govori proti njemu. Dominguez se je dvignil v silnih mukah in pljunil polna usta krvi TTuerti v obraz, pa kar je Victor TTuerta, tiranov sin, potegnil revolver in ustrelil senatorja v čelo, kateri se je zgrudil mrtev. Mladi TTuerta je že prejel plačilo za ta ontudni umor. Obležal je mrtev na ulicah Torreona, kjer se je boril s federnlci proti Villi predzadnji teden. ROCKEFELLERJEV SIN "NE ZNA NIÛ", KAJ SE OODI V COLORADU. Povedal je kongresnemu komite ju, da on zaupa gvojim delovodjem, a za drngo se ne briga. John D. Rockefeller mlajši, sin starega miliarderja, sociolog in fi lozaf, dedič milionov in direktor Colorado Fuel & Iron družbe, ka t era poseduje največ premogoko pot v južnem Coloradu, kjer že pol leta traja štrajk, je bil 6. apri la pred kongresnim komitejem v NVashingtonu, ki nadaljuje s preiskavo coloradske stavke. "Kaj ste storili v svrho konča nja astavke v Coloradu T" je bil vprašan John D. mlajši. "Jaz — prav niči" odgovoril je. "Jaz popolnoma zaupam delovodjem, ki imajo premogokope ▼ rokah in kar oni storijo, je nam prav." Ko ga je kongresnik Foster vprašal če odobrava krvolitje in ostale bestijalnosti, ki jih izvršu jejo njegovi zaupni upravitelji premogovih jam, odgovoril je Rockefeller, da nič ne zna o tem. On ne zna, kakšne plače so imeli premogarji, ne zna, da so bile na bavljene strojne puške in privât ni detektivi proti štrajkarjem, ne zna, da je bila milica pozvana nad premogarje — čisto "nič ne zna" pod milim bogom, kaj se godi v Colorsdu, edino to zna, da so pre mogokopi lani plačali več dividende kakor letos in to je slabo, zelo slabo zanj in za njegove so lastnike! "Ali ste Vi torej direktor iz sla m<\jj cunj?" vprašal ga je komi-tej. "Nak! Mislim, da nisem" — odvrnil je malo užaljen. "Moje mnenje je, da imamo sposobne ljudi v Coloradu, ki vodijo naš buiiness. a za drugo se ne brigam." • Foster: "Vi ste se nekoč zanimali za belo suženjstvo v New Vorku in bili ste član veleporote, ki je to stvar preiskavala. Ali ne smatrate, da bi bila Vaša dolžnost če bi posvetili nekaj osebne paz-nosti tudi v tem štrajku in se sami prepričali o stvareh, o katerih prsvite da nič ne znate ?" Rockefeller: "Dovolite mi, da Vam pojasnim, da v slučaju pre-iskavanja belega suženjstva jaz nisem osebno preiskaval ničesar, pač pa sem najel najboljše ljudi, ki so v mojem imenu vodili preiskavo." Dalje je rekel Rockefeller, da po njegovem mnenju sta delodajalec in delavec "prijatelja'1 in da se morata zadržati po "prijateljsko" ter da "svobodni ameriški državljan sme prebrati delo in delodajalca kadar hoče in kjer hoče." Ker pa Rockefeller na celi črti nič ne zna — ne more garantirati niti za to zadnjo trditev, dali je res tako ! Končno jc izjavil mladi Rockefeller, da njegov stari poseduje okrog 40% vseh delnic Colorado Fuel & Iron družbe in da bo rajši «apravil vso to lastnino do centa, kakor pa da bi sedanji delavci skebje — zgubili "pravico do dela, kjerkoli hočejo delati". S tei« je sin miliarderja povedal, tla on podpira vsa grozodejstva v Coloradu in da rajši zapravi mi-lione, kakor da bi priznal premo-garsko organizacijo. Denver, Colo., 6. aprila. — Kozaki na konjih, kolikor jih je Se ostalo v premogarsk^m okrožju, raijarjeni in pobesneli vslod ras-Uritja njih nasilja pred kongresnim komitejem, se hočejo zdaj maščevati nad ubogimi štrajkarji. Skoraj vsako noč napadajo Soto-rišča štrajkarjev in streljajo iz strojnih pusk, tako da zadnji ne morejo spati vslod strahu. Zadnji teden so štirje miličarji oropali salun v Sufficldu in potem streljali kot divjaki v bližini stavkar-skih sot oriše. — Kranjski Janez kot urednik. Odkar je Kranjski Janez postal urednik A. S., je storil obljubo, da uniči socialize. V sredstvih seveda ni izbirčen. Laž, obrekovanje, ponosno trkanje po prsih, da je mnogo let hodil v šolo in dokončal visoko šolo so sredstva, s katerimi je do sedaj skušal in-ponirati svojim "bravcem". Stev. 38 A. S. z dne 8. aprila dokazuje, da Kranjski Janez ni mnogo dosegel pri svojih "bravcih" s takimi sredstvi. Segati je začel po tiskarskih škratih, da bo norcem dokazal, da je res učen mož, ka-keršnega ni na svetu. "Proletarec" z dne 24. marca, štev. 341, je prinesel naslednjo notico: " — Kranjski Janez je dober zgodovinar. V vsaki številki svojega "lajbžuroala" se potrka po prsih in zavpije, kakor fant, ki kliče na korajŽo: "To je zapisal zgodovinar N. N. ovržite soeiali-sti, brezverci, svobodomisleci itd.?" — Janez je tiho! Prelistaj zgodovino papeževe države, v kateri je "sveti humbug" v Rimu imel prvo besedo v posvetnih in verskih stvareh, in prepričal se boš, da "sveti humbug" kot namestnik človekoljubnega Krista ni storil prav nič, da bi si zbolj-šal gospodarski položaj zatiranih in izkoriščanih slojev. V zgodo vini boš lahko našel, da je "sveti humbug" — Sikst IX. bivši fran ciškanski menih, uvedel sv. inkvizicijo v Španiji in oskrunil" božje kraljestvo" na zemlji z nepotiz-mom in simonijo. 'Sveti humbug' — Sikst štev. 4. je celo ustanovil prve hiše greha v "av." me 8tu — Rimu. Ali ni res tako? Od govori Kranjski Janez! Na to notico je Kranjski Janez, veleuceni zgodovinar, odgovoril z dne 8. aprila v A. S.: Proletarec" kot zgodovinar. Veleučeni in nezmotljivi "Proletarec" poroča v 341. št. da je papež Sikst IX., bivši franšičkanski menih uvedel sv. inkvizicijo v Španiji itd. Toda zgodovina, ki ni rudeče pofarbana, pozna samo pet. papežev tega imena. Sikst I. (117—125), Sikst II. (257—258), Sikst TU. (432-440), Sikst IV. (1471—1484), Sikst V. (1585— 1590). That's aH! Ker Sikst IX. ni nikdar bilo, torej ni mogel u-peljati inkvizicije, ker torej ni upeljal inkvizicije, sledi iz tega, da se je "Proletarec" debelo zlagal kakor navadno. Bogve, kje je Proletarec" dobil devet Siks-tov! Morebiti so to socialistični papeži! Da bode socialistični papež upeljal najhujšo inkvizicijo to pa radi verjamemo, saj že ru-deči majčkeni generalčki v Chieagi izvršujejo inkvizicijo nad sodrugi napr. nad Mahnetom, mil-wauskimi socialisti itd." a Janez ne boš se izmuznil! Ako si čital tiskarskega škrata, si nekoliko nižje razločno čital, da gre za sv. humbug — Siksta številko štiri in ne številko devet. Ako si zadnjič čital notico le do tiskarskega škrata, kar dajo vsakemu uredniku, ki hoče biti duhovit, ze-o slabo spričevalo, se potrudi se-laj in preČitaj jo do zadnje vrst-tice in odgovori, da te ne bomo smatrali za sramoto vseh urednikov pri katoliških listih. Janez! Difficile est satiram non seribere! Vspehi zadnjih volitev. Nad 10,000 žensk glasovalo za socialiste v Chieagi. Mestni pravdnjk izvoljen v Mil-waukee. Narast glasov vsepovsod. Zadnji torek so ženske prvič volile v Chieagi in v mnogih drugih mestih države Illinois. Rezultat je bil, da je socialistična stranka v Chieagi dobila čez 10,-000 glasov več. To je vsekakor lep korak. Vseh socialističnih glasov je bilo v Chieagi po prvem, neuradnem štetju 39,321. Največ glasov je dobil sodrug John C. Kennedy,, aldermanski kandidat v 27. wardi, namreč 6548 in njegov nasprotnik je izvoljen z večino le 149 glasov. V tej wardi bo stranska najbrž zahtevala ponovno štetje glasov, ker brez dvoma so našega kandidata — kot po navadi — zopet osleparili za več sto glasov. . Izmed devetih žensk, ki so kandidirale, ni bila nobena izvoljena. V splošnem so prodrli demokrat je. Predloga za "subway" ali podulično železnico je poražena. Ravnotako jo propadel "Municipal Court Act" in propadla je cela vrsta bondov, kar je prav. Z volilnim izidom v Chieagi smo popolnoma zadovoljni. IZID V MILWAUKEE. Volitve v Milwaukee so izpadle tako kakor je bilo v danih razmerah pričakovati. Izvoljen je "nestrankar" Bading s 37,434 glasovi, sodr. Seidel je dobil 27,-122 glasov. Badingova večina je padla od zadnjih volitev za več kot 4000 glasov. Izvoljenih pa je devet socialističnih aldermanov— 8 iz ward in eden "at large" — in sodrug Daniel W. Hoan je ponovno iivoljen mestnim pravdni-kom z 32,163 glasovi, kar je več kakor je še kedaj dobil kateri socialistični kandidat v Milwaukee. Dalje so izvoljeni trije socialisti v County Board, tako da je zdaj pet soc. supervizorjev. V očigled združeni sovražni sili, kljub divji in umazani kampanji, ki so jo vodili lokalni kapitalisti pod banderom "nestrankar-stva" proti zavednemu delavstvu, so milwauški sodrugi izvojevali dosti lepe vspehe. Kapitalistična stranka je imela na razpolago devet dnevnih časopisov, imela je milione dolarjev in imela je na svoji strani vse, kar je korupira-nega in nazadnjaškega — a kljub temu je spravila borih osem tisoč glasov večine. To dokazuje, da je zmaga kapitalistov silno piška-va. Še par let in delavci bodo enkrat za vselej štrli nasprotnike v Milwaukee. Lep napredek v Butte. V Butte, Mont., kjer delavci gospodarijo že štiri leta, so bile mestne volitve 6. aprila. Socialisti so dobili tri nadaljne alder-mans^e sedeže in zdaj imajo po-polnft kontrolo nad mestnim zborom. Zmagali so kljub temu, da so rudniške družbe zabranile mnogim rudarjem iti iz dela na volišče. V Missoula, Mont., sta izvoljena dva socialista v mestni zbor. Ali je socializem za nič? Ameriški' polkovnik McClnre, časnikar, književnik in svetovno poznan študent občinskih uprav, je imel pred kratkem predavanje v Stoubenville, O., kjer ga je eden izmed poslušalcev uprasal, kakSen npliv ima socialistična propaganda v Nemčiji na občinske upravo. Na to ie odirovoril MeClurc sledečo.: "Na i več ji in najbolj i vpliv. Hrez socialistične propagande, bi nemški narod ne imel tako visokih idealov o napredku.'' MeClurc ni socialist: priznal je to samo resnici na ljuho. Vspehi drugod. V Girardu. Kans., jo združena-sila demokratov in republikancev porazila sedanjega župana, so-druga IT. P. TToughtona. Dobil je 467 glasov, njegov nasprotnik H. K Sauer pa 639. Pred tremi leti jo 1To»ighton zmagal proti dvema nasprotnikoma s 314 glasovi. Gla-Hovi so torej narasli za 34 odstotkov. Gordon Demarcst, socialistični kandidat za kongresnika v posebnih volitvah v 7. volilnem okraju v New Jersey, je dobil 5503 glasove, kolikor ni dobil še noben kandidat naše stranke v tistem kraju. *a v katerem nem mislil zagovarjati združenje naprednih jednot in zvez. Voučko povej torej ti, Se | ne (V tvoj boss, kaj ae je zgodilo z Piney Fork, 0., 8. aprila 1914. za nobeno mastno plačo. Naj at | ne zmeni za polena, ki po večini Cenj. uredništvo "Proletarca":— Le malo se kaj poroča o premo-garski situaeiji, katera je osobito tukaj v Ohio jako us kritičnem rešetu. Medtem, ko so operatorji zadovoljni nadaljevati z delom po raznih distriktih pod starimi pogoji, ao nam naši pozaprli rove ker ne marsjo priznati nove po staive. >h> kateri mora premog po prej biti tehtan, kot gre na mre žo. Napovedali so skrajni boj, ter vložili priziv ns najvišje sodišče kjer upajo, da bo nova postava proglašena neustavnim, kar seve da ni dvomiti, kajti trfhi sede njih dobri kapitalistični bratei. Raz glas iz gl. stana, oziroma Poliey-Committee od U. M. W. of A., da naj nadaljujem« z delom po< prejšno pogodbo, je zadel po raz nih lokalih na velik odpor. Več krajevnih organizacij odločno zahteva. da naj odstopi ves sedanji odbor, kateri pa po mojem mne nju ni zakrivil prav nič, marveč je iato storil v smislu resolucije, katero je sprejela zadnja konvencija. Omenjena resolucija narekuje: ne proglasiti štrajka, dokler je kaj upanja za sporazum, tudi ne ostaviti dela iz razloga, ker se talfo da prilika neunijskim premogovnikom, da prevzamejo naša naročila. Nikdo ni slutil, da bo le ta ukrep povzročil toliko pregla vice. Stvar je tako zamotana, da se je bati cepljenja organizacije. Nekateri rovi po raznih distriktih obratujejo s polno paro, medtem ko drugi stavkajo kar na svojo pest. Tam pa tam se prigode tudi izgredi, ki niso brez posledic. Prirejajo se shodi, na katerih pa ljudstvo ne pusti govoriti svojim uradnikom. V slednjem sino pri nas na bol jem. zborovanja se vrse povsem mirno. Tam in tu kakšen ignorant ali< pa družbin pristaš blekne. da so linijski uradniki krivi, ker se ne dela. Jaz pa rečem, da je trg prenapolnjen s premogom. ter se mora isti naj prvo izčrpati, drugič pa, ker prem o ga rji v neunijskih okrajih — katerih je toliko kot organiziranih — v teh časih (ko je šla prosperiteta v kot spat), lahko vzdržijo ameriški trg s potrebnim premogom. i»e uckaj imam omeniti, kar vsak trezno-luisleč kritizira. Ko je bilo vstav ljeno delo, se jih je veliko izselilo — skoro sami samci — v neunij-ske okraje za delom kjer, jih bosje z odprtimi rokami sprejemajo, da ložje spolni jo naročila, ki bi jih naobratno lahko unijci. »Stavim, da se bodo ti nepridipravi takoj vrnili, ko bode uveljavljena nova lestvica. Kot sem informiran, bode v tem slučaju vsak moral znova plačati vstopnino ter povrh še kazen. Toraj prizadeti, pozor! V enem tednu brez-delnosti se je od tukaj izselilo že eno tretjino ljudstva, katerih večina se gotovo »vrne. V ostalem se tukajšno prebivalstvo drži bolj starih nazorov. Izvzeti moram Italijane in nekaj Slovencev, ki se vsaj deloma zavedajo, ter spoznavajo današnji gnjili sistem. fvist "Proletarec", lastnina slovenskih delavcev, organiziranih v Jugosl. Soc. Zvezi, je tukaj častno zastopan, med tem ko najdem samo d»v« ncw-yorška klukca; Kon-d6v list. svobodaško glasilo, pa ravno umira pri nas. Ko se zopet odpre delo, treba bo iti na delo za našo lastno tiskarno. Proletarčeva armada in prijatelji gibanja za osvoboditev iz pod kapitalističnega jarma se bodo gotovo tudi v tem oziru skazali požrtvovalnim. Proletarec vodi veliko fondov, kakor za michiganski štrajk, coloradski štrajk, za o-brambo nesrečnega Erjavca, pošiljanje lista brezplačno štrajkar-jem v Miehigan, lastno tiskamo i. dr. vj, da se odločilni faktorji t. j. pripravljalni odbor za združenje da voditi pri svojem delu ne samo f od "praktičnih" nagibov, pač pa tudi od javnega mnenja članstva, ki ima zadnjo odločilno besedo v tej stvari. — V popolni, vsestranski enakopravnosti temelječa "častna" združitev vendar ni tako komplicirana in spojena s takimi zaprekami, kakor jo nekateri javnosti slikajo; na pr., da bi se moralo prej razpustiti vse organizacije hkra-, tu. predno bi še bila (vsaj formalno) "ustanovljena nova organizacija": da bi organizacije ni-1 komur ne mogle izročiti svojega premoženja, in da se je bati, da ga kdo odnese; da bi se ne moglo izplačevati bolniške podpore za časa "brezvladja"; da bi bili vsi člani oropani vseh pravic, ki so si jih v teku časa pridobili pri svojih organizacijah; ter da bi vsled razpustitve vseh organizacij hkrati sploh nastale take zmešnjave, da bi jih bilo treba celo leto urejevati; — vse to pa so sami prazni strahovi, brez najmanjše realne podlage. Po naših mislih in po našem trdnem prepričanju bi se za vse prizadete organizacije enakopravna združitev dala izvr- šiti najlažje in najenostavnejše na ta-le način; a. Pripravljalni odbor za združen je, izvoljen na skupni konferen« oi meseca januarja t. 1. v Chi-cagi, naj Čimpreje, sigurno pa še v tem letu, skliče skupno konvencijo vseh podporuMi organizacij, ki pridejo pri združitvi v poštev, in sicer na kraj in čas, ki ga bo članstvo vseh organizacij odločilo potoni splo šnega glasovanja. Ta skupna konvencija naj se smatra kot izredna konvencija vsake posamezne organizacije, ki pa zbo rujejo skupno. I». Na skupni konvenciji naj se izdelajo ali sprejmejo pravila za novo, združeno organizacijo, (lahko se tudi sprejmejo pravila kake že obstoječe organiza eije, seveda s potrebnimi zbolj-šavami in spremembami, ako bi bilo to umestno); pri tem se določi tudi ime novi organizaciji in objednem reši uprašanje, bo li treba to združitev več že obstoječih organizacij nanovo in-korporirati, ali pa naj morda o-stane v veljavi inkorporacija ene ali druge organizacije, ki so se spojile v eno celoto, in se preskrbi v tej inkorporaciji Te potrebni dodatek glede eventualno spremenjenega imena. Ko se je na skupni konvenciji izvolil glavni odbor za novo, združeno organizacijo, ter določil stri jo pojmi in se obvaruje delegate, ki bodo poslani na konvencijo, gred nevarnostjo, da bi postali v rokah kake klike le slepo orodje. Ravno zaraditega pa je tudi največje važnosti, da si društva izvolijo za svoje delegate take člane, ki bodo popolnoma kos svoji najogi, in da ne bodo na kon veneiji samo kimali, kar bodo drugi rekli. Nadalje je potrebno, da pošlje vsako društvo brez izjeme svoje delegate na konvenci-jo, kolikor mu jih po obstoječih pravilih pač gre. 6) Ta resolucija se naj pošlje v objavo Glasilu S. N. P. J., Glasu Svobode in Proletarcu. John Kalan 1. r., predsednik shoda. Ferdo Glojek 1. r., zapisnikar. Springfield, ni. Z dnem 1. aprila smo začeli premoga rji v tem kraju počivati z delom za nedoločen čas. Ne svetujem torej nobenemu hoditi semkaj za delom. Kadar se delavske razmere obrnejo na boljše, bodem že poročal. — Omenim naj tudi, da je Soc. ¿>ev. dr. "Naprej" priredilo d ne 1. aprila veselico, ki se je jako dobro obnesla ter se za nekaj časa ni treba bati, da bi se društvene blagajne Iqtila sušica. Izrekamo iskreno zahvalo vsem tistim, ki so se udeležili veselice ... ■■"> s svojo navzočnostjo pripomo- eas, kedaj isti v smislu spreje- glj do večjega uspeha. Posebno se tih pravil prične s svojim pošlo-1 zahvalimo sodr. iz Virdna 111 ter van jem. — je s tem formalni nemškemu pevskemu zboru "Vor-del združenja končan, in nobe- vviirts", kateri se je korporativno na državna oblast In noben za- udeležil naše veselice. Vsi različ-kon ne zabranjuje take zdru- ni narodi, tukaj živeči so pokaza-*itvp I H. 06; tajnik: Ignac Ponikvar, box 32, oba v Thomas, W. Va.; blagajnik: Anton Stučin, box 75, Benbush, W. Va.—Seja vs2ko zadnjo nedeljo za prihodnji mesec. "Ilirija", itev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik: John Fe Iba n, b. 174; blagajnik: Matija Zadravec, vsi v Iselin, Pa. — Seja vsa ko prvo nedeljo. "Dolavec," itev. 25, Rock Springs, Wyo. — Predsednik: Jos. Pometa, 619 N. Front St.; tajnik: Valentin Stalik, 240 M. St.; blag.: Frank Golob, 302 Pilot Butte a ve.; vsi v Rock Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem domu. "imarnlca," itev. 26, Export, Pa. Predsednik: Pavlič Jožef, b. 280; tajnik Louis Zupančič, b. 170; blagajnik: Nikolaj Rogina; vsi v Export, Pa. — Se ja vsako prvo nedeljo. "Miroljub", itev. 27, Diamondvil-le, Wyo. — Predsednik: Fran Homan, b. (f); tajnik: Jos. Motok, b. 141, Kem merer, Wyoj blagainik: Mat. Brunsko-le, b. 1,10, Diamondville, Wyo. — seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca v Diamondville, Wyo. "Habsburški Sinovi", itev. 28, 8. Brownsville, Ps. — Predsednik: Mike Biičak, b. 98; tajnik: Ivan Erjavec, b. 52; blagajnik: Ant. Kovačičj b. 98, Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa. — 8eja vsako diugo nedeljo. "Jutranja Zarja", itv. 29, Mesdow Lands, Pa. — Predsednik: Ivan KokliČ, b. 276, Canonsborg, Pa.; tajnik; Josip Bizjak, b. 253, Meadow Land, Pa.; bla gajnik: Frank Baje, b. 33, Meadow Lands, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Trpin", štv. 30, Breesy Hill, Kans — Predsednik: Martin Smolčik, R. F. D. 2, box 208; tainik: Ivan Pečnik, R. 2, box 222; blagajnik: Josip Sibort, box 54, Breezy Hill 8ta.; vsi v Mulberry, Kans. -— Seja vsako prvo nedeljo. štv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urbaaëlê, b. 7; tainik : Alojzij Lndvik, box 88; blagajnik Josip Zele, b. 126; vsi v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo. , "Zeleni Vrt", štv. 82, Palisades, Golo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766; tsiaik: Jakob Trojar, b. 744; blagaj u»k: John Vozel, box (f), vsi v Pali sadee, Colo. — Seja vsako drugo ne deljo. "Slovenska Zastava", itv. 33, Jenny Lind, Ark. — Predsednik: Alojsij Grilc, box »6; tajnik: Joief Sadar, box 103; blagajuik: Albin Bobni¿, box (f). — vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja vaako prvo nedeljo ob 2 popoldne. "Edinost", štv. 34, Yukon, Pa. — Predseùnik: Frank Kostelic, b. 70; tajnik: Mihael Mačkovšek, b. 149; blagajnik: Ivan Vidmar, b. (f); vsi v Yukon, Pa. — Seja vsak prvo nedeljo v Yukon dvorani. "Planinski Raj", štv. 35, Lorain, Ohio. — Predsednik: Joief Jere, 1647 E. 31st Street; tajnik: Jakob Hlepčar, 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Svet, 1685 E. 31. St.; vsi v Lorsin, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta. • Zdrušitelj ' », it. 36, South Fork, Pa. — Predsednik: John Suhadolnik; taj. nik: Mihael Bojaui¿, b. 75; blagajnik: Mirko Urgorick, b, 495; vsi v South Fork, Pa.—Seja vsako tretjo nedeljo. "LJubljana", itv. 37, Barberton, O. —Predsednik: Frank Smuk 201 Grednor ave.; tajnik: Frank Merzlikar, b. 121; blagajnik: Andrej Repar, b. 98; vsi v Harberton, O. Seja vsako drugo ne deljo v Srbskem domu na 616 Caruel St. Dobri Bratjs", itv. 38, Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, b. 134; tajnik: Frank Androjna, b. 721; blagajnik: Alojz Goreuc, b. 375; vai v Bridgeport, O. — Seja vsako prvo nedeljo ob 8. dopoldne v dvorani druitva •v. Barbare v Baydsville, Ohio. "Sokol ", itv. 39, Neffs, Ohio. — Predsednik Frane Rozman; tajnik: Franc Kotar, b. 415; blagajnik: Leo Plahuts, b. 26; vsi v Neffs, O. — Soja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Dernača. Orel", itv. 40, West Newton, Pa. Predsednik: Josip Ogrin, b. 95-a; taj nik: Mihael Jamnik, R. F. D. 3, b. 15-c; blagajnik: Josip Zorko, R. F. D. 3, b. 91 a; vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za pri hodnji mesec. Jutranja Zvezda", itv. 41, Cleveland, Ohio.—Predsednik: Avgust Straj-ner, 3555 E. 82nd St.; tajnik: Fran Kokotec, 8103 Marble avenue; blagajnik: Anton Ulepii, 8102 Marble ave. S. E. ;vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažin a. "Mladi Slovenec", itv. 42, Oglesby, 111. — Predsednik: John Malin, b. 67; tajnik: Josip Stok, b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 266; vsi v Oglesby, Hl. — Sjja vsako prvo nedeljo. 'Sava", itv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Martin Raspotnik. tajnik: Jos. Bo^; blagajnik: Mihael ßoži¿; vsi v Portage, Pa., R. F. D. 1, box 5; — Seja vsak drugo nedeljo. "Triglav", itv. 44, Tercio, Colo. — Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol, st.; blagajnyk: Frank Rebol, st.; vsi v Weston, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo. "Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa. — Predsednik: Mat. Pe¿jak, 287 Coo-persdale Ave.; tajnik: Gregor Hreičak, 407 Eighth Ave. oba v Johnstown, Pa.: blagajnik: Ignac Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda. ' 'Južni Premogar", itv. 46, Alix, Ark. Predsednik: Math. Kokalj, Altus, Ar k.; tajnik: Math. Starman, box 127, Alix, Ark.; blagajnik:. Jurij Kokalj, box 77, R. F. D., Altus, Ark. Seje vsako drugo nedeljo. "Slovenaki Bratje", it. 47, Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Jurij Vidmar, box 167; blagajnik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Mladsnlči", itv. 48, Aurora, IP.—Predsednik: Frank Praprot-nik, 21 Forest av.; taj.: Iv. K. Marsich, R. 5, b. 112; blagajnik: Josip Jakoi, 627 Aurora Ave.; vsi v Aurora, 111. — Seja vsakega 16tega v mesecu. "Clevelandske Slovenke", it. 49, Clevelsnd, Ohio. — Predsednica: Ana Koiak, 3559 E. 81 St., 8. E.; tajnica: Antonija Vitigoj, 3619 E. 81. 8t. 8. E.; blagajnica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82 St., S. E.; vse v Cleveland, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo. "Proletaroc", itv. 50, Franklin, Kans. — Predsednik: Alojzij Korošec, b. 90; tajnik: Fran Vegel, b. 38; blagajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo. ' Delavec", itv. 51, Cleveland, O. — Predsednik: Fran Mikie, 1423 E. 21. St.; tajnik: Louis K veder, 6034 St. Clair Ave.; blagaj.: Zaletel Ivan, 1110 E. 64 St.. N. E.; vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu na 600« St. Clair ave. LJnbljanakl Grad", itev. 52, De Kalb, III. — Predsednik: Frank Keržič, 1317 Market St.; tajnik: Anton Osredkar, 1403 State St.; blagajnik: Frank tvo kel, 1403 State St.; vsi v De Kalb, 111. — Seja vsako drugo ndeeljo. « ' 'Planinska Vijolica", itv. 53, Pickens, W. Va. Predsednik: Andrej Frane-tič, Czar, W. Va; tajnik Frank čepirlo, b. 46; blagajnik: Fran Čeligoj, b. 46; vsi v Pickens, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih sobrata Iv. Ceprlo. "Karol Učskar", itv. 54. Rockwood, Ps. — Predsednik: Joief Hočevsr, b. 155; tsjnik: Anton Hočevar, b. 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 255; vsi r Rockwood, Ps. — 8eja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Ant. Hočevar. '/Vrh Planin", itv. 55. Crab Tree, Pa. — Predsednik: Ivan Tome, b. 94; tajnik: Joief Rozman, box 167, blagajnik: Andrej Jereb, b. (f); vsi v Crab Tree, Pa. — Seja Vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome. "Skala", štv. 56, Allegheny, Pa. — Predsednik: John Simončič, Fsbijan street; tajnik: Frank Hudič, 883 Pike 8t.; oba v N. 8. Pittsburgh, Pa.; blagajnik: ...artin Kralj, 13 Ganstar St., Etna, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. 8. D. v Pittsburg, Pa. "Oavsn", itv. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Vermel; tainik: Ciril Btibil, box 404; bla^nmik: Josip Prime; vsi box 404, Carrollton, Ohio.— Seja vsako ufro nedeljo v prostorih sobrata Martina Gsrmelj. 1 Rudar", štv. 68. Caamors, Alte, Caaad — Predsedaik: Ivan Traven, b. 154; tajnik: Josip 8ribsr, b. 201; blagajaik: Pran Kralj, b. 172; vsi v Csamore, Alts, Caaada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Krank Kral, ob 2 popoldne. 'Slovenaki Fantje", št. 59, May nsni, Ohio. — Predsedaik: Joief Smo dič, bo z 55; tajnik: Leopold Bregar, b. 46; blagajnik: Matija Bregar, b. 46; vsi v Maynard, O. — Seja vsako dru go uedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a. "Moonrunaki Trpin", itv. 60, Moon Run, Pa. — Predsednik: Jurij Pivk, b. 15; tajnik Fran Močnik, b. 133, oba v Moon Run, Pa.; blagajnik: John Močnik, boz 125, Moon Run, Pa. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1 uri oopoldau v dvorani sv. Barbare. "Napredni Slovenci", it. 61, Gsrv, Ind. — Predsednik: Martin Skola, 925 Madison St.; tajnik: »an Tomažič, b. 73; Tollestou St.; blagajnik: Louis Shmit, 1308 Broadway; vsi v Gary, Ind. — Seja vsako drugo uedeljo v prosto rih sobrata Ivan Ivauič. žensko društvo "Sokol", itev. 6t, Clevelsnd, Ohio. — Predsednica: 2ofks Birk, 6029 Glass Ave.; tajnica Fran šiška Trbeiaik, 1161 Norwood Rd.; bla gajnica: Marija Poznik, 5323 Spencer ave.; vsi v Clevelaad, O. — Seja vsaki prvi torek v mesecu. "Adamič in Lundsr", štv. 63, Bobbins, Pa. — Predsednik: Viktor Auster iič, Johangheny, Pa.; tajnik: Jernej Rupuik, b. 15, Coulters, Pa.; blagajnik: Louis Grum, box 25, Robibns Station, Pa. — Seja vsake prvo nedeljo. "BratoHub", itv. 64, Milwaukee, Wis. — Predsednik: Math. Sagadin, Hrunks Lane No. L', Milwaukee, Wis.; ta jaik: Joe Kokovnik, 360 Florida St.; blaga jaik: Math Kmetec, 356 Florida St.; vsi v Milwaukee, Wis. Seja vsako prvo nedeljo. "Bratje trdno stojmo", itv. 65, New Alexsndria, Pa. — Predsednik: Jcžef Ribič; tajnik: Josip tura j, box 103; blagajnik: Fran Resnik, b. (f); vsi v New Alexandria, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Vü Slovani", itv. 66, Wasson, 111. — Predsednik: Frauk Sajeric, bi 541; tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (t)*, bla gajnik: Anton Klauzer, b. 427; vsi v Wasson, 111. — Seja vsako drugo nedeljo ob 1. uri popi. v prostoru I^ouis Grebenjaka. "Narodna Sloga", itv. 67* Seminole, Pa. — Predsednik: Nikolaj Zvonarič; tajnik: Mike Buretič, Seminole, Pa.; blagajnik: Nikolaj Zvonarič; vsi v New Bethlehem, Pa. — Seja vsako prvo ne leljo v prostorih sobrata Ivan fampe. "Združeni Balkan", itv. 68, Clin ton, lad. — Predsednik: John Močnik, box 319; tajnik: Anton Primožič, R. R. 3, b. 5; blagajnik: John Amolc; vsi v Clinton, Ind — Seja vsako drugo ne leljo ob 9 dopoldne v dvorani Santa Forte. "Balkan", itv. 69, Pittsburgh. Pa. —Predsednik: Anton Fabec, 5632 Drez-den Ali.; tajnik: Frank Kopar, 5161 Natrona All.; blagaj.: Alojzij Hlad, 5624 Dresden, All.; vsi v Pittsburg, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v K. S. D. "Zvesti bratje", it. 70, New Derry, Peni syhania. — Predsednik: Josip Pe-nič, tajnik: Atefan Kopriva, b. 11; bla gajnik: Ivan Prah, b. 41; vsi v New I>er»y, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Stefan Kopriva ob 9 vi dopoldne. "Delavec naprej", itv. 71, Bessemer Pa. — Predsednik: Ivan Popetnki, b. 159; tajnik: Anton Katič, b. 86; bla gajsik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Klinčeka. "Koscziusko," itv. 72, Bankhead, Alta. Canada.—Predsednik: Pjav Spiewak, box 591; tajnik Anton Plonka, b. 18; blagajnik Peter Kubany, box 40; vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsako (f). "Pod Triglavom", itv. 73, Smith-field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. «3, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. D. 7, b. 149; blagjanik: Anton Bergine. R. F. D. 9. b. 88; vsi v Smith-field, Pa.—Seja v»ako drugo nedeljo. "Kranjski prijstelj", itv. 74, Falls Creek, Pa. — Predsednik: Alojzij Slak, box 61; tajnik: Jernej Gril, box 66; blagajnik: Josip Uriič, b. 261; vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-iiča. "Naprej do Zmage", itev. 75, Fitz Henry, Pa.—Predsednik: Anton Boltič; tajnik: Frank Indof, b. 113; blagajnik: Matevž Podbeviek, box 2; vsi v Fitz Henry, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare. "Slovenaka Cvetljica", itev. 76, A-damsburg, Pa. — Predsednik: Frank Kastelic, b. 96; tajnik: Martin Marinč, b. 98; blagajnik: John Šenčur, b. 142. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Severni Premogar", itev. 77, Superior, Wvo. — Predsednik: Ivan Spes, box 309; tajnik: Jakob Miviek, b. 63; blagajnik: John Strukel, b. 309; vsi v Superior, Wyo. Seja vsako drugo nedeljo o deseti uri dopoldne. OPOMBA: Tajnike istih druitev, kateri zapazijo kako pomoto istotako tudi katerih društveno poročilo je po-mankljivo, prosim, da mi nemudoma porečajo, da se nedostatki v imeniku, kateri izide drugič, popravijo. S sobratskim pozdravom LOUIS BAVDEK, gl. tajnik S. D. P. Z. spremembe pbi krajevnih druôtvih a. 8: b. p. d. v mesecu marcu 1914. Novo pristopil člani. K druit. it. 1. Constante Bmetti, crt. 2032. K druit. it. 9. Anton Bartol, cert. 2027. K druit. it. 11. Frank Rotar, cert. 2030 in George Payer cert. 2031. Prestopil člani (lce). Od drui. it. 15. k druš. it. 2. Wm. in Friula Si tu ion Od drui. it. 16. k drus. it. 12. Frsnk Reiiinik. Suspendirani člani (les). Pri drui. it. 1. Prvi mesec susp. Mar tin Katzman, Ant. Kotzman, Ant. Kau-čič, Jos. Yartz. Drugi mesec susp.: Anton I^esjak, Simon Kotzmsn. Pri druit. št. 3. Mikael Stel, Luka Kogaj in J. Kovačič. Pri druš. št. 4. Prvi mesec susp. Aat. Miha lil, Frank Bonat, Joku Kamlok. Drugi mesec susp. Joku Cuder, Frank in Paulina Hribar, Hup. ia Terezija G regorčič. Pri druit. it. 6. Prvi incsec susp. Jos. Li p« vie k. Drugi mesec susp. Fr. in Mary O bra m, Fr. in Mary Pikler. Pri druit. it. 7. Jpku in Mary Kun> iek, in Frank Grilc. Pri druit. it. 10. John Eržen in Jos. Hribar. Pri druit. it. 16. Fr. in Mary Lipov-iek, Peter iu Mary Benedičič, Mat. in Alojzija Žnidariič, Jos. in Mary Oblak. Pri druit. it. 19. Jos. Mastuak. Izobčeni čaln (ice). Od druit. At. 1. Simon in Frančiška Suinik, Frank Kozjan, Frank in Terezija Božič, Jokn in Ana Hribar. Od druit. it. 10. Frančiška Tanžel. Od druit. it. 19. Jos. Plavec. Od druit. it. 20. Louis Kalan in John Oblak. Odstopil od druitva it. 21. Jacob Bre gant. Umrli člani: Pri druitvu it. 5., Weir, Kau*., Ignac M Limai, crt. 423. Umrl 25. januarja 1914 V starosti 46 let. Pri druMt. it. 4, Mineral, Kans., Anton Markovič, crt. 195. Umrl 24. febru ar ja 1914 v starosti 61 let. Pri druit. it. 10., Jenny Lind, Ark., Andrej Novosat, cert. 694. Umrl 18. marca 1914 v starosti 55 let. Opomba: S tem namenjam vsem članom in članicam A. S. B. P. D., da smo pričeli s prvim aprilom t. 1. poslovati po starostno razredni plačilni lestvici. Društveni tajniki so proieni, da iz-piiejo člane in člauice po razredni sta rosti v svojo knjigo, ker to vam bode dalo ]K>dlago za pravilno poslovanje v novem sistemu. Mesečna poročila je treba skrbno pregledati in skrbeti na to, da bodo pravilno izpolnjena, Spolniti se morajo vsaki mesec dva, eden se pošlje gl. tajniku, drugi se pa hrani v druitve nim arhivu v pregled nadzornemu ooložaj državnih financ trajno neugoden in da mora postopati vlada pri vseh novih izdatkih skrajno previdno. Valed tega ni vlada v položaju, da bi neposredno izdajala subvencijo za brczposclsko oskrbo in da so podpore brezposelnim v prvi vrsti zadeva občin. Vlada priznava važnost vprašanja v pod piranju brezposelnih in zato dela z vsemi močmi na to, da omeji brezposelnost s pribavitvijo dela. Zato je tudi predložila državnemu zboru predlogo za posojilo, da dobi sredstva, ki jej bodo omogo-; čila graditi velika dela in tako! pribaviti brezposelnim zaslužek. (Torej brezposelnosti ne smejo pričakovati od vlade nobene podpore. Lepe besede so seveda bolj po ceni) 1 Posl. Langenhan vprašu je zastopnika trgovinskega ministrstva, kakšuo stališče da zavzema socialnopolitična sekcija napram Doinesovem predlogu. Nato izjavlja zastopnik trgovinskega ministrstva Gasteigcr, da se on ne more spuščati v razpravo predloženega zakonskega načrta in sicer z ozirom na izjavo vlade, ki jo je bil podal zastopnik finančnega ministerstva (M) Krščansko socialni poslanec Hauchingcr pravi na to, da brezposelnost ne temelji "na prebitku delovnih moči", temveč na pomankljivem posredovanju dela. (Vreden drug našega Kranjskega Janeza. Posl. dr. Lieht izjavlja, da naj se prepusti zavarovanje zoper brezposelnost občinam, vendar pa naj določujejo državni zakoni pogoje, pod katerimi dobivajo občine državne prispevke za izvedbo zavarovanja. Predloži nato tozadevne predloge. Posl. sodrug Diamand označuje vladne izjave za popolnoma nezadostne, vlada razmeče vsako leto mnogo milijonov, samo «La ohrani gospodarske in politično kroge v prijetnem razpoloženju. Končno pravi, da bi bilo prav zanimivo izvedeti stališče ministrstva za notranje zadeve, ki hoče s svojim novim odlokom o izselje-vanju popolnoma preprečiti iskanje dela v tujini. Kako si predstavlja to ministrstvo ureditev izseljevanja brez istočasne oskrbe za brezposelne T Poslanec dr. Of-ner pravi: Kar si hoče prihraniti država s tem, da odreka subvencijo za podpore brezposelnim, to bomo izgubili nas troškin za policijo, justice in eventualne-žrtve nemirov vsled lakote. Poslanec Lieht predlaga, naj se odkaže Domesov predlog pododseku, ki naj poroča potem na podlagi temeljito preštudirane ga zakonskega načrta. Končno govori še poročevalec sodrug Reumann in konštati-ra, da so priznali vsi govorniki, razen Bauchingerja, farškega pe-tolizca, potrebo oskrbe za brezposelne in da so naglašali vsi, da je vlada dolžna, zavzeti se za oskrbo brezposelnih. Pri glasovanju je bil sprejet Lichtov predlog, da se odkaže vsa tvarina pododseku. V pododsek je bil izvoljen tudi sodrug Reumann. Pododsek bo razpravljal na podlagi Domesevoga predloga. Iz te razprave je razvideti, da je prave hlapce kapitalistov iskati le med farškimi petolizci, pa naj se nazkvljeja krščanske social-ee ali pa direktno klerikalce. Kar diši po rimskemu klerikalizmu, je sovražink delavstva. — Jubilej angleškega strankinega lista. Iz Londona poročajo: 10. marca so praznovali angleški sodrugi 301etni obstoj socialističnega lista "Justice". Malo je socialističnih listov, ki bi lehko zrli na tako bojevito preteklost kakor glasilo angleške socialistične stranke. Pred tridesetimi leti so ustanovili z neznatnim kapitalom prvi organizirani angleški sodrugi svoj list..* Sodrug Jack Williams, ki je bil med ustanovitelji, je v svojem govoru opisal vse tež-koče, ki so jih morali premagati sodrugi. Vsi so krepko sodelovali pri tiskanju in razpečevanju lista .Nekateri so pisali, drugi so se naučili staviti, zopet drugi so u-pravljali list. Dostikrat so profili težki časi za obstoj lista, ali požrtvovalnost sodrugov je vedno preprečila nesrečo. Vsi govorniki so se spominjali, že mrtvega sodruga Qneleha, ki je z neprimerno požrtvovalnostjo urejal mnogo let list. Harry Queich je bi! poljedelski delavec, a z žilavo vztrajnostjo se je izobraževal, tako da je postal izrazita osebnost. Danes je list na trdni gmotni podlagi in angleški sodrugi upajo, da bo postal kmalu dnevnik. SODRUGI I Vsak aocisliat bi moral naročiti * * PROLET ARC A,' • kajti list živi aamo od svojih naročnikov. Vsak aocisliat bi moral iirit! '' PROLET ARC A' \ kajti to js prva naloga naie stranke. Vsak aoclaliat bi moral točne plačati naročnino za "PROLE-TAROA," ker le ni u način ae samore oaigurati napredek našemu liatn. BELEŽKE. Delavci ustvarijo vse, naredijo v«e — razen postav iii denarja. Kapitalisti ne delajo nič, ne ustvarijo nič — razen postav iu denarja. Čas je, da delavci preženejo kapitaliste tudi iz zakonokovačnice in aami narede postave, ki bodo odgovarjale njihovim interesom. Če ho delavci zmožni narediti .......H.......M.....t iu vse slov. klube v Pena., kateri 4 ; «e niso v tajniški zvezi, da se pri- o t ran Kjol : :druži SOCIALISTIČNIM OROANIZA OLJ AM DELAVSKIM UNIJAM IN PRIJATELJEM SVOBODE 1 Socialistična stranka je bila in-bo vselej v boju na strani delavstva. Pomagali smo, kolikor smo mogli z denarjem in z moralnim vplivom v West Virginiji ob času, ko je tam delavstvo krvavelo. Naša vse, ustvariti vse, gmožni so tudi, pomoč ni bila zastonj 1 da lahko delajo zakone iu da i Pomagali smo rudarjem v ba- sami vladajo; Ako bi delavci ne delali pušk in krogel in ako bi sami ne zadeli iste puške na svoje rame tei streljali drug drugega — bilo bi hitro konec vsake «vojne med civiliziranimi narodi. Socializem bo om-nite si: bogastvo posameznika, pridobljeno na nitro, predstavlja postavni r<>p! Večkrat čujemo, da so si delavci sami krivi revščine. Res je! Če-mu pa pustijo, da jih kapitalisti pri belem dnevu vsak dan «kradejo? Kapitalistični sistem temelji na izkoriščevanju. Vsak človek je prisiljen, da izkorišča ali je pa izkoriščan. Eno ali drugo je gotovo. Tu gotovo je tndi, da je izkoriščanih 90%, izkoriščevalcev pa le 10%. In zadnji vladajo. Beda je družabna bolezen socializem je zdravilo. in Kristus je izgnal hudiče in obuja mrliče, toda takrat še ni bilo — republikanske stranke! Pod kapitalizmom delajo delavci le zato, da žive in žive le zato, «la delajo. V socialistični družbi bodo delavci živeli zato, da bodo uživali svoje plodonosno delo. Kongres je dovolil pol miliona dolarjev za uničevanje svinjske kolere. Tudi to je napredek. Upati je, da bo kongres nekega dne dovolil toliko ali pa več za uničenje bele kuge — jetike. Danes še tega ni, ker po naziranju kapitalističnih postavodajalcev so pre šiči več vredni kot pa ljudje. Zato pa doživimo, da kongre« trosi denar za obrambo prešičev in pa za kanone, ki ubijajo — ljudi! Slava civilizaciji! "Skrbi za starost!" je že silno stara rečenica. Vrag naj skrbi za starost, ko pa revež že v mladih letih gladu umira. Najboljša skrb za starost je, če dela vsak po svojih mcieh za socializem. Zadnji je edina garancija za stare dni. krenem .okrožju Michigana po naših močeh z denarjem in z drugimi pripomočki. Posrečilo se nam je izvojevati kongresno preiskavo. To delo pokazuje našo moč, so-drugi! Pokazuje naraščajočo solidarnost delavstva. In zdaj nas stranka zopet kliče. Ne prosimo denarja — dasi-ravno je potreben, kakor v vsakem štrajku — temveč poživljamo vas, da izprsffovorit* mogoč no bsssdo protesta! V Coloradu je vojna — vojna je med kralji premoga in premo-garji, ki zahtevajo več kruha — vojna med kralji premoga in že nami ter otroci delavcev, ki za lietvajo dostojna stanovanja ill priložnost do dostojnega življen ja . Da bi štrli naše brate, suspendirali so kralji premoga pravo "habeas corpusa" v Coloradu. Da bi štrli naše brate, katere držijo zaprte "incommunicado krateč jim vse pravice zajamčene po ustavi. Da bi štrli naše brate, pozvali so milico, ki je oropala in onečaš-čala revne in brezmočne žene ter otroke, ne da bi se oblasti količkaj protivile temu. Da bi itrli naše brate, aretirali so mater Jones in jo deportirali v Denver z grožnjo, da bo ponovno aretirana in zaprta, če se vrne nazaj med štrajkarje. Da bi štrli naše brate, prepre Čili so materi Jones, da bi pričala ■pred kongresnim komitejem brutalnosti kraljev premoga in milice. Da bi štrli naše brate, poslužujejo se kapitalisti vsake infamije ali zločina. Poslužujejo se milice s puškami in morilnimi stroji; po-služijo se zločincev, najetih mo rilcev — vse za protekcijo svete ga profita proti človeškim pravicam. Ali jih bodo pa štrli? Ne bodo — če vi govorite in za htevate pravico! SkliČite shode takoj in pošljite protest guvernerju v Denver, Co lorado. Sestavite resolucije z jedrnatim besedilom in pošljite jih predsed niku kongre8niku ter senatorju vašega distrikta v Washington. Naj zopet slišijo glas delavstva Oni poslušajo. Zatajiti se nas ne upajo. V imenu tisočev, ki so trpeli in umrli za pravice delavstva, gfOTO-rite! Narodni eksekntivni komitej socialistično stranke Namen tajniške zveze je skup-nejše delovanje klubov v posameznih državah in countijih. To se omogoči s tem, da se tajniki klubov od časa do časa zberejo, po ročajo o stanju toz. klubov, napredku in ukrepajo o 'važnih stvareh z ozirom na propagando med naAim ljudstvom. Bklepom zadnje seje plačujejo klubi, priklopljeni tajniški zvezi, mesečno 2c od Člana v ta j. zvezo. Stroške za vožnjo tajnikov na sejo se povrne iz blagajne taj. zv. — do —. Če znašajo troAki več, trpi prizadeti klub sam. Splošno znano je, , da imamo močne, dobro napredujoče klube in slabejše, zato je pa neobhodno potrebno, da se večkrat zberemo in tako zadobimo navodila drug d drugega. Kakšne važnosti so tajniške zveze, je posebno pokazala št. 1. pred letom," ko je priredila picnic v podporo »vezinih glasil, kateri je pokazal lep rezultat. Lansko leto je preskrbela govornika, kateri je pod njenim vodstvom prepotoval veČino naselbin v Penn-ji, kar je tudi imelo dober uspeta. Na zadnji seji je tajniška zveza sklenila prirediti zopet skupni piknik. Čisti dobiček je to pot namenjen Zvezni tiskarni. Piknik se priredi dne 2. augu-sta t. 1. Prostor je že preskrbljen. V svrho dalnjih ukrepanj glede piknika se odbor še enkrat zbere dne 26. aprila ob 9. uri zjutraj na Ohcstnut St. št. 506 N.. S. Pitts-burgh, Pa. Odločeno je, da vsak klub prši je poleg tajnika še enega zastopnika na to sejo. Vabi se tudi klube, kateri še niso v tajniški zvezi, na sodelovanje. Pričakujemo, da se bodo v bodoče tudi slovenski klubi v tajniški zvezi številnejše odzvali. Za klub št. 131. Blaž Novak, tajnik. Kongres je dovolil 50 tisoč dolarjev za povzdigo žlahtnih rib. V Chicagi, New Yorku in drugih večjih mestih je pa na tisoče otrok, ki so raztrgani in lačni. Nekega bodečega dne ho kongres dovoljil večji znesek za povzdigo otrok. To bo takrat, kadar bodo v kongresu sedeli možje, ki bodo smatrali človeka nad vse drugo. Pittsburgh, Pa. I)ne 29. marca t. 1. je bila skli cana seja tajniške zveze št. 1 (Pennsylvania). Dolžnost vseh klubov J. S. Z je, priklopiti se tajniški »vezi. Iz nenadilo pa me je na tej seji, ko sem videl zastopane večji del hrvatske klube. Tukajšni sloven ski klub št. 131 apelira tem potom le i DELAVSTVO IN SOCIALIZEM. Na piano, za agitacijo zvezne tiskarne! Na »eji eksekutivne J. 8. Z. dne 4. dee. je priila na dnevni red z ver. na tiskarna. Sklenilo se je, da se pozove vse nafto kluba iirom Amerike, da poiive agitacijo za nato-zvezno tiskarno. Vsied tega se je zaključilo, naj se letošnjo zimo vse veselice in zabave prirede v pVilog našo tiskarne, ki se mora kmalu odpreti. Proračun sa tiskarno se člani na........................925,000.00 katerih lastniki bodo vsi člani J. 8. Z. Potrebna svota sa sačetek se računa na...................$6,000.00 Gotovina danes na roki............................... 1,000.00 Potreba *e na začetek......................................$6,000.00 To je proračun za tiskarno, ki jo je treba oiivotvoriti. V tem okvirju bo od ¿asa do čaaa izkazana svota na roki in koliko je ie treba do začetka. Sodrigl H HSilllnl: Vsi Ri Mi! SiIi||i ¿is žiti! Blatni odbor J.S.Z. Vsak dober in pošten delavec rad dela. V današnji kapitalistični družbi je pa na tisoče dobrih delavcev brez dela, ker jim kapitalisti ne dovolijo delati,ker bi ne bilo dobička če bi vsi delali. Zato bi moral vsak j>ošten delavec biti socialist, kajti soeializem zahteva, da bi vsi ljudje delali po svo-jih zmožno«tih, da bi -vsi ustvarjali bogastvo in vsi tudi posedovali ustvarjeno bogastvo. Vsak delavec, ka^ri ljubi svoje družino bi moral hiti socialist. Pod zadostovalo tri do pet ur dela na dan, na kar bo ostalo dovolj časa za čitanjc, pohajanje Šol, predavanj, gledališča in za druga razvedrila. Vsak delavec, kateri sovraži večne boje in konflikte med delom in kapitalom, bi moral biti socialist. Kajti socializem bo šele uničil današnje razrede človeške družbe m dal proizvajalcem, t. j. delavstvu vso politično in go«|k>-darsko moč v roke. l\>d socializmom bo delavec vsa vlada in u-stvaril si bo položaj, kakoršen mu bo v najboljšo korist. Dokler bo pa obstal kapitalizem, bo tudi večni razredni boj; kajti žafrana večina — delavstvo — se bo vedno upirali tiranski manjšini — kapitalistom in kapitalističnim vladam. Vsak delavec, ki ljubi pravico in resnico, bi moral biti socialist. V današnji kapitalistični družbi vlada krivično mišljenje. Milio ne delavcev se mora pokoriti peščici oholih kapitalistov, ki s svojimi mi lion i dolarjev kontrolirajo delo; — to je krivično. Milione delavcev ustvarja vse bogastvo, a nimajo nič, med tem ko na drugi strani kapitalisti ne ustvarjajo ničesar, a imajo toliko, da ne vedo kaj bi počeli t bogastvom,— to je krivično. Milione delavcev je brez dela iu radi tega brez kruha in brez strehe, dasiravno i-majo zdrave mišice in bi radi delali, toda kapitalisti jim ne dopu-pustijo, ker drugače bi bil profit v nevarnosti. Ali ni to krivično T In te velikanske krivice ne more odpraviti nihče drugi kot delavci sami potom socializiranja človeške družbe. Vse politične stranke svojimi starimi programi in vse verske institucije s svojimi 8lari-rimi nazori ne morejo odpraviti te krivice. Ako morejo, zakaj niso tega že storili! Edino socializem zamore odpraviti te krivice in sicer enostavno s tem, da . delavstvo prevzeme ves kapifal, to je industrije v svoje roke. To «o bo zgodilo tedaj, kadar bo večina delavstva tako sklenila. Zato je treba, «la je vsak delavec socialist. rojaki v mestu in okolici! Poskusite Bernardovo Kapljico! ■ NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM. Ako ti vi te isven Chicage, pilite po nai cenik za dobro vino in iganj«,.ns; TAC DTDAI A DH IMS BLUE ISLAND AVENUE. jo se blklmaklif (DEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS. Listnica. J. Jug, Cleveland: Pošta ni naznanja, da vam ne more dostaviti lista. Pošljite naslov nove ga bivališča! Andr. Melle, ITowersville, Pa. Vaš list je pošta vrnila z opazko No «uch office in state. Pošljite boljši naslov! — J. Wild, Springfield: Prihod njič. — Pozdrav! Kogar se tiče: Resnici na ljubo konštatiramo, da somišljenik J Teran, krojač z Ely, Minn., ni nikaki zvezi z dopisi iz Ely, ka kor se ga dolži. Somišljenik Te ran ni poslal Proletarcu že neka mesecev nobenega doipsa, pač pa precej naročnikov. A. O. Klein, Mont.: Kritiko glede lestvice smo morali izpustiti Plačilna lestvica za zavarovanje bo vpeljana pri vseh jednotah, ne glede na to, ali je komu všeč ali ne. Sedanje poslovanje zavaroval nih jednot je bolj špekulativno kot pa reelno; špekulativno je za to, ker je več jednot in druga dru gi konkurira, kakor kakšni kra marji na semnju. Konkurenca pa vodi v gospodarsko uničenje. Do kler se konkurenca nanaša samo na posameznika, nima država no benega ugovora proti temu; kajt posameznik je sam odgovoren- za propast svoje trgovine; drugače je pa, če se tiče zadeva organiza cije, kjer sleherni plača zato, da ho dobil sam ali njegovi ostali za varovalnim», ki jo predpisuje za varovalna polica. Ta konkurenca jednot uničuje zlasti slabeje je< note, kar se j e izkazalo zadnje čase tudi pri slovenskih podpor nih organizacijah. I)a mlad človek plača manj ne go stari, izvira iz tega, ker mlar dalj plačuje kot pa star; da se to uravna, plača starji član višji as sesment. Pri naših ljudeh je naj včeja napaka glede zavarovalni ne to, ker mislijo več potegniti kakor pa vplačati. Toda nobena jednota ni vstanu delati takih ču dežev. Jednota ni loterija; slone ti mora na zdravi gospodarski podlagi in ta podlaga je odvisna od članskih vplačil. Kajpak, ne kaj, zavisi tudi od dobrega gospodarstva jednotinih uradnikov. — Pozdrav! Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 214S-SS Bine In 1 and Avenue, Chlcago. III. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni . m ♦ ♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦»•♦♦••♦♦♦MM »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» »»♦« I^"ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mfllard Avenue. CHICAGO, ILL. \ Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. >»♦♦»♦♦•»♦♦»» »♦»»»♦M FOTOGRAFIJE najfinejšega dela, najsibo ženitovanjske, društvene ali druiinake, vedno dobro in okuano izdeluje IVAN VČEUK, prvi hrvatski fotograf 1st 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. uL, Chicago. Z vlaki» tacalo» slik damo krasna darili. N Telefon: Canal 251». Tajna naravna «ila je ustvarila vse: živalstvo in rastlinstvo, morja, jezera. reke, studence, gorovje, planjave in doline. Te sile so ustvarile ogenj, ki je za človeštvo neprecenljive vrednosti iu dale materiji težo in nerazru&ljvvo»t. Naravni zakloni ao dali človeku Življenje, dali so mu sredstva, da si ublaži to življenje iia svetu. Ali uaravni zakoni so ustvarili sredstva za življenje za vse in ne za posamezne ljudi. Naravni zakon je tak. da iz malega raste veliko in vse je vseh. Zato je treba, da Člo-iv«ek iztrebi iz človeške družbe, kar je slabega in spopolni, kar je nedovršenega. Dragi Jaka, iz tega premišljevanja sem se nakrat prebudil in apo-znal. kakšno neumnost bi storil, ako hi se pred takimi farji, kakor je ranjski Janez umaknil v puščavo. da hi še ložje farhali ljudi in imeli jih za norca. Kranjski Janez ali njegovi hlapci s peresom lahko tudi to moje-pisemce preplonkajo in pravijo, talco je pot-^al "Pro-letarec". Dragi Jakec, to lahko store. Večkrat, ko se to izvrši, toliko slabejše za Janeza. Njegovi hravci so radovedni ljudje in radi pogledajo v M Prolctarea ako je Janez v "Slovenskem Amerikan-cu" poročal resnico. In bravec, ki prične citati "Proletarea", je za Janezov hlev kmalu izgubljen. Zastonj mu Jauez žvižga in poje, da naj se vrne v edino zveličavni ilev —--bravee mu kaže fi- ADVKRTI8EMBNT Sedež: Frontenac, Kan s. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: M K AT IN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana Podpreti».: JOHN GOtt&EK, Box 211, W. Mineral, Kan«. Tajnik. JOHf ('KRNK, Box 4, Breeiy HUI, Mulberry, Kaos Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245.. Mulberrv Ka.»> Zapisnikar: LOIT1S BREZNIK AR, L. Box 38. Frontenae Kaaa NADZORNIKI t PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN. Fr.»nt«a«, Kana. POROTNI ODBOR? JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kaus. Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Hprej,>mna pristojbina od 16. do 40. leta znaia $1.50. Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl tajniku Vse denarne poiiljatve p« fl. bla*ajnikn PISMA &TRAJKARJEV IZ TOVARNA Zvon i mir Kom->u : I. Sključen, roke ob života je ato-l>al naglih korakov in se ni nika mor ozrl . . . Dušeč prah mu je legal ua liea, uata in oči; tako je šel kakor o-mamljen meni posameznimi oddel-ki velikaJiake tovarne, po ozkih, nkoro mračnih prostorih, in ni ali-šal ničesar drugega kakor hru-meuje »t rojev in bobnenje kolea, in ni videl ničesar drugega kakor sivi, težki dim. ki se je «vil neprenehoma iz mnogoštevilnih visokih dimnikov in ogromnih kolobarjih proti nebu, se spuščal potom nizko k tlom, ovijal v svojo neprijetno odejo mrka, mogočna poslopja in prasil široka okna. ki so zvenela v odmerjenih sunkih mi bobneč i h strojev . . . Nezdravi tovarniški dull in dim sta ga dušila v prsih, in v grlu nc mu je vzdigalo, da bi pljunil daleč od sebe in si zatisnil nato uata z dlanmi; kakor da mora «vdiha-vati se le prvič ta ¿operni, škodljivi zrak, ki je puhtel vsepovsod med zaduhlimi, očrnelinu zidovi; in vendar — tisočkrat so se mu že ožila prša od toga m o reče ga vzduha, tisočkrat je že objemal ta težki prah njegov od dela razor an i. p repa 1 i obraz. Z močnim sunkom je odprl maj lina železna vratiea iti vstopil; smrad mu je bušil v nos in divje so zahrumeli pred njim kakor to-mne pošasti bobneči stroji z drvečimi, ropotajočimi kolesa. Delavci, razogLavi in goloroki, v lahnih jopicah, ho bili od potu mokri in zatopljeni vsak v svoje delo; kakor stroji — vsi mrki, temni., liea kakor iz jekla, na ožga uih ustnah niti rahlega smehljaja ne. Samo edon ho j«* pri njegovem prihodu ozrl in ga pogledal. "lie, Maks, ti si . . . glej no ... Pozno si prišel . . . šo malo, pa bi bilo prepozno . . ." Za hip je postal in povesil gla vo. "Nisem mogel priti prej. Martin, nikakor ni bilo mogoče . . Pomisli, z Meto je veti no slabšo danes leži že od jutra in se niti ganiti ne more, čisto pri kraju j« z njo . . . Potem imej človek pa Se kakšno veselje do detla . . saj je nemogoče . . . razumeš ... In Meta je bila pred tremi tedni še popolnoma dobra, niče sar ji ni manjkalo . . . Moral seui o*tati nekoliko dalje pri nji, rev ei, me je tako prosila ... ' Hudo je dandanašnji na sve tu", je zamrmral prijatelj in se zatopil zopet v avoje delo. Naglo je šol Maks mimo upog njenih, potečih se delavcev in mi mo hropečih strojev, odpiral vra ta in jih zapiral urno za seboj švigal semintja, na desno in na le vo, ter prišel naposled tako na svoje mesto. V treh razmahih je vrgel obleko raz sebe ¡11 si zaviha rokave pri srajci visoko do ra men. Nato je pričel delati. Tik njesra. pred njegovi"» očmi, je grmeče bučal stroj i 11 bruhal iz sebe neprenehoma množino želez nih ploč. šo vso razbeljenih iti gorečih. ki jih je bilo treba spravi ti naprej v drugo odprto, nenasit 110 žrelo hrešče so hrumela velikanska orna kolesa ,svojo temno mrtvaško pesem, ki Je hobneJa od stone do stene, od tal do stropa, da ie stresalo človeka do mozga . . . Maks se je urno pripogibal in delal na vso moč. Kmalu so jo v obraz razgrel in v skeločih ourkih mu jo tekel znoj s čela in z raz paljenin lic. Zi ti rad pomagal ... Pa sem sam berač, da ni večjega ..." "Verjamem ..." Dospela sta do starinske, Široke hiše sredi predmestja in ob-stsla tik prostorne, temne veže. ".To greS pogledat?" je vpra-Ssl Maks. "Pojdiva!" — ÇFVrDnvc ( Sladkorno odvajalo ) = Taw .av Prijetno v učinkih lit IAB-LAA I Za odrasle in otroke, t 10 W. F. Severa Co. Po strmih, nerodnih stopnicah sta so pričela plaziti, hodila sta po ozkih, mu radiji vih hodnikih in zopet po strmih, vegastih stopnicah, ki so vodile vodno navzgor, vedno više in više, kmalu sta do-sjiela v temno podstrešje; mrežasto tramov je jo prežalo iz teme. Maks jo prižgal vžigalico. "Kar za menoj! Pazi, da se ne spodtakneš!" Prestopila sta neroden, visok prag. Maks je potisnil široko ve-gasto leso na stran in bila sta v globoki Maksovi kajbi. "K sicer, pa o tem natančneje Se ju-j zdravilo bode uspešno delovalo v tri Morje delavcev je tedaj zasoplo in zapretilo s pestmi. "To je krivica! . . . Tiran! Ba raba! Dol z njim! "Mir! Tiho!" — je miril ravnatelj smrtnobled razkačene delavce. "Ti molči!" se je zganilo morje in više so zagorele močne pesti. (Konec prihodnjič. slučaju zaprtja, kalienih in bolj povzročujočih plinih, povrne dober tek in okrepčujoče spanje. V drogerijah. Jos. Triner, izdelovalec 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, TU. Ako trpite bolečine v miSicah ali členkih, poskusite Trinerjev liniment. V mnogih slu-čsjih se zadobi po rabi jen ju tega linimenta takojšno olajSanje. Ako je premočno, razredči ga z čistim olivnim olpem. (Advert.) JOE POLOVICH »eiái C do danes najmodernejši KROJA dela bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke rlika takoj sproti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, SI. Louis. Mo. L STRAUB ^IRAR 1010 W. 18th St. Chicago, Dl baa veéjo zalogo or, veritíe, prêta aov ir dragih dmgotiz. Izvrtaj« tudi veakovrotna popravila t tej stroki p« nizki eoni. BELL PHONE UISJ FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ Ptmbffrflb, Pa. 5227 Batter SI. JOS. A. FISHER Baffot Ima na razpolago vsakovrstno pivo vimo, smodke, L t. d. izvrstni pro«tor za okrepilo. 3700 w. 2eta at.. OMcaco, m Tel Law o dal* 1761 SLOVENSKI SALOON Louis bewitz, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas! A. J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 26, Denver, Colo. Dr. W. c. Ohlendorf. M. D Zdravnik sa notranjo boloanl in raaecelnlk. ladravaiika preiskava hrezplaéna—pia èa4i jo lo zdravila 1924 Blus Island Ava., Chicago. Urednje od 1 de S po pol.; ad 7 do » cveêor. liven Chieaf* tivo4i bolniki aaj piéejo slovensko. E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, m. je največja čeekoslovenaka de lavnica zastav, znakov, Čepic in vseh društvenih potrebščin. Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam poSljem — popolnoma zastonj. Cenjeni rojaki! Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri- poročam za blagohotna naročila. Cene so nsjnižje, kvaliteta najbolj«. Anton Mrvmr mL 1162 K. 61. 8tr.( Cleveland, Ohio. carl strover Attorney at Law Ziftipa st vssk itëiééib. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočiič« in rtatav-racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUSLJAN 229 -lat Aya. MILWAUKEE. WH M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA SiP KARTE. Poülja denar po poéti in brsojav- no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatn. EDINA HRVAŠKO — SLOVMI. SKO — SRBSKA AGENCIJA. ALOIS VANA — ii.delovatelj — sodovice. mineralne voiitwauta«,m Človek in njegovi žival ski predniki (Konec.) Zibanje otrok, da rajši zaapijo, je tudi triatotiao* — ali pa 4e več — let Mtara navada, ki sega nazaj v tisto dobo, ko ao otroei opičjega človeka imeli avojo zibel na košatih vejab tedanjih dreves. O-tnoci pračloveka — poraščeni z dlako — sn bili ravno tako nagajivi in sitni, kakor so še dandanes njihovi iHjtomci in tako so jih morale matere gugati na drov-eau in mrmrati primitivno pesem, da so zaspali. Ta inštinkt je ostal pri otrocih še dandauea in sicer splošno. (higanje bodisi v zibeli ali na gugalnoin atolu in prepevanje v enakomernem tonu je za otroke primitivni hipuotizem, ki jih vapa-va. Ali ta od pračlovek* podedo-van inštinkt ne ostane samo pri dojenčkih. Ko otrok odraste iu začne skakati na planem, ali ni njegova najljubša zabava, da se ziblje, bodisi na vrvi privezani za drevo, ali »v- nalašč za to narejeui zibalkiT Kdo se ue spominja o-troškito let, ko je drvel naokrog, skakal čez drog in vrv, čez grm in graben in splezal na vsako drevo v bližini doma! Posebno za dečke ni večjega veselja, kakor če splezajo na drevo, iščejo ptičja gnjezila in se zbiljejo na vejah. Vse to je prirojeno otrokom, o-ziroma podedovano od naših srečnih. kosmatih prednikov, ki so skakali in plezali olicija najstrožjo tajnost. Žato se ne more izvedeti niti imen vseh aretirancev. Kno pa je gotovo, (la pri aferi ne gre za kakšne poneverbe, marveč je oblast prišla na sled veleizdajniški aferi. Zatrjujejo, «la «o v afero zapleteni tudi častniki. Pri hišni preiskavi pri nadpoštarju Nikoliču je našla policija mnogo obtežilnega materiala. Aretiran je tudi domobranski narednik Šmue. — Državni poslanec dr. Korošec iz Maribora kaj pogosto zahaja na Štajerskem med rudarje in tudi drugo delavstvo, pa agitira za krščanske socialce. Kudarji te-?a muza poznajo, ki je /.a časa iz-!>ora tiskarjev iskal stavkokaze za Oirilovo tiskarno v Mariboru. Tako dvojno vlogo igrajo klerikalni možje povsod in takim inožem naj delavsbvo kaj veruje. Na eni strani mečejo delavstvo na cesto in i-ščejo zanj stavkokaze. na drugi na lizunijo delavstvu kot prijatelji. Mož je sedaj načelnik jugoslovanskega kluba v državnem ♦zboru. I ¿epi delavski prijatelji so far-iki podrepniki! Calumet, Mich., 26. marca. —7 Dragi urednik meni najbolj priljubljenega lista "Proletarec"! ('ista resnica je, kar ste poročali o tukajšnjemu kampanijskemu listu Glasniku. V arrdem šrmiru se nahaja. Šeprlc je samo zato ostal doma — drugače bi bil na konvenciji — ker ga čuva na mrtvaški postelji in se joka: "O, kaj bo, kaj bo z našim "stakom"! Vsi dohtarji mu nič ne pomagajo. Niti P. Boce, g. Rumen, dohtar Ba-čič niti živinski dr. Plautz mu ne more pomagati. Vsi pravijo, da ne bo sv. Jurja dočakal. O joh!" plaka Seprle. — V nedeljo se bo vršil veliki ples pri "Big Mary" iz Dragonje vasi, katera je zelo "naprej prišla" s črno-kranjskimi skebi in grintavci. I-vica bo sviral in Tvak Trbučki, drugi grintavce, bo pa gonil mehe in zajca strigel. Zadnji je zdaj bolj spočit, ker ne vleče več kot vol na Tcnihorku, pač pa ort i Klobučar zdaj vozita kakor muli. No, Klobučarju ni zameriti, saj je že večkrat prišel domov brez plačice; vajen je majhnih "doc-letov". V. zadji številki "Proletarca" je vam je poročal neki dopisnik od tukaj glede rojaka Majerlcta, da je pričal proti štrajkarjem. To je bila pomota. Majerle sploh ni pričal, pač pa je bil le tolmač in jt zagovarjal delavsko stran bolj kot pa kompanijsko. Dotični dopisnik gotovo ni bil v TToughtonu ob času preiskave in zato mu ta stvar ni znana. Res pa je, da je Kom govoril proti štrajkarjem. Rom je bil edina slovenska priča, Ki je govoril proti delavstvu in j«1 v resnici rrintavec. Prosim torej, *lh to priobčite, ker dotični naš solna t dela Majreletu kri-v?co. Živili bratje štrajkarji! Tebi "Proletaree" pa želim obilo vspe-ha. Vaš naročnik. OBJAVA. Rojakom naznanjam, da aem zopet začel razprodajati zemljo v slovenski farmarski naselbini v Wausaukee, Wia., kjer jo kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter li postavilo avoja domovanja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v spolšncm jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava ln dobra, ravno tako imamo tukaj vedno dober trg za vse pridelke, ki sc prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, bito--ko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodne železniške zveze z vs"ini državami Vnije itd. Postrežba je poltena in solidna. Vsakdo, ki avet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Abstract in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče a-krov sveta. Da je vse to resnica, Vam lahl:o dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zemlji že poskočilo, a jaz prodajam rojakom Še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na A. Mantel, Wausaukee, Wis. Advertisement.' FARME V WISCONSIN!! POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e ia)ceae|e la nalbolj sigurae. NaAa parnbrodna poslovnica je največje na Zspadu tn ima vae najboljše oceanske ¿rte (linije). Sifkarte prodajamo pe kompanl|sklb cenah. 40 akrov farma, tri milje od mesta, 8 akrov ščiščenega. lesena hiša in dobra pot. Cena $600.00. Takoj $200, drugo v obrokih po 6%. 120 akrov farma, 20 akrov šči-ščenc, 4 milje od mesta na dobrem potu, poleg farme je šola. Skozi farme teče lep potok Cena $1700. Takoj $400. drugo v lahkih obrokih. Ali si je ie vaša organizacija naročila 100 iztisov " Bodali stične knjižnice", katere bodete razdelili med nezaredne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega ie niste storili, skrbita, da ie to vodi. / 40 akrov farma, 4 milje od mesta. ki šteje 35.000 ljudi, mala hiša z lesu in staja. 5 akrov ščiščenega; sc dotika slovanskih farmarjev. Cena $900.00. $300 takoj, drugo na obroke. 80 akrov lepega zemljišča na raivnini. čiščenje brez težave, 2 milji oddaljene od slovanskega mesta, med slovanskimi farmerji. Cena $000.00. $300.00 takoj, drugo na obroke. —o— 40 akrov, tri milje oddaljene od dobrega slovanskega mesta, 8 akrov ščiščenega. Cena samo $450.00. Delno vplačilo. Tudi druge prodaje v Wiscon-sinu in Michiganu. G RIMER L AND COMPANY, Room 1007, 133 W. Washington Str., Chicago, 111. (Advertisement.) 4x POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA. Kaapar Drtavna Banka kupu|e In prodala ln xamen|u|c denar vseh driae sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, biii odbitka — Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daie %% obresti. — Slovcnel postre-ienl v slovenskem |ezlku. - Banka ima $6,918,821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ava., ¡». Naselniška družba "Dirija" FARME. Od tri do pet milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje o-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin river". Ta zemlja se za sedaj še prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasnem predno izda denar za dolge vožnje. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnjo ustmeno pri Iliria Colonization Co., Sheboygan, Wis Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Cklcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA blagajnik If Hoiiaa" čikaikLk baak, torej je denar popolnoma aigurno naložen. Ta banka prevzem* tadi uie NaJe podjetje je ped aadseretveei "Glearing House1 rej je denar popolnoma si ge pottne branilniee Zdr. držav. Zvrtajo tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; ▼ »o bet o ie benka • odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 nre dopoldne do 12 ure dopoldne Denar vložen v nažo banko noel tri procente. Bodite a ve j «eni, da Je prt ose denar naložen varno ln dobičkaaoane. Conemauflh Deposit Bank 54 MAIN STR. C0NEMAUCI, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. -:- CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. 5 pristnih pijač, in to so: Kranjski Brlnjerec, SUtovIc, Troplnovec, Grenko Vino ia Highlife Bltters. Moja tvrdka ja prva in edina alovenaka samostojna v Ameriki, ki importira igane pijače naravnoet iz Kranjskega. Naročite ti poakustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik. A. HORVVAT, 600 N. Chlcago, 8t., Jollet, I1L Edini slovenski pogrebnik || v MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTO < ► wk PA. ! i ZAVAROVALNINA. trincrs BÍTTCR-WIHE 0 / 'ÏTtlt t*n»t «ovo HORKE VÍNO v JOUfM T«»**" "•■•aa s »«• \ Vsak pameten človek skufta potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pred nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolžnost je, da podaljia svojo življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s tem, da vzdržuje avoj prebavni sistem v vedno dobrem Činu-jočem redu. Ko hitro opazi 81ab tek Kolcanje Težkočo v želodcu Kosmat Jezik Zaprtje Bolečine v črevlh Bolečine t križu Zapeke Naglo slabost naj takoj rabi Triner|evo ameriško zdravilno grenko vino« Ta zeliftčina priprava ma bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista iz-čisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavljeno hrano. Ista bo tudi ojačila bolne kraje v čre-vih in jih ojačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postranske pomoči. Ista bo odstranila nagib za zaprtje in odstranila vse posledice. Rabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni simptom in s tem s« bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo« Naravni apetlt, telesno moč, člloet duha Dalo vam bo tudi ljubezen do živ-Ijenja, zuravo polt, stalno zdravje, —kjerkoli mogoče. Trinerfevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. k» ______ «e sprejemajte ponaredkov JOS. TRINER Uvaževalec In lzvaželavec. 1333-1339 S«. Ashland Ave. < hieap. m.