List it kon.il dolav-akoga l(udatva.
ci ao opra vidoni do vaaga kar producira|o.
Thia pa par 1« davoiad to tho tntaraata of tho working claaa. Work-or« aro ontitlod to oil what thoy product.
Baur*« a* imo»4-«iui wIMr, Dm. «, I WW, »I IIm pat offte. fttOhteMo III. UMtar it* Act «f C«a«r*M .f Mftiwh M. IRTS.
Ofliei: 4006 W. 31. Str., Chin|i, III.
'Delavci Tseh dežela, združite se!
PAI1TL1
naitovllko v oklopa|u. ki ao naha|a polog va-éoga naalova. prilopl|o-noga apodal all
na ovitku. Ako (345)
|a étovilka . . tadat vam a prihodnjo étovilko naèoga liata po-taèo naročnina. Proai-mot ponovilo |o tako).
Štev. (No,) 344.
Chicago, III., 14. aprila (April) 1914.
Leto (Vol.) IX,
Iz polja delavskih bojev.
Štrajkarji v bakrenem okrožja o-dredili referendum, ki naj odloči, dali ge s tra j k nadaljnje ali konča. Premogarji ge pogajajo. Mati Joneg prosta
kaj neunistov. linijski premogarji so pa 6. t. m. prikorakali do ja me, pregnali stražnike, podali se v jamo in pregovorili neorganizi rane delavce, da so se jim pridru žili vsi do zadnjega. Odprta delavnica je sla po vodi.
MIOHIOANSKI ŠTRAJK SE NADALJUJE?
Iz poročil, ki so prišla iz Calu meta in llancocka, Mich. posna memo, da so rudarji, ki so v nedeljo imeli volitve, da odločijo a-li naj nadaljuje štrajk, ali se vrnejo na delo, odločili, da ostanejo na štrajku. Vendar ob tej uri se ni zanesljivih poročil.
VELIKO ČUDO.
Claumet, Mich., 10. aprila. (Izv. poročilo.) — 8. aprila se je sešlo «krog 40 zastopnikov krajevnih rudarskih unij sirom bakrenega okrožja v Haneocku in sklenili so, da naj članstvo glasuje, dali hoče še nadaljevati stavko ali proglasiti boj končanim za sedaj. Splošno glasovanje se ima vršiti v nedeljo 12. aprila in rezultat bo znan v pondeljek opoldne. Vod stvo Western Federation of Miners je sporočilo iz Denvera, da se popolnoma strinja z zaključkom rudarjev in karkoli rudarji sklenejo, bo unija podpirala njihovo akcijo.
Na štrajku je še okrog šest tisoč rudarjev, toda v očigled dejstvu, da mnogi štrajkarji nameravajo zapustiti kraj, je težavno ' povedati kako dolgo bi se še mogel nadaljevati boj. Res je, da importirani skebje — zlasti Poljaki in Rusi — trumoma zapuščajo Copper Country, toda družbe na drugi strani delajo z vsemi silami, da dobe iz drugih krajev aveže stavkokaze. Rudarji so brefc malega pridobili vse, kar so zahtevali razen priznanja unije. A-ko pa sedaj začasno odnehajo od te zahteve, ni še g tem rečeno, da je princip unije za vselej poražen. Boj se bo vnel znova čim rudarji zbero novih moči. Tisti časi si mrtvila in j ^olne p.; resistance napram baronom bakra, ki so via- Rev. dr. Otis L. Spurgeon, bap-dali pred stavko, so v bakrenem | tistiški duhoven iz Des Moines
Vrhovno zvezno sodišče v Wa-shintftonu, katero je že od nekdaj zadnje pribežališče kapitalistov, je tedni potj-dilo tri razsodbe nižjih sodišč v prid delavcev. Glasom teh razsodb mora Southern Railway Co. plačati $20.000 vdovi Luthera W. Bonnetta iz Al-stona, S. C., katerega je usmrtil vlak; dalje mora plačati Grand Trunk Southwestern Railway $13.000 chikaškemu zaviraču G. Lindseyu za izgubljeno roko in končno je sodišče prisodilo $10.-000 Mrs. Annie Myers, vdovi pre-mogarja, kateri je bil ubit pred štirimi leti v Dickson premogoko-pu, Allegheny County, Pa. Zadnji znesek mora plačati Pittsburgh Coal Co.
Zares pravo čudo!
DRHAL PRETEPLA IN DEPOR TIRALA POPA.
REBELI URODIRAJO NAPREJ
. okrožju mrtvi za vselej. Glaso vanje se bo najbrž končalo s tem da bo štrajk proglašen končanim — za sedaj.
Blati Jones rešena ječe.
Vrhovno sodišče v Coloradu je zadnji četrtek na zahtevo premo-garske unije izdalo odlok ali ta kozvani "habeas corpus", ki «c glasi, da morajo militaristične o-blasti v Walsenbnrgu izpustit mater Mary Jones iz ječe. Odlok se ima izvršiti v desetih dneh. Splošno mnenje je, da je posegel nekdo iz visokih krogov v Wash-ingtonu in vplival na sodišče, da je storilo ta korak. Silni protesti organiziranega delavstva, ki so bili adresirani na Washington, so torej zopet pomagali.
PREMOGARJI SE POGAJAJO.
Konference v Illinoisu in v Ind Boj v Arkansasu
Peoria. 111. — Zastopniki pre mogarske unije in operatorjev i-majo skupno konferenco glede pla čilne lestvice. Premogarji so predložili 400 zahtev in operatorji čez 300. Trajalo bo še več tednov preden bodo »vse zahteve obdelane in rešena vsa vprašanja.
Bridgeport, O. — Vodstvo pre-mogarskc unije v 5. podokrožju je dobilo poročilo, da štiajkajoči premogarji se v trumah pripravljajo na odhod v stari kraj ali drugam, ker se boje, da bo štrajk dolgo trajal. Organizatorji poziv-ljejo nremogarje. da naj stoje v organizaciji.
Pittsburgh, Pa. — V pittsbur-skem okrožju počiva okrog 7000 premogarjev izmed 45.000. 14 a-prila s«» vrši splošno glasovanje «lede plačilne lestvice in splosno mnenje je, da bodo premogarji glasovali proti štrajku.
Terre Haute, Ind. — 11. ob-krožje premogarske unije ima tukaj avojo konvencijo. Glavna točka na dnevnem redu je nova plačilna lestvica.
Fort h Smith, Ark. — Bache -Denman Coal Co., katera poseduje premogovnik v Midlandu. nedaleč od tukaj, je skušala vpeljati od-
la., in glavni tajnik organizacije "Knights of Luther", je bil predzadnjo nedeljo ponoči napaden v nekem hotelu v Denverju, Colo Kakih sto oseb je vdrlo v sobo privleklo popa na piano, posadilo na avjtomobil in drhal ga je odpeljala 26 milj ven iz mesta, kjer ga je neusmiljeno pretepla ter vrgla v graben. Zdaj leži v bolnišnici v Denver v kritičnem položaju.
Spurgeon je v Denveru imel ce lo vrsto protikatoliških predavanj. To je menda razkačilo ta-mofinje katoliške pope in nahuj skali so svojo drhal, da je plani la po njem. Drugače si ni mogoče razlagati tega škandaloznega napada. Zanimivo je tudi to, da do danes ni bil še nihče izmed tolovajsko drhali aretiran.
V KRATKIH BESEDAH
Rev. Irwin St. John Tucker, presbiterianski pastor v Chieagi, je zadnjo nedeljo v svoji cerkvi označil sedanji družabni sistem tako-lc:
"Danes živimoiv dobi, ko se sle-parstvo, rop in umor smatra za čednost. Naš glavni general je tisti, kateri pokolje največ ljudi; največji advokat je tisti, ki zna najbolj lagati in slopariti; največji javni dobrotniki so pa tisti, ki znajo najbolj vspešno ropati delavske sloje. Klanjamo se zlatemu teletu, molimo največje tatove in pol ju buje m o roke visokim družabnim damam, ki pa v resnici niso loljše od rejenih prasie . . . So-•ialna revolucija je edina reši-ev."
Koliko je takih duhovnov?
Za mich. štrajkarje
je poslal sodr. John Močnik iz Clinton, Ind. tajništvu J. S. Z. $1.85. Svoto je nabral med ta-mošnjimi sodrugi.
ZA ÔIKAÔKE SODRUGE!
V petek .večer je seja socialist, kluba št. 1. Na dnevnem redu so važne stvari. Navzočnost vsakega prto delavnico. Družba je izprla j člana je torej nujna. Pridite vsi! premogarje in stlačila v jamo ne-1	F. Godina, taj.
Boji pri S&n Pedro in Tampico.
Villa deportiral Spance iz Torreona.
Glasom poročil z dne 11. t. m. divjala je velika bitka med rebeli in huertovci pri San Pedro de las Colonias južno od Torreona. Federalni general Velasco, kateri je ušel iz Torreona, je dobil nekaj pomoči in obrnil se je nazaj proti konstitucionalistom, ki so pod vodstvom Hcrriandeza drli za njim. Bitka je trajala tri dni in rebeli so se že mislili umakniti, tedaj je pa prišel Villa s 5000 možmi in dvajsetimi topovi in konec je bil, da so huertovci pobegnili naprej proti mestu Parras.
Iluertino časopisje v Meksiko City še danes taji, da je Torreon padel. Tamkaj mora časopisje poročati, da je Torreon še vedno v rokah federalcev, med tem ko Iluerta pošilja v inozemstvo svoje "uradne vesti", da bodo njegove čete vsak čas zopet osvojile mesto.
Vroči boji se vrše tudi v Tampico, ki leži na bregu atlantiškega morja. Tampico je važna morska luka in obenem ključ do bogatih petrolejskih vrelcev, ki so lastni na angleških kapitalistov. Iluerta ima tamkaj par bojnih ladij, ki branijo mesto pred prodirajo-čimi rebeli. Streli iz teh ladij so zadnje dni užgali več skladišč in nabiralnikov s petrolejem, tako da je mesto z okolico vred za vito v oblake smrdljivega dima. Padec Tampica v roke konstitu-cionalistov je vprašanje le še par dni.
K.o je Villa osvojil Torreon, u redil je takoj normalne razmere v mestu. Imenoval je začasno vlado iu ukazal trgovcem, da odpro svoje trgovine. Obenem je izdal ukaz, da se morajo takoj vsi Spanci seliti iz Torreona. Prizadetih je bilo okrog 600 podanikov Španije, ki so takoj odrinili proti Juarezu v Zed. države. Premič no imetje so smeli vzeti seboj, to da njihova zemljišča in poslopja je pa Villa zaplenil. Drugi ino-zemci niso bili prizadeti. Villa je pojasnil t^ svoj korak s tem, da Španci so se povsod izkazali kot pristaši in vohuni Huerte ter da so najmanj zanesljivi naseljenci, kar jih je v Meksiki. V Washing-tonu so vslod izgona Špancev zelo vznemirjeni.
Pred nekaj dnevi je prišel v Juarez Benjamin Lagunas iz Meksiko City. Lagunas je zaupnik Carranze, kateremu je izročil resnične podatke glede umora dra. Belisario Domingueza, federalnega senatorja, ki je v avgustu m. 1. nenadno izginil. Dominguez je v zbornici ostro prijel Huerto, i-menoval ga je uzurpator in morilca ter zahteval, da mora takoj odložiti predsedništvo. Ko je pa zapustil zbornico, bil je aretiran in peljan v palačo TTucrte. Tamkaj je TTuerta obsul senatorja z najgršimi psovkami in zahteval, da mora v zbornici in v časopisju preklicati svoj govor In prositi njega (ITuerto) za oproš-čenje. Dominguez je pa ponosno odklonil rekoč, da je govoril resnico. Tedaj mu je lluertin pristaš dr. Urrutia, ki je bil navzoč, zasadil votlo iglo v telo in vbriz-gnil strup. Dominguez je padel v nezavest in v tistem trenotku je Iluerta potegnil nož in odrezal senatorju jezik s korenom v grlu. Nato jo dr. TTrrutia nesrečneža zopet obudil k zavesti in Huerta se je divje režal, češ zdaj naj pa le še govori proti njemu. Dominguez se je dvignil v silnih mukah in pljunil polna usta krvi TTuerti v obraz, pa kar je Victor TTuerta, tiranov sin, potegnil revolver in ustrelil senatorja v čelo, kateri se je zgrudil mrtev.
Mladi TTuerta je že prejel plačilo za ta ontudni umor. Obležal je mrtev na ulicah Torreona, kjer se je boril s federnlci proti Villi predzadnji teden.
ROCKEFELLERJEV SIN "NE ZNA NIÛ", KAJ SE OODI V COLORADU.
Povedal je kongresnemu komite ju, da on zaupa gvojim delovodjem, a za drngo se ne briga.
John D. Rockefeller mlajši, sin starega miliarderja, sociolog in fi lozaf, dedič milionov in direktor Colorado Fuel & Iron družbe, ka t era poseduje največ premogoko pot v južnem Coloradu, kjer že pol leta traja štrajk, je bil 6. apri la pred kongresnim komitejem v NVashingtonu, ki nadaljuje s preiskavo coloradske stavke.
"Kaj ste storili v svrho konča nja astavke v Coloradu T" je bil vprašan John D. mlajši.
"Jaz — prav niči" odgovoril je. "Jaz popolnoma zaupam delovodjem, ki imajo premogokope ▼ rokah in kar oni storijo, je nam prav."
Ko ga je kongresnik Foster vprašal če odobrava krvolitje in ostale bestijalnosti, ki jih izvršu jejo njegovi zaupni upravitelji premogovih jam, odgovoril je Rockefeller, da nič ne zna o tem. On ne zna, kakšne plače so imeli premogarji, ne zna, da so bile na bavljene strojne puške in privât ni detektivi proti štrajkarjem, ne zna, da je bila milica pozvana nad premogarje — čisto "nič ne zna" pod milim bogom, kaj se godi v Colorsdu, edino to zna, da so pre mogokopi lani plačali več dividende kakor letos in to je slabo, zelo slabo zanj in za njegove so lastnike!
"Ali ste Vi torej direktor iz sla m<\jj cunj?" vprašal ga je komi-tej.
"Nak! Mislim, da nisem" — odvrnil je malo užaljen. "Moje mnenje je, da imamo sposobne ljudi v Coloradu, ki vodijo naš buiiness. a za drugo se ne brigam." •
Foster: "Vi ste se nekoč zanimali za belo suženjstvo v New Vorku in bili ste član veleporote, ki je to stvar preiskavala. Ali ne smatrate, da bi bila Vaša dolžnost če bi posvetili nekaj osebne paz-nosti tudi v tem štrajku in se sami prepričali o stvareh, o katerih prsvite da nič ne znate ?"
Rockefeller: "Dovolite mi, da Vam pojasnim, da v slučaju pre-iskavanja belega suženjstva jaz nisem osebno preiskaval ničesar, pač pa sem najel najboljše ljudi, ki so v mojem imenu vodili preiskavo."
Dalje je rekel Rockefeller, da po njegovem mnenju sta delodajalec in delavec "prijatelja'1 in da se morata zadržati po "prijateljsko" ter da "svobodni ameriški državljan sme prebrati delo in delodajalca kadar hoče in kjer hoče."
Ker pa Rockefeller na celi črti nič ne zna — ne more garantirati niti za to zadnjo trditev, dali je res tako !
Končno jc izjavil mladi Rockefeller, da njegov stari poseduje okrog 40% vseh delnic Colorado Fuel & Iron družbe in da bo rajši «apravil vso to lastnino do centa, kakor pa da bi sedanji delavci skebje — zgubili "pravico do dela, kjerkoli hočejo delati". S tei« je sin miliarderja povedal, tla on podpira vsa grozodejstva v Coloradu in da rajši zapravi mi-lione, kakor da bi priznal premo-garsko organizacijo.
Denver, Colo., 6. aprila. — Kozaki na konjih, kolikor jih je Se ostalo v premogarsk^m okrožju, raijarjeni in pobesneli vslod ras-Uritja njih nasilja pred kongresnim komitejem, se hočejo zdaj maščevati nad ubogimi štrajkarji. Skoraj vsako noč napadajo Soto-rišča štrajkarjev in streljajo iz strojnih pusk, tako da zadnji ne morejo spati vslod strahu. Zadnji teden so štirje miličarji oropali salun v Sufficldu in potem streljali kot divjaki v bližini stavkar-skih sot oriše.
— Kranjski Janez kot urednik.
Odkar je Kranjski Janez postal urednik A. S., je storil obljubo, da uniči socialize. V sredstvih seveda ni izbirčen. Laž, obrekovanje, ponosno trkanje po prsih, da je mnogo let hodil v šolo in dokončal visoko šolo so sredstva, s katerimi je do sedaj skušal in-ponirati svojim "bravcem". Stev. 38 A. S. z dne 8. aprila dokazuje, da Kranjski Janez ni mnogo dosegel pri svojih "bravcih" s takimi sredstvi. Segati je začel po tiskarskih škratih, da bo norcem dokazal, da je res učen mož, ka-keršnega ni na svetu.
"Proletarec" z dne 24. marca, štev. 341, je prinesel naslednjo notico:
" — Kranjski Janez je dober zgodovinar. V vsaki številki svojega "lajbžuroala" se potrka po prsih in zavpije, kakor fant, ki kliče na korajŽo: "To je zapisal zgodovinar N. N. ovržite soeiali-sti, brezverci, svobodomisleci itd.?" — Janez je tiho! Prelistaj zgodovino papeževe države, v kateri je "sveti humbug" v Rimu imel prvo besedo v posvetnih in verskih stvareh, in prepričal se boš, da "sveti humbug" kot namestnik človekoljubnega Krista ni storil prav nič, da bi si zbolj-šal gospodarski položaj zatiranih in izkoriščanih slojev. V zgodo vini boš lahko našel, da je "sveti humbug" — Sikst IX. bivši fran ciškanski menih, uvedel sv. inkvizicijo v Španiji in oskrunil" božje kraljestvo" na zemlji z nepotiz-mom in simonijo. 'Sveti humbug' — Sikst štev. 4. je celo ustanovil prve hiše greha v "av." me 8tu — Rimu. Ali ni res tako? Od govori Kranjski Janez!
Na to notico je Kranjski Janez, veleuceni zgodovinar, odgovoril z dne 8. aprila v A. S.:
Proletarec" kot zgodovinar. Veleučeni in nezmotljivi "Proletarec" poroča v 341. št. da je papež Sikst IX., bivši franšičkanski menih uvedel sv. inkvizicijo v Španiji itd. Toda zgodovina, ki ni rudeče pofarbana, pozna samo pet. papežev tega imena. Sikst I. (117—125), Sikst II. (257—258), Sikst TU. (432-440), Sikst IV. (1471—1484), Sikst V. (1585— 1590). That's aH! Ker Sikst IX. ni nikdar bilo, torej ni mogel u-peljati inkvizicije, ker torej ni upeljal inkvizicije, sledi iz tega, da se je "Proletarec" debelo zlagal kakor navadno. Bogve, kje je Proletarec" dobil devet Siks-tov! Morebiti so to socialistični papeži! Da bode socialistični papež upeljal najhujšo inkvizicijo to pa radi verjamemo, saj že ru-deči majčkeni generalčki v Chieagi izvršujejo inkvizicijo nad sodrugi napr. nad Mahnetom, mil-wauskimi socialisti itd."
a
Janez ne boš se izmuznil! Ako si čital tiskarskega škrata, si nekoliko nižje razločno čital, da gre za sv. humbug — Siksta številko štiri in ne številko devet. Ako si zadnjič čital notico le do tiskarskega škrata, kar dajo vsakemu uredniku, ki hoče biti duhovit, ze-o slabo spričevalo, se potrudi se-laj in preČitaj jo do zadnje vrst-tice in odgovori, da te ne bomo smatrali za sramoto vseh urednikov pri katoliških listih.
Janez! Difficile est satiram non seribere!
Vspehi zadnjih volitev.
Nad 10,000 žensk glasovalo za socialiste v Chieagi. Mestni pravdnjk izvoljen v Mil-waukee. Narast glasov vsepovsod.
Zadnji torek so ženske prvič volile v Chieagi in v mnogih drugih mestih države Illinois. Rezultat je bil, da je socialistična stranka v Chieagi dobila čez 10,-000 glasov več. To je vsekakor lep korak. Vseh socialističnih glasov je bilo v Chieagi po prvem, neuradnem štetju 39,321. Največ glasov je dobil sodrug John C. Kennedy,, aldermanski kandidat v 27. wardi, namreč 6548 in njegov nasprotnik je izvoljen z večino le 149 glasov. V tej wardi bo stranska najbrž zahtevala ponovno štetje glasov, ker brez dvoma so našega kandidata — kot po navadi — zopet osleparili za več sto glasov. . Izmed devetih žensk, ki so kandidirale, ni bila nobena izvoljena. V splošnem so prodrli demokrat je. Predloga za "subway" ali podulično železnico je poražena. Ravnotako jo propadel "Municipal Court Act" in propadla je cela vrsta bondov, kar je prav.
Z volilnim izidom v Chieagi smo popolnoma zadovoljni.
IZID V MILWAUKEE.
Volitve v Milwaukee so izpadle tako kakor je bilo v danih razmerah pričakovati. Izvoljen je "nestrankar" Bading s 37,434 glasovi, sodr. Seidel je dobil 27,-122 glasov. Badingova večina je padla od zadnjih volitev za več kot 4000 glasov. Izvoljenih pa je devet socialističnih aldermanov— 8 iz ward in eden "at large" — in sodrug Daniel W. Hoan je ponovno iivoljen mestnim pravdni-kom z 32,163 glasovi, kar je več kakor je še kedaj dobil kateri socialistični kandidat v Milwaukee. Dalje so izvoljeni trije socialisti v County Board, tako da je zdaj pet soc. supervizorjev.
V očigled združeni sovražni sili, kljub divji in umazani kampanji, ki so jo vodili lokalni kapitalisti pod banderom "nestrankar-stva" proti zavednemu delavstvu, so milwauški sodrugi izvojevali dosti lepe vspehe. Kapitalistična stranka je imela na razpolago devet dnevnih časopisov, imela je milione dolarjev in imela je na svoji strani vse, kar je korupira-nega in nazadnjaškega — a kljub temu je spravila borih osem tisoč glasov večine. To dokazuje, da je zmaga kapitalistov silno piška-va. Še par let in delavci bodo enkrat za vselej štrli nasprotnike v Milwaukee.
Lep napredek v Butte.
V	Butte, Mont., kjer delavci gospodarijo že štiri leta, so bile mestne volitve 6. aprila. Socialisti so dobili tri nadaljne alder-mans^e sedeže in zdaj imajo po-polnft kontrolo nad mestnim zborom. Zmagali so kljub temu, da so rudniške družbe zabranile mnogim rudarjem iti iz dela na volišče.
V	Missoula, Mont., sta izvoljena dva socialista v mestni zbor.
Ali je socializem za nič?
Ameriški' polkovnik McClnre, časnikar, književnik in svetovno poznan študent občinskih uprav, je imel pred kratkem predavanje v Stoubenville, O., kjer ga je eden izmed poslušalcev uprasal, kakSen npliv ima socialistična propaganda v Nemčiji na občinske upravo. Na to ie odirovoril MeClurc sledečo.: "Na i več ji in najbolj i vpliv. Hrez socialistične propagande, bi nemški narod ne imel tako visokih idealov o napredku.'' MeClurc ni socialist: priznal je to samo resnici na ljuho.
Vspehi drugod.
V Girardu. Kans., jo združena-sila demokratov in republikancev porazila sedanjega župana, so-druga IT. P. TToughtona. Dobil je 467 glasov, njegov nasprotnik H. K Sauer pa 639. Pred tremi leti jo 1To»ighton zmagal proti dvema nasprotnikoma s 314 glasovi. Gla-Hovi so torej narasli za 34 odstotkov.
Gordon Demarcst, socialistični kandidat za kongresnika v posebnih volitvah v 7. volilnem okraju v New Jersey, je dobil 5503 glasove, kolikor ni dobil še noben kandidat naše stranke v tistem kraju.
*a v katerem nem mislil zagovarjati združenje naprednih jednot in zvez. Voučko povej torej ti, Se | ne (V tvoj boss, kaj ae je zgodilo z
Piney Fork, 0., 8. aprila 1914. za nobeno mastno plačo. Naj at |
ne zmeni za polena, ki po večini
Cenj. uredništvo "Proletarca":— Le malo se kaj poroča o premo-garski situaeiji, katera je osobito tukaj v Ohio jako us kritičnem rešetu. Medtem, ko so operatorji zadovoljni nadaljevati z delom po raznih distriktih pod starimi pogoji, ao nam naši pozaprli rove ker ne marsjo priznati nove po staive. >h> kateri mora premog po prej biti tehtan, kot gre na mre žo. Napovedali so skrajni boj, ter vložili priziv ns najvišje sodišče kjer upajo, da bo nova postava proglašena neustavnim, kar seve da ni dvomiti, kajti trfhi sede njih dobri kapitalistični bratei. Raz glas iz gl. stana, oziroma Poliey-Committee od U. M. W. of A., da naj nadaljujem« z delom po< prejšno pogodbo, je zadel po raz nih lokalih na velik odpor. Več krajevnih organizacij odločno zahteva. da naj odstopi ves sedanji odbor, kateri pa po mojem mne nju ni zakrivil prav nič, marveč je iato storil v smislu resolucije, katero je sprejela zadnja konvencija. Omenjena resolucija narekuje: ne proglasiti štrajka, dokler je kaj upanja za sporazum, tudi ne ostaviti dela iz razloga, ker se talfo da prilika neunijskim premogovnikom, da prevzamejo naša naročila. Nikdo ni slutil, da bo le ta ukrep povzročil toliko pregla vice. Stvar je tako zamotana, da se je bati cepljenja organizacije. Nekateri rovi po raznih distriktih obratujejo s polno paro, medtem ko drugi stavkajo kar na svojo pest. Tam pa tam se prigode tudi izgredi, ki niso brez posledic. Prirejajo se shodi, na katerih pa ljudstvo ne pusti govoriti svojim uradnikom. V slednjem sino pri nas na bol jem. zborovanja se vrse povsem mirno. Tam in tu kakšen ignorant ali< pa družbin pristaš blekne. da so linijski uradniki krivi, ker se ne dela. Jaz pa rečem, da je trg prenapolnjen s premogom. ter se mora isti naj prvo izčrpati, drugič pa, ker prem o ga rji v neunijskih okrajih — katerih je toliko kot organiziranih — v teh časih (ko je šla prosperiteta v kot spat), lahko vzdržijo ameriški trg s potrebnim premogom. i»e uckaj imam omeniti, kar vsak trezno-luisleč kritizira. Ko je bilo vstav ljeno delo, se jih je veliko izselilo — skoro sami samci — v neunij-ske okraje za delom kjer, jih bosje z odprtimi rokami sprejemajo, da ložje spolni jo naročila, ki bi jih naobratno lahko unijci.
»Stavim, da se bodo ti nepridipravi takoj vrnili, ko bode uveljavljena nova lestvica. Kot sem informiran, bode v tem slučaju vsak moral znova plačati vstopnino ter povrh še kazen. Toraj prizadeti, pozor! V enem tednu brez-delnosti se je od tukaj izselilo že eno tretjino ljudstva, katerih večina se gotovo »vrne. V ostalem se tukajšno prebivalstvo drži bolj starih nazorov. Izvzeti moram Italijane in nekaj Slovencev, ki se vsaj deloma zavedajo, ter spoznavajo današnji gnjili sistem.
fvist "Proletarec", lastnina slovenskih delavcev, organiziranih v Jugosl. Soc. Zvezi, je tukaj častno zastopan, med tem ko najdem samo d»v« ncw-yorška klukca; Kon-d6v list. svobodaško glasilo, pa ravno umira pri nas.
Ko se zopet odpre delo, treba bo iti na delo za našo lastno tiskarno. Proletarčeva armada in prijatelji gibanja za osvoboditev iz pod kapitalističnega jarma se bodo gotovo tudi v tem oziru skazali požrtvovalnim. Proletarec vodi veliko fondov, kakor za michiganski štrajk, coloradski štrajk, za o-brambo nesrečnega Erjavca, pošiljanje lista brezplačno štrajkar-jem v Miehigan, lastno tiskamo i. dr. v<se edinole za interese delavstva. Ce bi že to bila fenlarija, kaj še le potem moramo nazivati, ako svohodaši kupijo eni privatni osebi tiskarski stroj, ali pa verniki postavijo kakšnemu pritepenemu farju ovčji hlev, kjer pri obeh je le po ena oseba zainteresirana. Mislim, da je s tem dovolj povedano.
Omenil sem t<o. ker se zadnji čas sem in tje kakšen svohodaš s svojo pametjo krega, ker ne ve, kam da v resnici pripada: sicer pa upam, da bode trsnka tudi v tem oziru uvedla boljši red, ter disciplino. Sodrugu Petriču pa priznam vso zaupanje, ker se že toliko let žrtvuje za strsnko in to
prilete od puhloglavelev, kateri o zgodovini ameriških Slovencev zadnjih 10 let nič ne vedo, oziroma nočejo o nji nič slišati. Sodru-gi, slov. delavci! Naprej za lastno tiskarno!
Salečau.
Imperial, Pa.
Uredništvo Proletarca: —
Priloženo Vam pošiljam enega novega naročnika. Poslal bi jih več, pa se slabo dela. Nekaj je pa se tacih, ki spe spanje pravičnega. Ampak vsak dan se zbujajo in dolgo ne bo, ko bo odklenkalo vsakovrstnim sleparjem.
V marcu smo izgubili iz naše srede dva člana: enega od S. N P. J., drugega pa od J. S. K. J Pogreb je bil seveda cerkven. Ko so prišli člani iz cerkve, so se je lili, ker jim je poljski pop zabe lil ceremonije. Plačali niso nič manj ko $32.00. Pop je dejal, da je še premalo računal. Well, ima čisto prav, po kaj ga pa potrebu jejo? — Kanjki ga gotovo ni po treboval, kdor ga pa potrebuje naj ga plača.
Ignac Murshetz
Electric-Aldridge, Mont.
Cenj. uredništvo Proletarca: — Prosim odstopite malo prosto ra v našem priljubljenem Prole tareu, da sporočam o tukajšnjih razmerah.
Zima, ki je bila letos nenavadno prijetna, ere h koncu. Pozimi je tukaj dol gčas. Ali pomagati si znamo pregnati ta dolg čas z naprednimi listi. Velik pri pomoček v tem je bil tudi letos zlasti Proletarec. ki se je zadnji čas prav krepko razvil v tem kra ju. Proletarec prinese v resnici mnogo poučnega etiva za delavca ^a bi le skoraj postal že dnevnik.
Z delavskimi razmerami se ne morem kaj posebno pohvaliti. Tu kai že ne delamo od leta 1010. Takrat nam je premogarska družba Montana Coal & Cocke Co. usta vila delo in nič plačala. Bilo je okrog 400 delavcev, ki so izgubili delo 4n poleg tega še dvomesečno plačo. Nihče ni dobil od tega niti cneta. To je bilo plačilo premogo-vih baronov delavcem, ki so jim spravljali na kup profit. Eni de lavci — "suckerji" so to pošteno zaslužili. Citam dopise o michi-ganskem in coloradskem štrajku in vidim, da imajo kapitalisti tudi tamkaj take "suckerje".
Če bi delavci le že skoraj spo znali, da s takitn postopanjem ško dujejo sami sebi in drugim, pa bi bilo boljše na svetu.
Končno pozdrav vsem zavednim proletareem, tebi list pa mnogo novih čitateljev in naročnikov.
Ant. Goričar.
Gunn, Wyo. A. Voučku, zastopniku Glas Svobode v Livingstonu, 111. nekaj odgovora.
Dragi rojak: Nisem mislil, da boš t'i »noj dopis tako tolmači^ kakor si ga: saj v njemu vendar ni bilo nič druzega kakor gola resnica. Pri tem se pa ni šlo prav nič za te, kaj se torej spodtikafi in stresaš svojo jezico na me? — Praviš, da si zastopnik Glas Svobode. Well, ali misliš, da si sam. T<«b je še več. pa se vendar ne upa nihče reci, da to ni resnica kar sem pisal v Proletarcu. Samo ti hočeš biti nekakšna izjema. Tudi jaz bi bil lahko zastopnik O. S., ampak nisem hotel biti. Rekel boš: zakaj? Takoj ti povetn: Ob času Taftovc kandidature sem bil v Superior, Wyo., in sem bil naročnik O. S. Kar dobim enkrat list in berem priporočilo, naj delavci volijo debelega Tafta, republikanca. Meni se to ni dopadlo — in dopadlo se ni mnogim našim zavednim rojakom v Superior. Takoj sem pisal upravništvu O. S., da mi ustavijo list. vzlic temu da sem imel še naročnino plačano. Ali od teb nisem bil sam, bilo jih je več.
Ce mi A. Voučko dokaže, da O. S. ni storil tega, ali da je bil morda Taft socialistični kandidat, sem pripravljen vse preklicati, kar sem pisal v predzadnji Številki Proletarca. Če pa Voučko tega ne dokaže, mu pa jaz frazo lažnjivec, s katero me je počastil, vržem z obrestmi v obraz. Pa eš nekaj. Jsz sem G.S. vprs
ti ne boš nié povedal, ker ti nimaš druge dolžnosti pri O. S., kakor da daš za linotype in zagovarjaš privatno torbo. Pojdi enkrat v u-redništvo G. S. {m skušaj kaj ko-mandirati, videl boš, kako hitro se boš iznašel ua ulici in skusil načelo svobodomiselnosti. — Veš kaj Voučko, ti si eden izmed tistih, katere resnica v oči bode. Ne poznam te osebno in te tudi izzival nisem, ker s teboj vendar nisem imel nobenega opravka. Ker si se pa v me spodtaknil, ti povem; da moraš hiti prav velika duševna rewea. V bodoče se bri gaj le za se, če se že nečeš za organizirano delo, boš več koristil človeštvu, kakor pa če delaš brezplačno reklamo političnim ske-bom ! — Ostalo sodbo glede Proletarca pa kar svobodno prepustiš njegovim čitateljem.
Podtikanje,- tla dopis ni moj, me prav nič ne vznemirja. Dopise pač nikjer bolj ne klanfajo in po svoje ne zavijajo kakor pri Glas Svobode !
To naj bo za enga Voučka dovolj !
Prank To m inc.
Aurora, Minn.
Zadnje čase je opažati v predalih "Glas Svobode" dokaj napa danja na posamezne sodruge in na Proletarca, ki je glasilo slov. sekcije .lugosl. Soc. Zveze. V zadnji številki "Glas Svobode" presega že vse meje dostojnosti dopisnik iz Livingstona, 111. Vede se skrajno arogantno proti sodr. Fr Tomincn, ker je nekoliko počesal samopašne zdražbarje okoli imenovanega lista Gospodje! ne vtikajte parkljev v naš list Proletarec in ne rujte v delavsko organizacijo. Poznamo predobro do dna Vašo pohlepnost po nadvladji. Za čeli ste sejati prepir, ali želi boste vihar — ako hitro ne prenehate z vašo nadutostjo. Spomnite se na fiasko "Glas Naroda", ki se je bil predrznil ob reko vati Čez socijalizem, ko je bil pripoznan na 5. konvenciji S. N. P. .T. Rezultat je bil. da je zgubil prseej naročnikov. Si morebiti domišljate, da se z vami nemore ravno tako zgoditi? By George, no, Voučko! Ti pišeš, da "Glas Svobode" prekaša daleč našega Proletarca s svojimi vsestranskimi delavskimi članki in čtivom, in da bi bil velik greh, če bi se ga primerjalo s Proletareem. ki je Se sto let od-zadej. — O, ironija! Prav po židovsko svobodomiselno si skrpucal oni dopis, zato, ker nisi pogledal malo nazaj v oni čas predsedniških volitev, kako je tisti list. katerega ti povzdiguješ nad Pro-etarca, hvalil izzenialce republikance in jih priporočal delavcem. Ako hočete imeti dosti kruha, volte jih, le oni vam ga bodo dali, nam se pod njihovo vlado dobro godi itd., itd. Mar li je Proletarec tudi tako delal kot tvoj ideal "G. S." kaj? Je-li kedaj odstopil od delavskih principov in se obračal po vetru, po dnevnem kurzu? O Voučko, zares hud delavski list je to, ki tako piše; ta bo izobrazil lelavski sloj! in ga izpeljal iz mezdne sužansti. Pobakal si ga. kaj ne? Pa kaj zato, saj ni še se zamujeno in se lahko še vse opravi. S takim dopisovanjem na i<?in, pa dreto in smolo rajši v roke . . . Prav ima neki sodrug in prijatelj moj v Milvvankee, komi je predčasno zatrjeval, da "Glas Svobode" več škoduje delavski
stvari kakor pa prismojeni "Ame-rikanski Slovenec". Na moje vprašanje, zakaj, mi odgovori: zato, ker Amerikanezarja že vsakdo pozna; tega aristokrata pa, ki so skriva pod svobodomiselnim imenom, pa ne; iu šele sedaj spre-vidim, da je imel prav. Navsezadnje pa, ako bo "Glas Svobode" nadaljeval s tako taktiko in ne bode hitro opustil take napade na našega "Proletarca", primoran hode m opustiti biti še v nadalje naročnik na "Glas Svobode", pa ne samo jaz, temveč večina Čitateljev Proletarca. Sodrugi širom Amerike! Agitirajmo od sedaj v naprej samo le za Proletarca in ne več tudi za gada, da Čimpreje pridemo do dnevnika, ker potem nam ne bo potreba podpirati nam sovražnih listov.	v
John Balthazar Mihelich, Box 141 Aurora, Minn.
RESOLUCIJA
sprejeta na javnem shodu mil-vvauŠkih društev, spadajočih pod S. N. P. J., S. S. P Z. in S. D P. Z., dne 5. aprila' 1914, glede zdru; žitve slovenskih svobodomiselnih
podpornih organizacij.
•
Pripravljalni odbor milvvauških društev št. 24 S. S. P. Z., št. 16 S. N. P. J, št. 64 S. D. P Z., št. 111 S. S. P. Z., št. 192 S. N. P. J. in St.JiO S. S. P Z , je sk.ical na dan 5. aprila 1914 ob 3. uri pop. javen shod. na katerem se je razpravljalo o načinu združenja zgoraj o-nienjenih organizacij. Navzoči zborovalci so nato sprejeli sledečo RESOLUCIJO:
1.)	Tvažujoč eminentno važnost spojitve v ekonomskem in moralnem oziru, se na shodu zbrani Člani in članice tukajšnih naprednih društev, ki pridejo pri združitvi v poštev, izrečejo v principu brezpogojno za združenje.
2.)	Združitev ali spojitev pa naj se izvrši lojalno, za vse prizadete organizacije častno in enakopravno, to pa iz razloga, da se odpravijo vsi predsodki o "podjar-mlejnju" in "'ponižanju", ki vsled jako nesrečno izbranega izraza "priklopitev" begajo in poj nepotrebnem razburjajo članstvo po naselbinah in spravljajo ravno zaraditega celo akcijo združenja v nevarnost. Radi oslovske sence je nastalo že mnogo za obe stranki uničujočih prepirov; potrebno je tW>j, da se odločilni faktorji t. j. pripravljalni odbor za združenje da voditi pri svojem delu ne samo f od "praktičnih" nagibov, pač pa tudi od javnega mnenja članstva, ki ima zadnjo odločilno besedo v tej stvari. — V popolni, vsestranski enakopravnosti temelječa "častna" združitev vendar ni tako komplicirana in spojena s takimi zaprekami, kakor jo nekateri javnosti slikajo; na pr., da bi se moralo prej razpustiti vse organizacije hkra-, tu. predno bi še bila (vsaj formalno) "ustanovljena nova organizacija": da bi organizacije ni-1 komur ne mogle izročiti svojega premoženja, in da se je bati, da ga kdo odnese; da bi se ne moglo izplačevati bolniške podpore za časa "brezvladja"; da bi bili vsi člani oropani vseh pravic, ki so si jih v teku časa pridobili pri svojih organizacijah; ter da bi vsled razpustitve vseh organizacij hkrati sploh nastale take zmešnjave, da bi jih bilo treba celo leto urejevati; — vse to pa so sami prazni strahovi, brez najmanjše realne podlage. Po naših mislih in po našem trdnem prepričanju bi se za vse prizadete organizacije enakopravna združitev dala izvr-
šiti najlažje in najenostavnejše
na ta-le način;
a. Pripravljalni odbor za združen je, izvoljen na skupni konferen« oi meseca januarja t. 1. v Chi-cagi, naj Čimpreje, sigurno pa
še v tem letu, skliče skupno
konvencijo vseh podporuMi organizacij, ki pridejo pri združitvi v poštev, in sicer na kraj in čas, ki ga bo članstvo vseh organizacij odločilo potoni splo šnega glasovanja. Ta skupna konvencija naj se smatra kot izredna konvencija vsake posamezne organizacije, ki pa zbo rujejo skupno.
I». Na skupni konvenciji naj se izdelajo ali sprejmejo pravila za novo, združeno organizacijo, (lahko se tudi sprejmejo pravila kake že obstoječe organiza eije, seveda s potrebnimi zbolj-šavami in spremembami, ako bi bilo to umestno); pri tem se določi tudi ime novi organizaciji in objednem reši uprašanje, bo li treba to združitev več že obstoječih organizacij nanovo in-korporirati, ali pa naj morda o-stane v veljavi inkorporacija ene ali druge organizacije, ki so se spojile v eno celoto, in se preskrbi v tej inkorporaciji Te potrebni dodatek glede eventualno spremenjenega imena. Ko se je na skupni konvenciji izvolil glavni odbor za novo, združeno organizacijo, ter določil
stri jo pojmi in se obvaruje delegate, ki bodo poslani na konvencijo, gred nevarnostjo, da bi postali v rokah kake klike le slepo orodje. Ravno zaraditega pa je tudi največje važnosti, da si društva izvolijo za svoje delegate take člane, ki bodo popolnoma kos svoji najogi, in da ne bodo na kon veneiji samo kimali, kar bodo drugi rekli. Nadalje je potrebno, da pošlje vsako društvo brez izjeme svoje delegate na konvenci-jo, kolikor mu jih po obstoječih pravilih pač gre.
6) Ta resolucija se naj pošlje v objavo Glasilu S. N. P. J., Glasu Svobode in Proletarcu.
John Kalan 1. r.,
predsednik shoda. Ferdo Glojek 1. r.,
zapisnikar.
Springfield, ni.
Z dnem 1. aprila smo začeli premoga rji v tem kraju počivati z delom za nedoločen čas. Ne svetujem torej nobenemu hoditi semkaj za delom. Kadar se delavske razmere obrnejo na boljše, bodem že poročal. — Omenim naj tudi, da je Soc. ¿>ev. dr. "Naprej" priredilo d ne 1. aprila veselico, ki se je jako dobro obnesla ter se za nekaj časa ni treba bati, da bi se društvene blagajne Iqtila sušica. Izrekamo iskreno zahvalo vsem tistim, ki so se udeležili veselice ...	■■"> s svojo navzočnostjo pripomo-
eas, kedaj isti v smislu spreje- glj do večjega uspeha. Posebno se tih pravil prične s svojim pošlo-1 zahvalimo sodr. iz Virdna 111 ter van jem. — je s tem formalni nemškemu pevskemu zboru "Vor-del združenja končan, in nobe- vviirts", kateri se je korporativno na državna oblast In noben za- udeležil naše veselice. Vsi različ-kon ne zabranjuje take zdru- ni narodi, tukaj živeči so pokaza-*itvp	I H. <ia se zanimajo za naš napre-
Do izvršene faktične spojitve, dek. Torej še enkrat — hvala!
t. j. do onega dne, ko prevza me v smislu na skupni konvenciji sprejetih pravil poslovanje novi glavni odbor za vse združene organizacije, pa posluje
Soc. pozdrav!
ODBOR
Pittsburgh, Pa.
Jugosl. soc. klub štev. 131, se
vsaka teh organizacij po svojih tem potom zahvaljuje vsem na dosedanjih pravilih popolnoma1 javnem shodu dne 29. marca sode-samostojno, brez ozira na že lujočim sodrugom govornikom in končano formalno združenje, ¡slov. pevskemu društvu "PreSe-d. Z istim dnem, ko prevzame u- ren", katero je častno rešilo svo-radne posle novi glavni odbor jo vlogo, zakar je tudi od zbrane-imenom vseh združenih organi- ga občinstva zelo splošno priznan-zaeij, ustavijo svoje uradovan- je.
je vse stare organizacije ter j Vsi govorniki - sodrugi: Fr prenehajo eksijit.rati kot take, Smolej AJ SelW ^n I, Gorjup-
t. j. kot samostojne korporaci-je. Predaja uradov in premoženja od strani dosedanjih organizacij novemu skupnemu glavnemu odboru se izvrši na isti na
so z svojim nastopom naredili dober nt is. Vsakemu posameznemu je sledil živahen aplavz.
Nastop organizatorja co-opera-
ii	x.. . j t vinih trgovin .Tos. C. Kane. je
ein, kakor izročijo svoje urade j-,	. .	Jv
v . . . , . , .zbudil precej zanimanja za za-, m premoženje stan glavni od-1 , v '	J	n
»	a i- j	. • druzonst.
borniki te ali dnige organizaci- _T
je svojim na konvenciji izvo- . , «Plosnem je bil shod nepri-
ljenim naslednikom. — S to od-	obiskan, kar ka-
dajo uradov in premoženja tcr,/e' d* N< V^celo tukajšno slo-
s pričetkom poslovanja novega ve,!8ko ^»vstvo zanimati za socialistično gibanje.
I
VABILO NA VELIKO	Z
MAJSKO SLAVNOST
»
ki jo prirede
skupno jugosl. socialistični klubi v Chlcagi
V NEDELJO 3. MAJA T. L.
v Pilsen Auditorium
Bine IftUnd Ave., med 17. In 18. cesto.
iftl 'l'7' " kon,,,,rtom' Petjem, ftterenptikom in tivo •likn Prob. Jrnje «lel.v.ke	Pole* te*» bo «ovor o ^mom, ,„.
ftlavne«ti in koneJno prosta sabava in ple«.	'	"J'k'
Zadetek ob 2 uri popoMne.
Vatopnlna 25. fenake v «pramatv« moftklh vatop. prosta.
ODBOR.
šal, kam je šlo tistega pol dopi- ..................................lemmemJ !
glavnega odbora pa je dokon čana tudi faktična stran združenja, in sicer brez velikih ce remonij, brez nevarnosti za "a-narhijo" in s to združenih enoletnih zmešnjav, in brez nevarnosti. da bi kdo--blagajne
odnesel!
e. 1'prašanje radi eventualno potrebne nove inkoropracije in to združenih stroškov, nadalje glede izfirube tisočakov, ki bi bili izgubljeni v raznih zastavah, gumbih, tiskovinah etc. ete., je z ozirotn velikanski pomen zdru ženja tako malenkostno, da sploh ne tnore priti v poštev pri onih, ki resno mislijo na združenje. Istotako je v času, ko se gre za enakopravno spojitev bratskih organizacij v eno celoto, nekvalificirano naglaSevan-je o "največji" in "najbogatejši" jednoti, kar razodeva nekakšen napuh dotičnih oseb. 3) Z ozirom na vse zgoraj navedeno se shod nikakor ne strinja s početjem nekaternikov, ki ali v svoji slepi domišljavosti, ali pa v svoji nevednosti, ali pa iz sebičnih nagibov razburjajo in begajo članstvo z nejasnimi pojmi in neresničnimi dejstvi ter z napačnimi premisami skušajo vzbuditi v članstvu prepričanje, da se tukaj gre za nekako "pod jarmi jen je", a ne za enakopravno zdmženje.
4.^	Na javnem shodu z.brani člani omenjenih milvvauških dmštev apelirajo na pripravljalni odbor za zdmženje, da delujejo v zgoraj označenem smislu, da svoje priprave za konvencijo pospešijo, ter da od časa do časa oficijelno obveščajo javnost o svojih tozadevnih uspehih.
5.)	Ravnotako pozivamo tudi društva po dnigih naselbinah, da sklicujejo javne shode ter v sprejetih resolucijah povedo svoje mnenje o zdniženju, da se na ta način še pred konvencijo razbl-
Spomnili smo se tudi michigan-skih štrajkarjev. Nakolektalo se je v to svrho vsota $11.31 (Kar pa bo še na posebnem mestu označeno, ker pobirajo naši sodrugi prispevke na pobiralne pole in se skupna vsota vpošlje na pristojno mesto.)
Pred shodom se je govorilo, da nas tudi naši nasprotniki poseti-jo — u svrho ugovarjanja. — Ob času shoda pa so ti punaki menda ostali doma — ali jim je pa pogum v hlače zlezel — kajti na poziv se ni nikdo oglasil.
Po zanimanju -navzočih sodeč, upamo, da bode prihodnji jednaki shod še boljšo obiskan.
Ta shod je pokazal, je obstanek in napredek tukajsnega kluba zasiguran.
Za klub štev. 131,
B. Novak, tajnik.
— Kruta obsodba. Odgovorni urednik sarajevskega socialističnega lista "Glasa Slobode", liri-safovič je bil obsojen pred sarajevskim okrožnim sodiščem na tri mesečno ječo zaradi hujskanja. Hujskanje je zakrivil s tem, ker je bil priobčil "Glas Slobode" govor češkega socialista državnega poslanca Soukupa, ki ga je i-' mel ta v avstrijskem državnem zboru o priliki debate o zunanjih zadevah našo monarhije. Zaradi dveh drugih Člankov je bil obsojen še na nadaljno trimesečno ječo. < udne pojme o pravici in svobodi imajo v Bosni!
Knjiievnoat.'
Prejeli sm,o na ogled roman Jo-hanca, i/dala in založila Dramatična knjigarna. 533 Washington St. Milwaukee, Wis. Knjižica je menda drugi del tega romana, ki tvori satirične slike in iverze. Zvezek ima 32 strani in stane 25 e.
ADVKRTISRMKNT
s	-	
SLOV. DELAVSKA	[ n 1	PODPORNA ZVEZA
U ItMWllw, .M M. *.n*u	L« J	Inkarporlraaa M- aprila lfOS t 4ria*i fVna.
	-	
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FBAN PAVLOVGlC, box 705, Conemaugh, Pa Podpeodsodaik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 8, box 91|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Consmaugh, Pa. Pomoial tajnik: IVAN PBOBTOB, box *120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 Bt. Clair Ava. Cleveland, Ohio. Pomoiai blagajnik: JOHIP MAKINČIČ, 640* 8t. Clair Ave., Cleveland, 01
I	ZAUPNIK:
ANDREJ V1DRIH, box 588, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM BITTER, 1. nadzornik, Lock bos 57, Coaemaugh, Pa. FBAN TOMAtlC, 8. nadzornik, Gary, lad., Toleatoa, Sta., box 78. NIKOLAJ POVÄE, 8. nad«., 1 Craib it., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORAKK, 1. porotnik, Waat Mineral, Kansas, box 811. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 40» Okio .Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARUNO ER, 8. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK. P. J. Kara, M. D., 6802 Bt. Clair Ave., Cleveland, Okio.
GLAVNI URAD v hiši it. 46 Main Btreet, Coaemaugh, Pa.
POMOftNI ODBOR. Dremelj Joief, box 275, Conemaugh, Pa. Gačnik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Johnstown, Pa. Zaman Frane, box 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Both Fork, Pa. Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUšTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., člaa S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. Stefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., ¿lan dr. sv. Barbare. Mostar Josip, L Box 351, Staunton, 111., ¿lan S. D. P. A P. D. Goriek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. S. B. P. D.
Delegatje sa združtveni sestanek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio. Atefan Zabric, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, 6029 Glaas a ve.; Cleveland, Ohio.
Uradno Glaailo: PROLEAKTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, 111. Coajona društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse dopise ia denar, aaravaost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj — poülja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih; ali Ban¿nih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privataih čekov.
V slu ¿aju, da opaši jo društveni tajniki pri poročilik glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tsjnrks, da so v prihodnje popravi.	^
imena in nablovi uradnikov
DRUÖTEV S. D. P. Z. ZA LETO
1914.
BoriUlj, itev. 1., Comemsugh, Pa. — Predsednik: Martin Petrič; tajnik: I-van Zgonc, box 27; blagajnik Jožef Dremelj, box 275; vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedelj« v mesecu
v dvorani druitva Sv. Alojzija.
Pomočnik, štev. 2 Johnstown, Pa. Predsednik: Mihael Cone, 353 Ohio St.; tajnik: Jos. Budna, box 57; blagajnik: Josip Rogelj, box 152;—vsi R. F. D. 3, Johnstown, Pa. — Seja vsako prvo ne deljo v dvorani druitva Triglav.
"Zaveznik", štev. 3. Franklin-Cone-maugh, Pa. Jredsednik John Bober, b. 572; tajnik: Louis Kraina, box 626; blagajnik: Jurij Ošaben, b. 788; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako ¿etrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec'', Stev. 4. Llov-dell, Pa. — Predsednik: Andrej Drob nič, b. 176, Beaverdale, Pa.; tajnik: Ant. Gerbec, b. 35, Lloydell, Pa.; bla gajnik: Jurij Kosabe, box 38, Beaverdale, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Avstrija", »tev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik Ant. Omerzu, b. 168; tajnik Joeip Setiniek, box 124; blagainik: Martin Abram, box 2, vsi v Ralphton, Pa.
"Zvesti Bratje", itev. 6. Garrett,
Pa. — Predsednik: Ivan Krai, box 227; tajnik: Avgust Orel, box 48; blagajnik: Josip Ostenič, box 197, vsi v Garrett, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedlnost", itev. 7. Claridge, Pa. Predsednik: Jos. Jaklič, b. 281; tajnik: Franc turman. b. 255; blagajnik: Fr. Jazbec, b. 455; vsi v Claridge, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo.
"Planinski Raj", Dawson, N. Mex., it. 8. — Predsednik: Frank Slanovič: tajnik: Ant. Saftič; blagajnik: Mihael Selan; vsi v Dawson, N. Mex., b. 1142.
''Zavedni fitajsrc", itev. 9. Johnstown, Pa. — Predsednik: Martin Klinar, 812 Chestnut St.; tajnik: Andrej Dobnikar. R.F.D. 4., b. 145; blagajnik: Jakob Puntar, R. F. D. 4; vsi v Johnstown, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo v Cellao, Pa.
'Jasna Poljana", itev. 10, Brownsville, Pa. — Predsednik: Edvard Zalo-kar, Ijemond Furnace, Pa.; taj. Iv. Bla iinc, b. 88, Newcomer, Pa.; blagajnik: Josip Markovič, Lemond Furnace, Pa. ja vsako prvo nedeljo.
"Zarja Svobode", itev. 11, Dunlo, Pa. — Predsednik: Fran Nagli*, box 228; tajnik: Andrej Obrezar, box 155; blagajnik: John Dolez, box 161, Dunlo, Pa.; vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", itev. 12, Heilwood, Pa. Predsednik: Milivoj Koruzovič, b. 144; tajniki Josip Glas. box 88; blagajnik: Martin Ainkovec, b. 88. Heilwood, Pa. — Seja vsako prv onedeljo.
"Vočernica", itev. 13, Baggalev, Pa. — Predsednik: John Arh, box 162, Withnev, Pa.; tajink: Ant. Verhoviek, box 141; blagajnik: Anton Rak, box 53, oba v Hostetter, Pa.—8eja vsako drugo nedeljo.
"Moj Dom", itev. 14. Orient, Pa Predsednik: Anton Zorič, Edenborn, Pa.; tajnik: Frank Grame, box 206, Republic, Pa.; blagajnik: Pavel Rolih, b. 377, Republic, Pa. — Seja vaako ¿etrto nedeljo v dvorani New 8alem, Pa.
"Slovan", itev. 15, Sopris, Colo. — Predsednik: Leo. Marela, b. 21; tamjk: Silvester Berentia, b. 192; blagajnik: Fran Ltfkačič, b. 182; vsi v Sopris, Colo. Seja vsako prvo nodeljo v prostorih so-brsts Ivan Koaeilja, v Piedmont, Gala.
"Bratstvo'*, itev. 16. Buxtoa, Ia. — Predsednik: Franc Krištof, box 104;
tajnik: Franc Raspotnik, b. 683; blagaj nik: Ant. Tomšič, b. 801; vsi v Buxton, Iowa. — Seja vsuko prvo nedelo v prostorih sobrata Ant. T.miič-a.
"Zora," itev. 17, Akron. Mich. — Predsednik: Gaiper Volk; tajnik: Anton Novak, box 68; blagajnik: Andrej Sturman, box f, vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvon", itev. ¿8, Braddock, Pa. — Predsednik: Fran Žefran, 233 Kinnar Alley; tajnik: Jakob Zalaznik, 848% Washington Ave.; blagajnik: Ivan A. Grm, 507 Chery Way; vsi v Brsddock, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
'' Združeni 81ovenec", itev. 19, Ca-rona, Kans. — Predsednik: Blat Miso-ri, b. 47; tsjnik: Fran Zupa^ii, b. 35; blagajnik: Ötef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupan¿ič.
"Nada." »tev. 20. Huntington, Ark. Predsednik: Martin Pucel, L. B. 17; tajnik: Anton Fabjan, b. 140; blagaj.: Joief Zupančič, b. 45; vsi v Huntington, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo.
*'Sokol,'' itev. 21, West Mineral, Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b. 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Al. Zupančič, b. 68; blagajnik Fran Špai-ser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako četrto nedeljo.
"Od boja do zmage," stev. 22. La Salle, III. Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gregorič; blagajnik: John Počiva lie k; vsi 101 Main St., La Salle, III. — Seja vsako prvo nedeljo.
Slovenaki Bratje", itev. 23. Coke-ton, W. Va. — Predsednik: Frank Fortuna, box ">06; tajnik: Ignac Ponikvar, box 32, oba v Thomas, W. Va.; blagajnik: Anton Stučin, box 75, Benbush, W. Va.—Seja vs2ko zadnjo nedeljo za prihodnji mesec.
"Ilirija", itev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik: John Fe Iba n, b. 174; blagajnik: Matija Zadravec, vsi v Iselin, Pa. — Seja vsa ko prvo nedeljo.
"Dolavec," itev. 25, Rock Springs, Wyo. — Predsednik: Jos. Pometa, 619 N. Front St.; tajnik: Valentin Stalik, 240 M. St.; blag.: Frank Golob, 302 Pilot Butte a ve.; vsi v Rock Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem domu.
"imarnlca," itev. 26, Export, Pa. Predsednik: Pavlič Jožef, b. 280; tajnik Louis Zupančič, b. 170; blagajnik: Nikolaj Rogina; vsi v Export, Pa. — Se ja vsako prvo nedeljo.
"Miroljub", itev. 27, Diamondvil-le, Wyo. — Predsednik: Fran Homan, b. (f); tajnik: Jos. Motok, b. 141, Kem merer, Wyoj blagainik: Mat. Brunsko-le, b. 1,10, Diamondville, Wyo. — seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca v Diamondville, Wyo.
"Habsburški Sinovi", itev. 28, 8. Brownsville, Ps. — Predsednik: Mike Biičak, b. 98; tajnik: Ivan Erjavec, b. 52; blagajnik: Ant. Kovačičj b. 98, Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa. — 8eja vsako diugo nedeljo.
"Jutranja Zarja", itv. 29, Mesdow Lands, Pa. — Predsednik: Ivan KokliČ, b. 276, Canonsborg, Pa.; tajnik; Josip Bizjak, b. 253, Meadow Land, Pa.; bla gajnik: Frank Baje, b. 33, Meadow Lands, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", štv. 30, Breesy Hill, Kans — Predsednik: Martin Smolčik, R. F. D. 2, box 208; tainik: Ivan Pečnik, R. 2, box 222; blagajnik: Josip Sibort, box 54, Breezy Hill 8ta.; vsi v Mulberry, Kans. -— Seja vsako prvo nedeljo.
štv. 31, Delagua, Colo. —
Predsednik: Frank Urbaaëlê, b. 7; tainik : Alojzij Lndvik, box 88; blagajnik
Josip Zele, b. 126; vsi v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo. , "Zeleni Vrt", štv. 82, Palisades, Golo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766; tsiaik: Jakob Trojar, b. 744; blagaj u»k: John Vozel, box (f), vsi v Pali sadee, Colo. — Seja vsako drugo ne deljo.
"Slovenska Zastava", itv. 33, Jenny
Lind, Ark. — Predsednik: Alojsij Grilc, box »6; tajnik: Joief Sadar, box 103; blagajuik: Albin Bobni¿, box (f). — vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja vaako prvo nedeljo ob 2 popoldne.
"Edinost", štv. 34, Yukon, Pa. — Predseùnik: Frank Kostelic, b. 70; tajnik: Mihael Mačkovšek, b. 149; blagajnik: Ivan Vidmar, b. (f); vsi v Yukon, Pa. — Seja vsak prvo nedeljo v Yukon dvorani.
"Planinski Raj", štv. 35, Lorain, Ohio. — Predsednik: Joief Jere, 1647 E. 31st Street; tajnik: Jakob Hlepčar, 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Svet, 1685 E. 31. St.; vsi v Lorsin, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta. • Zdrušitelj ' », it. 36, South Fork, Pa.
—	Predsednik: John Suhadolnik; taj. nik: Mihael Bojaui¿, b. 75; blagajnik: Mirko Urgorick, b, 495; vsi v South Fork, Pa.—Seja vsako tretjo nedeljo.
"LJubljana", itv. 37, Barberton, O. —Predsednik: Frank Smuk 201 Grednor ave.; tajnik: Frank Merzlikar, b. 121; blagajnik: Andrej Repar, b. 98; vsi v Harberton, O. Seja vsako drugo ne deljo v Srbskem domu na 616 Caruel St.
Dobri Bratjs", itv. 38, Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, b. 134; tajnik: Frank Androjna, b. 721; blagajnik: Alojz Goreuc, b. 375; vai v Bridgeport, O. — Seja vsako prvo nedeljo ob 8. dopoldne v dvorani druitva •v. Barbare v Baydsville, Ohio.
"Sokol ", itv. 39, Neffs, Ohio. — Predsednik Frane Rozman; tajnik: Franc Kotar, b. 415; blagajnik: Leo Plahuts, b. 26; vsi v Neffs, O. — Soja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Dernača.
Orel", itv. 40, West Newton, Pa.
Predsednik: Josip Ogrin, b. 95-a; taj nik: Mihael Jamnik, R. F. D. 3, b. 15-c; blagajnik: Josip Zorko, R. F. D. 3, b. 91 a; vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za pri hodnji mesec.
Jutranja Zvezda", itv. 41, Cleveland, Ohio.—Predsednik: Avgust Straj-ner, 3555 E. 82nd St.; tajnik: Fran Kokotec, 8103 Marble avenue; blagajnik: Anton Ulepii, 8102 Marble ave. S. E. ;vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažin a.
"Mladi Slovenec", itv. 42, Oglesby, 111. — Predsednik: John Malin, b. 67; tajnik: Josip Stok, b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 266; vsi v Oglesby, Hl. — Sjja vsako prvo nedeljo.
'Sava", itv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Martin Raspotnik. tajnik: Jos. Bo^; blagajnik: Mihael ßoži¿; vsi v Portage, Pa., R. F. D. 1, box 5;
—	Seja vsak drugo nedeljo. "Triglav", itv. 44, Tercio, Colo. —
Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol, st.; blagajnyk: Frank Rebol, st.; vsi v Weston, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa.
—	Predsednik: Mat. Pe¿jak, 287 Coo-persdale Ave.; tajnik: Gregor Hreičak, 407 Eighth Ave. oba v Johnstown, Pa.: blagajnik: Ignac Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
' 'Južni Premogar", itv. 46, Alix, Ark. Predsednik: Math. Kokalj, Altus, Ar k.; tajnik: Math. Starman, box 127, Alix, Ark.; blagajnik:. Jurij Kokalj, box 77, R. F. D., Altus, Ark. Seje vsako drugo nedeljo.
"Slovenaki Bratje", it. 47, Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Jurij Vidmar, box 167; blagajnik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Mladsnlči", itv. 48, Aurora, IP.—Predsednik: Frank Praprot-nik, 21 Forest av.; taj.: Iv. K. Marsich, R. 5, b. 112; blagajnik: Josip Jakoi, 627 Aurora Ave.; vsi v Aurora, 111. — Seja vsakega 16tega v mesecu.
"Clevelandske Slovenke", it. 49, Clevelsnd, Ohio. — Predsednica: Ana Koiak, 3559 E. 81 St., 8. E.; tajnica: Antonija Vitigoj, 3619 E. 81. 8t. 8. E.; blagajnica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82 St., S. E.; vse v Cleveland, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Proletaroc", itv. 50, Franklin, Kans. — Predsednik: Alojzij Korošec, b. 90; tajnik: Fran Vegel, b. 38; blagajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo.
' Delavec", itv. 51, Cleveland, O. — Predsednik: Fran Mikie, 1423 E. 21. St.; tajnik: Louis K veder, 6034 St. Clair Ave.; blagaj.: Zaletel Ivan, 1110 E. 64 St.. N. E.; vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu na 600« St. Clair ave.
LJnbljanakl Grad", itev. 52, De Kalb, III. — Predsednik: Frank Keržič, 1317 Market St.; tajnik: Anton Osredkar, 1403 State St.; blagajnik: Frank tvo kel, 1403 State St.; vsi v De Kalb, 111.
—	Seja vsako drugo ndeeljo. «
' 'Planinska Vijolica", itv. 53, Pickens, W. Va. Predsednik: Andrej Frane-tič, Czar, W. Va; tajnik Frank čepirlo, b. 46; blagajnik: Fran Čeligoj, b. 46; vsi v Pickens, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih sobrata Iv. Ceprlo.
"Karol Učskar", itv. 54. Rockwood, Ps. — Predsednik: Joief Hočevsr, b. 155; tsjnik: Anton Hočevar, b. 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 255; vsi r Rockwood, Ps. — 8eja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Ant. Hočevar.
'/Vrh Planin", itv. 55. Crab Tree, Pa. — Predsednik: Ivan Tome, b. 94; tajnik: Joief Rozman, box 167, blagajnik: Andrej Jereb, b. (f); vsi v Crab Tree, Pa. — Seja Vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome.
"Skala", štv. 56, Allegheny, Pa. —
Predsednik: John Simončič, Fsbijan street; tajnik: Frank Hudič, 883 Pike 8t.; oba v N. 8. Pittsburgh, Pa.; blagajnik: ...artin Kralj, 13 Ganstar St., Etna, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. 8. D. v Pittsburg, Pa.
"Oavsn", itv. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Vermel; tainik: Ciril Btibil, box 404; bla^nmik: Josip Prime; vsi box 404, Carrollton, Ohio.— Seja vsako ufro nedeljo v prostorih sobrata Martina Gsrmelj.
1 Rudar", štv. 68. Caamors, Alte, Caaad — Predsedaik: Ivan Traven,
b. 154; tajnik: Josip 8ribsr, b. 201; blagajaik: Pran Kralj, b. 172; vsi v Csamore, Alts, Caaada. — Seja vsako
drugo nedeljo v prostorih sobrata Krank Kral, ob 2 popoldne.
'Slovenaki Fantje", št. 59, May nsni, Ohio. — Predsedaik: Joief Smo dič, bo z 55; tajnik: Leopold Bregar, b. 46; blagajnik: Matija Bregar, b. 46; vsi v Maynard, O. — Seja vsako dru go uedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a.
"Moonrunaki Trpin", itv. 60, Moon Run, Pa. — Predsednik: Jurij Pivk, b. 15; tajnik Fran Močnik, b. 133, oba v Moon Run, Pa.; blagajnik: John Močnik, boz 125, Moon Run, Pa. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1 uri oopoldau v dvorani sv. Barbare.
"Napredni Slovenci", it. 61, Gsrv, Ind. — Predsednik: Martin Skola, 925 Madison St.; tajnik: »an Tomažič, b. 73; Tollestou St.; blagajnik: Louis Shmit, 1308 Broadway; vsi v Gary, Ind.
—	Seja vsako drugo uedeljo v prosto rih sobrata Ivan Ivauič.
žensko društvo "Sokol", itev. 6t, Clevelsnd, Ohio. — Predsednica: 2ofks Birk, 6029 Glass Ave.; tajnica Fran šiška Trbeiaik, 1161 Norwood Rd.; bla gajnica: Marija Poznik, 5323 Spencer ave.; vsi v Clevelaad, O. — Seja vsaki prvi torek v mesecu.
"Adamič in Lundsr", štv. 63, Bobbins, Pa. — Predsednik: Viktor Auster iič, Johangheny, Pa.; tajnik: Jernej Rupuik, b. 15, Coulters, Pa.; blagajnik: Louis Grum, box 25, Robibns Station, Pa. — Seja vsake prvo nedeljo.
"BratoHub", itv. 64, Milwaukee, Wis. — Predsednik: Math. Sagadin, Hrunks Lane No. L', Milwaukee, Wis.; ta jaik: Joe Kokovnik, 360 Florida St.; blaga jaik: Math Kmetec, 356 Florida St.; vsi v Milwaukee, Wis. Seja vsako prvo nedeljo.
"Bratje trdno stojmo", itv. 65, New Alexsndria, Pa. — Predsednik: Jcžef Ribič; tajnik: Josip tura j, box 103; blagajnik: Fran Resnik, b. (f); vsi v New Alexandria, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Vü Slovani", itv. 66, Wasson, 111.
—	Predsednik: Frauk Sajeric, bi 541; tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (t)*, bla gajnik: Anton Klauzer, b. 427; vsi v Wasson, 111. — Seja vsako drugo nedeljo ob 1. uri popi. v prostoru I^ouis Grebenjaka.
"Narodna Sloga", itv. 67* Seminole, Pa. — Predsednik: Nikolaj Zvonarič; tajnik: Mike Buretič, Seminole, Pa.; blagajnik: Nikolaj Zvonarič; vsi v New Bethlehem, Pa. — Seja vsako prvo ne leljo v prostorih sobrata Ivan fampe.
"Združeni Balkan", itv. 68, Clin ton, lad. — Predsednik: John Močnik, box 319; tajnik: Anton Primožič, R. R. 3, b. 5; blagajnik: John Amolc; vsi v Clinton, Ind — Seja vsako drugo ne leljo ob 9 dopoldne v dvorani Santa Forte.
"Balkan", itv. 69, Pittsburgh. Pa. —Predsednik: Anton Fabec, 5632 Drez-den Ali.; tajnik: Frank Kopar, 5161 Natrona All.; blagaj.: Alojzij Hlad, 5624 Dresden, All.; vsi v Pittsburg, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v K. S. D.
"Zvesti bratje", it. 70, New Derry, Peni syhania. — Predsednik: Josip Pe-nič, tajnik: Atefan Kopriva, b. 11; bla gajnik: Ivan Prah, b. 41; vsi v New I>er»y, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Stefan Kopriva ob 9 vi dopoldne.
"Delavec naprej", itv. 71, Bessemer Pa. — Predsednik: Ivan Popetnki, b. 159; tajnik: Anton Katič, b. 86; bla gajsik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Klinčeka.
"Koscziusko," itv. 72, Bankhead, Alta. Canada.—Predsednik: Pjav Spiewak, box 591; tajnik Anton Plonka, b. 18; blagajnik Peter Kubany, box 40; vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsako (f).
"Pod Triglavom", itv. 73, Smith-field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. «3, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. D. 7, b. 149; blagjanik: Anton Bergine. R. F. D. 9. b. 88; vsi v Smith-field, Pa.—Seja v»ako drugo nedeljo.
"Kranjski prijstelj", itv. 74, Falls Creek, Pa. — Predsednik: Alojzij Slak, box 61; tajnik: Jernej Gril, box 66; blagajnik: Josip Uriič, b. 261; vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-iiča.
"Naprej do Zmage", itev. 75, Fitz
Henry, Pa.—Predsednik: Anton Boltič; tajnik: Frank Indof, b. 113; blagajnik: Matevž Podbeviek, box 2; vsi v Fitz Henry, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
"Slovenaka Cvetljica", itev. 76, A-damsburg, Pa. — Predsednik: Frank Kastelic, b. 96; tajnik: Martin Marinč, b. 98; blagajnik: John Šenčur, b. 142. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Severni Premogar", itev. 77, Superior, Wvo. — Predsednik: Ivan Spes, box 309; tajnik: Jakob Miviek, b. 63; blagajnik: John Strukel, b. 309; vsi v Superior, Wyo. Seja vsako drugo nedeljo o deseti uri dopoldne.
OPOMBA: Tajnike istih druitev, kateri zapazijo kako pomoto istotako tudi katerih društveno poročilo je po-mankljivo, prosim, da mi nemudoma porečajo, da se nedostatki v imeniku, kateri izide drugič, popravijo.
S sobratskim pozdravom
LOUIS BAVDEK, gl. tajnik S. D. P. Z.
spremembe pbi krajevnih druôtvih a. 8: b. p. d. v mesecu marcu 1914.
Novo pristopil člani.
K druit. it. 1. Constante Bmetti, crt. 2032.
K druit. it. 9. Anton Bartol, cert. 2027.
K druit. it. 11. Frank Rotar, cert. 2030 in George Payer cert. 2031. Prestopil člani (lce). Od drui. it. 15. k druš. it. 2. Wm. in Friula Si tu ion
Od drui. it. 16. k drus. it. 12. Frsnk Reiiinik.
Suspendirani člani (les). Pri drui. it. 1. Prvi mesec susp. Mar tin Katzman, Ant. Kotzman, Ant. Kau-čič, Jos. Yartz. Drugi mesec susp.: Anton I^esjak, Simon Kotzmsn.
Pri druit. št. 3. Mikael Stel, Luka Kogaj in J. Kovačič.
Pri druš. št. 4. Prvi mesec susp. Aat. Miha lil, Frank Bonat, Joku Kamlok.
Drugi mesec susp. Joku Cuder, Frank in Paulina Hribar, Hup. ia Terezija
G regorčič.
Pri druit. it. 6. Prvi incsec susp. Jos. Li p« vie k.
Drugi mesec susp. Fr. in Mary O bra m, Fr. in Mary Pikler.
Pri druit. it. 7. Jpku in Mary Kun> iek, in Frank Grilc.
Pri druit. it. 10. John Eržen in Jos. Hribar.
Pri druit. it. 16. Fr. in Mary Lipov-iek, Peter iu Mary Benedičič, Mat. in Alojzija Žnidariič, Jos. in Mary Oblak.
Pri druit. it. 19. Jos. Mastuak.
Izobčeni čaln (ice).
Od druit. At. 1. Simon in Frančiška Suinik, Frank Kozjan, Frank in Terezija Božič, Jokn in Ana Hribar.
Od druit. it. 10. Frančiška Tanžel.
Od druit. it. 19. Jos. Plavec.
Od druit. it. 20. Louis Kalan in John Oblak.
Odstopil od druitva it. 21. Jacob Bre gant.
Umrli člani:
Pri druitvu it. 5., Weir, Kau*., Ignac M Limai, crt. 423. Umrl 25. januarja 1914 V starosti 46 let.
Pri druMt. it. 4, Mineral, Kans., Anton Markovič, crt. 195. Umrl 24. febru ar ja 1914 v starosti 61 let.
Pri druit. it. 10., Jenny Lind, Ark., Andrej Novosat, cert. 694. Umrl 18. marca 1914 v starosti 55 let.
Opomba:
S tem namenjam vsem članom in članicam A. S. B. P. D., da smo pričeli s prvim aprilom t. 1. poslovati po starostno razredni plačilni lestvici.
Društveni tajniki so proieni, da iz-piiejo člane in člauice po razredni sta rosti v svojo knjigo, ker to vam bode dalo ]K>dlago za pravilno poslovanje v novem sistemu.
Mesečna poročila je treba skrbno pregledati in skrbeti na to, da bodo pravilno izpolnjena, Spolniti se morajo vsaki mesec dva, eden se pošlje gl. tajniku, drugi se pa hrani v druitve nim arhivu v pregled nadzornemu o<W boru.
Pri poiiljatvi denarja glavnemu bla gajniku pa izpolnite stari mesečno po-ročilni list. Mesečno poročilo gl. blagajniku zadostuje, da se vpiie skupne dohodke; pri izdatkih se pa vpiie koliko se je izplačalo boluiike podpore in konečno preostanek, ki se po&lje v gl. blagajno.
Skrbno treba bode paziti, da vsak član(ica) plačuje popolen asesment, to tem bol sedaj, ko se bode plačevalo po razredni lestvici in bode večina čla-uov plačevalo konečno itevilo s centi. Dolžnost članov je, da se preskrbi s potrebno svoto pri uplačevanju in stem olajia delo druAtvenemu tajniku.
Y slučaju, da članu primanjkuje eden ali več centov, naj si ta primankljaj izposodi od navzočih članov. Druitve ni tajuik nesme sprejeti nezadostni asesment; pomankliva svota se vrne članu in se istega vpiie suspendiranim.
Člani (ice) ki prestopijo od enega k drugemu druitvu, morajo imeti zazna mek starosti na prestopnem listu, da tajnik druitva. h kateremu prestopi ve, po kateri starosti naj od njega zahteva asesment.
Mnogokrat se dogodi, «la tajnik ne izda prestopnega lista članici, ki je prestopila k drugemu, druitvu, stem pa nastanejo zmešnjave v gl. uradu. Pre stopni listi se morajo izdajati za čla nice prav tako, kakor za člane.
Starost članov(ic) mora biti zaznamovana pri vseh prestopnih, suspendiranih, zopet sprejetih, izobčenih in u-mrlih članih in članicah.
Druitveni tajniki imajo v novem po« nlovanju precej teiko nalogo, toda le malo potrplenja in malo dobre volje, pa se bo vse premagalo in čez čas po kazal se nam bo lep uspeh, pred očmi naj bo nam vedno geslo: Vsi za enega, eden jim. vseî
Z bratskim pozdravom
John Čeme, gl. tajnik.
Springfield, 111.
Kratek odgovor na domišljav in lsžnjiv dopis, katerega je priobčil "Am. Slov." v Stev. 34.
A ko bi poročal opazovalec v Proletareu take lažnjive stvari kakor vi, ne bil bi ne slep ne gluh, ampak po vafcem mnenju "fajn" človek. Ker je pa resnico poročal, ste si pa izmislili za opazovalca priimke vsake vrste, kakerSne si more izmisliti le katoličan. Pripomnim, da bi dopis o zannnici bolj natanko prečitali in sprevideli bi, <la opazovalec ne laže, ker ni pisal, da je boter bil v cerkvi birman; poročano je bilo samo, da je dobil zauinico. Da nam pa zavidste nss uspeh, je razvidno iz toga, ker napadate vsakega po-fitenegs človeka, kateri ne nosi v farftko blagajno. Nadalje klati naročnik nekaj o soc. tatovih. Pometi pred svojim pragom, pa bo* i-niel velik kup smetja. Ali je bil dotični soc., katerega *e danes doliite, ds je izrabljal ter deloma odnesel blsgajno st. Bsrbaret Da pa soc. klub napreduje, je dokac, da dobimo pri vsaki seji po več
novo pristoplih članov. Naročnik piše, da preklinjanje in pijančevanje je naša izobrazba. S tem je menda menil gotovo enega, ki mu stoji jsko blizu. Ne prišteva se k nam tisti, ki je bil aretiran radi razgrajanja ter pijančevanja v nedeljo dopoldne in nedelja je — — 4 * Gospodov dan". — Nadalje piše nekaj o zapeljevanju deklet ter pri tem omenja «lučaj Štain-pek. O joj! Smiliš se mi, da tol* češ sam sebe. Naj ti bo povedano, da dotični fttampek ni bil nikdar član soc. kluba. Knjige so pri meni vsakemu na razpolago, da se prepriča. Hoteli ste zopet enega, katerega bi se sami sramovali, spraviti na našo stran, kakor ste hoteli Mali-ja. Kaj pa rev. Hans Schmidt! Te vaše laži in grdo obrekovanje, (kar zamore le kak v sveti veri dobro poučeni), je dobra agitacija za nas. In ako ostane tukajšni slov. župnik pri svoji obljubi, katero je baje napravil, zvest, potem ni več daleč čas, ko bodete morali cerkev sv. Barbare zarentati soc. klubu. Sedanja dvorana postaje itak že premajhna. Tem potom tudi vam naznanjam, da slov. godba nima v soč. klubu nobenega stika. Kaj je pa vam storil žalega Silvester. On je znan daleč naokrog kot pošten in pravičen človek. Nam je tudi znan kot zaveden sodrug. S tistim imenom, katerega ste njemu pri-djali, bi se imel marsikateri izmed vas klicati. Bodite vendar nekoliko stvarni z vašimi dopisi pa pustite osebe, katerim ne morete nič druzega očitati, kakor da so zave-* dni, pri miru.
Tudi je bilo od opazovalca že enkrat omenjeno, da socialisti si niso postavili ne malika niti boga. Pa vendar zopet nam svetujejo, naj si postavimo neko domačo žival za bogca. Gnjusno je slišati take reči iz ust ljudi, ki sami sebe imenujejo verne katoličane. Da pa gre večja čast omenjeni z dvema vrstami knofi in "V." živali, kot pa iz vaše srede Vodiški JohanČki, bodete mogli sami priznati. Naj vam bo enkrat za vselej povedano, da ne rabimo tistih praznih in grdih dovtipov. Z u-moni bodete štrli jarem suženstva, kateri žuli vas in nas. Enkrat bode prišel čas, ko bodete obžalovali vašo nasprotstvo. Zaman se pa trudite, da bi vstavili neprenehoma se vrteči Jkazalec časa. Vseeno pa vam izrekam še enkrat hvalo za agitacijo, katero povzročate z vašimi dopisi.
Ohas Welletz, taj. kluba.
— Mednarodna diplom a tična konferenca dola mladostnih delavcev in ženskega dela. V lanskem septembru je bila v Bernn mednarodna konferenca, ki naj bi bila izdelala mednarodno pogodbo o prepovedi industrijskega noč nega dela za mladostne delavce in ki naj bi bila določila najvišji delovni čas za delavke in mladoat-no delavstvo. Avstrijo je zastopal na tej konferenci sekcijski aef dr. Mataja, ki ae je trudil na vse pre-tege, da bi bil vplival na sklene konference v korist podjetnikom. Avstrijska far«ka vlada je bila tako nesramna, da je obdelovala na skrivnem zastopnike drugih vlad, naj izposlujej*) poslabšanje predlaganih določb. Njeno "delovanje", žal, ni ostalo brez uspeha. To postopanje je bilo tako podlo. <la je protestiral v nemškem državnem zboru proti temu konservativec grof Posadovsk.v in je pozval nemško vlado, da naj od-prwvi pri bodoči diplomatični kon ferenei ono poslabšanje. Sedaj je povabil švicarski zvezni svet prizadete države (Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko, Belgijo, Španijo, Francosko. Angleško, Italijo, Norvegijo, Holandsko. Portugalsko, Rusijo, Šyedsko in Luksemburškio)%iia di-plomatično konferenco, ki naj iz-pr^meni sklepe lanske mednarodne konference. Diplomatična konferenca bo 3. septembra 1914. v Bernn. Radovedni smo, -če bo spravila avstrijska farška vlada, ponižna dekla rimskega klerikaliznia in kapitalistov, še enkrat toliko poguma skupaj, da nastopi zopet za koristi podjetnikov in proti delavstvu.
Kralji premoga t Coloradu tožijo premogarako unijo za pet mi-1 ionov dolarjev odškodnine radi povzroeenja stavke. Ako Rocke-feller — kateri ima največ akcij med temi kralji — dobi teh pet miliončkov, potem bo spet ltfhko dal večje dsrilo za kako cerkev ali za vaeučil»ce (mogoče tudi Janez kaj dobi za orgle!)
proletarec
LJST ZA INTKRESK DELAVSKEGA LJUDSTVA.
izhaja vsaki tobek.
— Laataik ia iadajaUlji -
Jugoslavia tka dalavaka tiikaiaa dru tka v Ckicaio, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 aa pol leta. Ze Evropo $2.60 za celo leto. $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi btvaiiiia je poleg novega naznaniti
tudi stari naslov. • _
GImII» aUv«»ak* •rfialucll« J*imL — McUUaUM »»•*• v Am«rUki. —
Vee pritotbe glede nerednega pošiljanja Usta in drugih nerodnosti, je pošiljati
predsedniku družbe tV Podlipcu, 5039 W. 25. PI Cicero. III.
PROLETARIAN
Owm4 tml »«UliM mry Tuatdty by
Saatk Slina Workaaa'a Pabisking Company
Clieaia, Hliaaia._
8ubaeription rates: United States and Canada. $2.00 a yeer, $1.00 for half year. Foreign countries $2.(0 a year, $1 26 for hslf year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
eooe w. si. street, chicaco uunois.
Telephone: LAWNDALE 9677
PRVI MAJNIK SE BLIŽA.
V kratkem praznuje zavedno delavstvo svoj praznik. Vae kar je 8ocializem zbudil v mžavah, vstaja ta dan, da pokaže vpričo vsega sveta svojo razredno zavest in pa svoj ponos. Če ne bi imelo praznovanje prvega majnika drugega pomena, kakor da se delavstvo o-trese hlapčevske ponižnosti, v katero ga je pahnil kapitalizem in da občuti svoje človeško dostojanstvo, bi bil praznik velik in vreden, da ga obhaja vse, kar dela za tuj dobiček in za svojo muko. To je sploh doslej največja zasluga socialne demokracije, da je delavstvu pokazala njegovo vrednost in ga dvignila iz one tope, brezmočne pohlevnosti, ki sramoti sužnja kakor njegovega gospodarja in človeško pleme sploh.
Zagovorniki družabnega reda, v katerem živimo dandanes, ga* slave, češ, da je njemu zahvaliti ▼ao kulturo, ki jo uživa sedanji svet. Toda kako majhna se nam prikaže ta opevana kultura, če se ozremo na drugo stran, kjer sc razširja v nedogled zevajoča ne-kultura. ki je neizogibna tam, kjer zatira človek človeka! Svetovno bogastvo se je pač tako pomnožilo. da tisti, ki ao si ga prilastili, lahko uživajo, skoraj vse, kar more le izmialiti človeški- razum. Toda vse to bogastvo se ustvarja v sužnosti, ustvarjajo ga miljoni, ki po zakonito kapitalističnega sveta ne smejo sami uživati, kar so sami ustvarili. Tuje pleme je napol človeško pleme in to pleme je hotel kapitalizem napraviti iz množic : z razumom obdarjeno, ali vsa ke volje oropano, samo za garanje živečo tovorno živino je hotel vzgojiti zlati mamon. Kapitalistično bogastvo se množi, bogatinsko živ Ijenje se lepša, telesnih in duševnih užitkov je dan na dan več in kapitalistični svet se ponaša s svojo visoko kulturo.
Ali vsa ta kultura je zlagana. Človeštvo komaj kaj ve o njej. Mimo nje hodi, skozi njo hodi, u-živati je ne more, komaj da opazi kdaj žarek njenega sijaja. Zakaj človeštvo mora delati, delati, delati. Svoje oči mora upirati v stroje, v jame, v knjige; komaj da še •vidi, kdaj je zemlja zelena, kdaj bela.
In tako je všeč gospodarjem tega sveta.
Socializem pa je tudi naučil mučenike dela, da se njih trpljenje ne odpravi z nobeno milostjo in da je vsaka pravica le toliko vredna, kolikor je velika tista moč, ki jo jo pridobila in ki jo varuje. Gmotna in kulturna beda delavnega ljudstva je posledica njegove brezpravnosti, brezpravne so množice, ker nimajo moči, moči nimajo, ker ai je niso ustvarile.
In ko so delavci to spoznali, so se morali vprašati, če si sploh morejo pridobiti toliko moči, da bi premagali krivico in trinoštvo. Majhno ie bilo upanje na prvi pogled. Zakaj vsa vidna moč je v oblasti onih, ki gospodujejo. Vso bogastvo tega sveta in vse sile, ki ga čuvajo, države, orožje, cerkev in «d gonpodujočih ustanovljena pravica s svojimi pomočniki v uniformah in talarjih, a svojimi ječami in vialicami — vse je na
strani gonpodujočih. Delavstvo pa niina ničesar razven svojih rok.
Ali te roke ao prave stvarnice vsega, kar ima kapitalistični svet in vsega, kar mu služi za zatiranje onih, ki ga • svojim delom rede. V tdh rokah tiči več resnične moči, kakor »v blagajnah vsega sveta. Zakaj od teh rok je odviauo, če sc gibljejo, če ustvarjajo, če dajejo svojim gospodarjem kruha in potic.
•	e e
1'sodno nasprotje na tem svetu je nasprotje med bogastvom in revščino. Dokler velja to nasprotje, ne rnore biti sreče, ne more biti blagostanja, ne more biti kulture za človeštvo. Dokler je človeštvo razdeljeno v gospodujoče in zasužnjene razrede, ni človeštva. Mali manjšini je svet paradiž, ogromni »večini, nepreglednim množicam je goreči pekel.
Pekel pa je pod paradižem in plast, ki ju loči, je tenka. Na to so pozabili tisti, ki plešejo in rajajo na vrhu v lahkomiselni objesti. mkleči, da mora biti njih razuzdana. radost večna, kakor suženjska pohlevnost zakletih. Zaman je vnako svarilo, zaman vsak klic trpinov. Pod njihovimi nogami je pekel, a ker ne vidijo ognja, ne verujejo vanj. A če sc vendar pokaže več znamenj nevarnosti, ki se zbira <v globočinah, sc tolažijo. da je še daleč do tistega časa, ko zažari nebo od požara. Kar sc morda zgodi tedaj, ko jih več ne bo, jih ne skrbi. Pa vriskajo še glasneje in skačejo še bolj razuzdano.
Le včasi sc zazdi temu ali onemu, da je med sužnji že preveč upornega duha, preveč človeške zavesti, da se je v nižavab zbralo že preveč volje in moči. Tedaj se ne zgane vest, ali zgane se strah. In svet gospodujočih se zamisli, kako bi ugonobil nevarnost, ter pahnil upornike nazaj v brezdno.
•	• e
Deiaivstvo je prebilo prvo dobo svojega boja za rešitev. Ko je au-ženj prvič vzdignil pesti, da so zarožljale verige, kakor usodno žuganje, je planilo gospodstvo pokonci in njegova prva misel je bila zatreti vsak pojav nezadovoljnosti, da mine ubogi pari za vse čase pogum »n bojevitost. Začela sc je perioda progonov. Po vseh državah je bil socializmu napovedan boj in sama misel socializma je biLa prepovedana in pro-kleta. T rumom a so preganjali socialiste iz mest, podili so jih iz dežele, polnili so z njimi zapore n ječe. Države so na8topile kot organizacije kapitalizma; nasprotnik gospodarskega izkoriščen ja je veljal za sovražnika domovine.
Sveta vojska je divljala in besnela. Socialist je bil prost — ka-kor gozdna žival; noben zakon ga ni varoval in nobena šega. Ali vsa razburjena vojna je bila zamanj. Čim 8trastneje so preganjali socialno demokracijo, tem mogoČ-neje se je raavijala in naenkrat so spoznali, da je javno zatiranje in trpinčenje bolj koristno zatiranim kot zatiralcem. Doba protisociali-stičnih zakonov in procesov je o-stala neplodna za gospodujoče; najlepše plodove je rodila preganjanim in zatiranim. V tisti dobi najhušega miačeništva se je socialna demokracija razširila skoraj po vsej Evropi in začela se je širiti po Ameriki in Avstraliji, med Japonci in Kitajci, na jugu Afrike in med zamorci. Kjerkoli se je pojavila, so jo najprej sprejeli po vzoru kulturne Evrope, z ječo in z vislicami. A povsod je mučeniška kri napravila zemljo rodovitno.
Zagovorniki krvavoga reda niso izginili s sveta. &e se zgodi, da začno ookati puške, da sc napolnijo ječe in da rabclj ne zmore vsega dela, ki mu ga nalagajo. Še pošilja beli car na tisoče svojih podložnikov v Sibirijo in jih meče v svoje —t—t—t—t—t—t— Francija mobilizira cele polke proti stavkajočim železničarjem in japonski mikado daje od 7. zjutraj do 3. popoldne obešati zarotnike. Ali malokdo pričakuje še pomoči od take sile. V nemogoče čudeže tudi kapitalizem ne veruje več.
Izmislil si je nove metode. Nekdanji sovražniki so postali "naj-bolji prijatelji delavstva" Nihče se ni zmenil za garajoče proletar-ce. dokler niso sami mislili na svojo moč in »veljavo. Ali ko so ae zsčeli združevsti ▼ socialni demokraciji, ko so organizirali svoje prve bataljone in z lastno močjo pridobili zdaj tn zdaj tam ped
zemlje in nekoliko zraka za dihanje, ko ao ai v delavnici pridobili nekoliko besede in v državi nekoliko pravice, ravno toliko, da se imajo s čem dalje bojevati, je go-apodstvo izpremenilo svoj nekdanji načrt, pa se je jelo proleta-r:atu približevati s prijaznim obrazom in s sladkim jezikom. Tisti, ki so včasi vsako združevanje delavstva razglašali za greh iu zločin, pa ga kaznovali z uajvečimi kaznimi, mu sedaj sami ponujajo organizacije, ga vabijo vanje, ter uiu v njih obljubujejo hribe in doline.
• • e
Prišli so v novo dobo socialnega boja: V dobo zaslepijevanja iu zagluševanja, varanja iu slepar-stva. Dva sta glavua nasprotnika v človeški družbi: Kapitalizem na eni strani, na drugi delavski pro-letariat. To mora biti jasno, sicer je vaak boj za osvoboditev nemogoč. Poznati je treba nasprotnika, tako da se armada ne zmoti, če naleti o polnoči nanj. Med obema vojskama mora biti razločna črta. In vsak vojščak mora pripadati svoji vojski, le svoji.
Jasno ločitev hoče zamazati, izbrisati sovražnik. Odvrniti hoče armado trpinov od prave poti in z meglo zastreti pravo nalogo.
Po vsem svetu je zatiranje enako. Razloge ima enake in enake namene. Za delavstvo vseh narodov in vseh dežel je rešitev mogoča le tedaj, če se zruši vlada ka» pitalizma. Enak in enoten mora biti boj proletarcev brez razlike narodnosti in vere. Proti združenim zatiralcem obvelja in zmaga delavno ljudstvo le tedaj, če je edino.
Zato je vsa taktika nasprotnikov namenjena enemu glavnemu cilju: Uničiti edinstvo delavstva, tako razkosati njegovo moč in kos za kosom, ko bo osamljen in brez moči, pahniti v staro sužnost in se nazadnje rogati Simsonu, ki si je dal od Delile odrezati lase.
Tudi ta načrt združenih izkoriščevalcev mora ostati brezuspešen. če si delavstvo ohrani zdrav razum in pojača svojo mednarodno in medversko solidarnost. Brez pogojna vzajemnost vsega delavstva je edino jamstvo njegovega uspeha.v Nezdrobljiva vzajemnost mu daje moč, katere ne mora premagati nobena sila sveta.
Prvi majnik pa je praznik delavske vzajemnosti, praznik delavske volje in delavske moči. Prvi majnik je praznik zavesti in spoznanja. Zlasti pa je prvi majnik praznik boja. Z združenimi močmi mora delavstvo voditi skupen boj in tako si pribori tudi skupno zmago, ki pomeni osvoboditev vsega človeškega rodu.
VOLITVE.
Volilni boj v mnogih meatih, ki so je končal zadnji torek, je zapustil nov dokaz, da razredno-zavednega deelavstva ni mogoče poraziti, kadar je rjikrat v boju za svoje človeške zahteve.
Socialisti smo zadovoljni. Javnih uradov ali zastopov topot nismo dosti dobili, toda dobili smo povsod več glasov — glasovi rastejo in to je za socialistično delavstvo povsod zmaga. Politični uradi ali službe v okvirju kapitalistične države še niso socializem in socialisti se tudi ne pehajo za take službe; stranka je zadovoljna, če rastejo njegovi glasovi, čisti socialistični glasovi, kajti to je tista moč, ob kateri se bodo enkrat razbile kapitalistične stranke. —
Narastli so glasovi v Chieagi, tako čudovito narastli, da smo lahko ponosni. In ponosni smo tudi, da so ženske, ki so zdaj prvič volile v Chicagi, oddale za naše kandidate čez deset tisoč glasov. V eni wardi bo najbrž še kontest ali ponevno štetje glasov odločilo, da li je izvoljen naš kandidat si» ni. Narastli so glasovi tudi v Milwaukee. Tam so združeni nasprot-
niki napeli zadnje sile, da so spravili par tisoč glaaov večine. Se en« krat naj tako "zmagajo", pa jim ne bo nič ostalo. Delavstvo v Milwaukee ae bo pustilo pestiti od kapitalističnih nestrankarjev se par let in potem ne več. Stranka v Milwaukee je veliko na boljšem, da ima čiste glasove brez jav nih uradov, kakor pa urade a pomočjo simpatičnih glasov, ki bi pri prvi priliki odpadli.
Zdaj živimo v dobi, ko se pojavlja 'nestrankarstvo' povsod, kjer ima socialistična stranka kaj moči. Demokratov, republikancev in progreaistov ni več, kjer sc dodobra vzbudi delavstvo. In to je prav. Čas je, da kapitalistični po-litičarji vržeio krinko hinavskega nasprotstva, ki ga igrajo med seboj, da laglje varajo delavce. Socialisti so pokazali, da v resnici med njimi ni nobenega nasprotstva in uobenega razločka.
Drugo jutro po volitvah je naša stranka pričela kampanjo za prihodnje volitve. Naprej!
ALKOHOLIZEM
Statistično je dokazano, da potrošijo bolniške blagajne za enega alkoholista več, kakor za tri uealleoholiste. Oglejmo ai sedaj neštetih slučajev katerih je alkohol direktni ali indirektni vzrok nastalih bolezni, in več kakor bolezni, je vzrok delavnih nezgod in socialnega zla. Statistika nam dokazuje, da ob pondeljkaih zjutraj, ko pridejo delavci na delo trudni, alkoholnega duha polni vslcd nedeljskega popivanja, se pripeti največ nezgod, in veliko več kakor v soboto popoldne, ko so od dela trudni. Ravno to se dokazuje glede bolezni.
Zakaj se to dogaja, ni treba še posebej pojasnjevati. Kdor gre na delo truden, zaspan, s težko glavo v kateri so možgani polni megle, ne more imeti tiste gibčnosti in pogumnega duha, ki je potreben za ogibanje neštetim nevarnostim, ki čakajo delavce na svojem delu.
Zraven tega, da je alkoholist podvržen vednim nezgodam vsake vrste, je tudi veliko bolj občutljiv in manj uzdržljiv od treznega, ker njegovi živci nimajo tolike vstraj nosti. Niso redki slučaji, da sc pijanec rani na glavi in vsled te rane dobi "delirium tremens" nakar polagoma umrje. Vsako rano alkoholista, je težavnejše ozdraviti. Neki nemški zdravnik, pripoveduje slučaj enega mladeniča in enega trinajstletnega dečka, ki so bili ugriznjeni od steklega psa. Medtem, ko je deček protistekle-ga zdravila okreval, je mladenič, ki je bil zdravljen z istim zdravilom umrl. Po smrti se je dognalo, da je bil pokojni nepoboljšljivi alkoholist ki je vsako jutro popival in sicer par kozarcev žganja, vsled tega je bila njegova kri od alkohola prevzeta in ni občutila zdravila.
Se slabše sc godi alkoholistom, ko se gre za operacije. Kakor je znano v takih slučajih potrebujejo organi (srce, pluča itd.) po-dvojne funkcije, kolikor v času operacije, kakor tudi v času tra-ianja bolezni. Ako pa so ti organi od alkohola oslabljeni, se njih funkcija in vztrajnost zmanjša ali popolnoma poneha in vsled tega ostanejo pod operacijo mrtvi.
O vojni proti alkoholu in o njenih uspehih se dokazuje v neki preiskavi izvršeni v 35 tovarnah na Nemškem v katerih je bilo absolutno prepovedano nositi si v tovarno alkoholne pijače, kdor je to prepoved prelomil, je bil takoj iz dela odpuščen. Zraven tega so se držala v tovarnah proti alkoholna predavanja, se je razobešalo slike in časopise, v katerih se je kazalo o nevarnostih in škodi, ki nastanejo vsled alkohola.
Da združijo dejanja z dokazi.se ie prodajalo v tovarnah za nizko ceno (in se je tudi dajalo brezplačno) delavcem in delavkam,
llpravništvo "ProleUrca", 4906 WcM 31st Street
CHICAGO, ILL.
Sodrugi:—Pošiljam $...... za .............. iztisov
Majske številke "Proletarca".
Ime ...........................................
Naslov ..............................................
kavo, limonado, mleko, čaj in sadje. Dovoljevalo se je delavstvu, da si lahko segrejejo kavo iu ju-•ho, ki so si seboj prinesli. Dobre razultate so dale delavske zadruž. in dobre urejen« kuhinje, brez al koholnih pijač, zraven tega so ime li gledališke predstave, knjižnice, in kar je še bolj uplivalo za proti alkoholno agitacijo, so bile delavske hiše s svojimi vrti, katere si je delavstvo samo obdelovalo. Vse to delo je imelo velikanski upliv na zmanjšanje nezgod in bolezni v dotičnih tovarnah in zmanjšan je družinskih prepirov. Zraven tega, da je alkoholizem vzrok veliko delovnih nezgod in bolezni, ima še druge slabe strani v gospodarskem, socialnem in moralnem oziru.
Koliko je delavskih družin postalo nesrečnih vsled alkonolaf Koliko je nesrečnih žeu, mater in otnočičev, ki trpijo lakote, mraza in vsega pomanjkanja vsled tega, ker je družinski oče pijanec, ki zapije del ali pa vse to kar zasluži. Namesto, da bi ženi dal za potrebno hrano, jo raje v pijanosti pretepat Koliko zločinov ima Že alkoholizem na svoji vestif Na tisoče in tisoče ljudi je v grobu, ki so bili v pijanosti umorjeni. Na tsoče ubijalcev sedi v j čah vslcd ubojstva, ki so v pijanosti izvršili.
Da skoro bi trdili, da ako bi ne bilo alkoholizma, bi skoro ne bilo treba žandarjev, policajev, ječ in sodišč. Kajti vsi ti imajo 80% svojega dela valed alkoholizma.
Ali mislite, da delavskemu gibanju alkoholizem ne škoduje in ovirat O kako še!
To vedo najbolj povedati delavski agitatorji in organizatorji, ki morajo velikokrat držati shode pred vinjenimi delavci in kako je te težko prepričati. Koliko stavk ie bilo pokvarjenih samo radi alkoholizma t Da bi bili delavci tako pripravljeni žrtvovati za lastno izobrazbo in za lastno organizacijo, kakor radi žrtvujejo za alkohol, bi bile delavske razmere veliko boljše kakor so.
Tudi v tem oziru imajo delavske organizacije mnogo za izvršiti. Vemo. da niso delavci krivi ako so vdani alkoholizmu, temveč krive so razmere, v katerih se nahajajo. Vemo tudi prav dobro, da sc alkoholizem ne odpravi s podra zevanjem žganja in vina, kakor to nripovedujejo in delajo naše meščanske stranke.
Ako hočemo ozdraviti to rano na našem telesu, moramo to iz korenine iztreti, to je, prevrediti današnjo kapitalistično družbo, ki jo tega sama kriva. To pa mora im ršiti samo socializem, ki se proti temu uspešno bori in bo tudi gotovo zmagal. Kdor se bori za socializem, ta se bori obenem proti zlu alkoholizma.
IZ AVSTRIJSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA
Državna oskrba za brezposelne.
Narodnogospodarski odsek je pred dobrimi 14. dnevi razpravljal pod predsedstvom sodruga drja. Ellenbogna o predlogu sodruga Domesa glede državne oskr be za brezposelne. Poročevalec sodrug Reumann je dejal, da ima delavstvo pravioo do državne o-skrbe za brezposelne. Čeprav je kapitalistična produkcija največji izvir brezposelnosti, vendar so pa zakrivili sedanjo brezposelnost šc drugi vzroki kakor vojni dogodki, zapletljaji v zunanji politiki, trgovinski in carinski politiki itd. Ker nima delavstvo na vse te pojave odločilnega vpliva, zato je upravičeno, da zahteva državno oskrbo. Domesov predlog zahteva, da naj daje država prlspev ke k podporam, ki jih izplačujejo strokovne organizacije. Zastopnik vlade, ministerialni svetnik dr. Jambauer, je nato označil stališče vlade nasproti predlogu sodruga Domesa. Dejal je. da je |>oložaj državnih financ trajno neugoden in da mora postopati vlada pri vseh novih izdatkih skrajno previdno. Valed tega ni vlada v položaju, da bi neposredno izdajala subvencijo za brczposclsko oskrbo in da so podpore brezposelnim v prvi vrsti zadeva občin. Vlada priznava važnost vprašanja v pod piranju brezposelnih in zato dela z vsemi močmi na to, da omeji brezposelnost s pribavitvijo dela. Zato je tudi predložila državnemu zboru predlogo za posojilo, da dobi sredstva, ki jej bodo omogo-; čila graditi velika dela in tako! pribaviti brezposelnim zaslužek.
(Torej brezposelnosti ne smejo pričakovati od vlade nobene podpore. Lepe besede so seveda bolj po ceni) 1 Posl. Langenhan vprašu je zastopnika trgovinskega ministrstva, kakšuo stališče da zavzema socialnopolitična sekcija napram Doinesovem predlogu. Nato izjavlja zastopnik trgovinskega ministrstva Gasteigcr, da se on ne more spuščati v razpravo predloženega zakonskega načrta in sicer z ozirom na izjavo vlade, ki jo je bil podal zastopnik finančnega ministerstva (M) Krščansko socialni poslanec Hauchingcr pravi na to, da brezposelnost ne temelji "na prebitku delovnih moči", temveč na pomankljivem posredovanju dela. (Vreden drug našega Kranjskega Janeza. Posl. dr. Lieht izjavlja, da naj se prepusti zavarovanje zoper brezposelnost občinam, vendar pa naj določujejo državni zakoni pogoje, pod katerimi dobivajo občine državne prispevke za izvedbo zavarovanja. Predloži nato tozadevne predloge. Posl. sodrug Diamand označuje vladne izjave za popolnoma nezadostne, vlada razmeče vsako leto mnogo milijonov, samo «La ohrani gospodarske in politično kroge v prijetnem razpoloženju. Končno pravi, da bi bilo prav zanimivo izvedeti stališče ministrstva za notranje zadeve, ki hoče s svojim novim odlokom o izselje-vanju popolnoma preprečiti iskanje dela v tujini. Kako si predstavlja to ministrstvo ureditev izseljevanja brez istočasne oskrbe za brezposelne T Poslanec dr. Of-ner pravi: Kar si hoče prihraniti država s tem, da odreka subvencijo za podpore brezposelnim, to bomo izgubili nas troškin za policijo, justice in eventualne-žrtve nemirov vsled lakote. Poslanec Lieht predlaga, naj se odkaže Domesov predlog pododseku, ki naj poroča potem na podlagi temeljito preštudirane ga zakonskega načrta. Končno govori še poročevalec sodrug Reumann in konštati-ra, da so priznali vsi govorniki, razen Bauchingerja, farškega pe-tolizca, potrebo oskrbe za brezposelne in da so naglašali vsi, da je vlada dolžna, zavzeti se za oskrbo brezposelnih. Pri glasovanju je bil sprejet Lichtov predlog, da se odkaže vsa tvarina pododseku. V pododsek je bil izvoljen tudi sodrug Reumann. Pododsek bo razpravljal na podlagi Domesevoga predloga.
Iz te razprave je razvideti, da je prave hlapce kapitalistov iskati le med farškimi petolizci, pa naj se nazkvljeja krščanske social-ee ali pa direktno klerikalce. Kar diši po rimskemu klerikalizmu, je sovražink delavstva.
— Jubilej angleškega strankinega lista. Iz Londona poročajo: 10. marca so praznovali angleški sodrugi 301etni obstoj socialističnega lista "Justice". Malo je socialističnih listov, ki bi lehko zrli na tako bojevito preteklost kakor glasilo angleške socialistične stranke. Pred tridesetimi leti so ustanovili z neznatnim kapitalom prvi organizirani angleški sodrugi svoj list..* Sodrug Jack Williams, ki je bil med ustanovitelji, je v svojem govoru opisal vse tež-koče, ki so jih morali premagati sodrugi. Vsi so krepko sodelovali pri tiskanju in razpečevanju lista .Nekateri so pisali, drugi so se naučili staviti, zopet drugi so u-pravljali list. Dostikrat so profili težki časi za obstoj lista, ali požrtvovalnost sodrugov je vedno preprečila nesrečo. Vsi govorniki so se spominjali, že mrtvega sodruga Qneleha, ki je z neprimerno požrtvovalnostjo urejal mnogo let list. Harry Queich je bi! poljedelski delavec, a z žilavo vztrajnostjo se je izobraževal, tako da je postal izrazita osebnost. Danes je list na trdni gmotni podlagi in angleški sodrugi upajo, da bo postal kmalu dnevnik.
SODRUGI I
Vsak aocisliat bi moral naročiti * * PROLET ARC A,' • kajti list živi aamo od svojih naročnikov.
Vsak aocisliat bi moral iirit! '' PROLET ARC A' \ kajti to js prva naloga naie stranke.
Vsak aoclaliat bi moral točne plačati naročnino za "PROLE-TAROA," ker le ni u način ae samore oaigurati napredek našemu liatn.
BELEŽKE.
Delavci ustvarijo vse, naredijo v«e — razen postav iii denarja.
Kapitalisti ne delajo nič, ne ustvarijo nič — razen postav iu denarja.
Čas je, da delavci preženejo kapitaliste tudi iz zakonokovačnice in aami narede postave, ki bodo odgovarjale njihovim interesom.
Če
ho delavci zmožni narediti
.......H.......M.....t iu vse slov. klube v Pena., kateri
4 ; «e niso v tajniški zvezi, da se pri-
o t ran Kjol : :druži

SOCIALISTIČNIM OROANIZA OLJ AM DELAVSKIM UNIJAM IN PRIJATELJEM SVOBODE 1
Socialistična stranka je bila in-bo vselej v boju na strani delavstva.
Pomagali smo, kolikor smo mogli z denarjem in z moralnim vplivom v West Virginiji ob času, ko je tam delavstvo krvavelo. Naša
vse, ustvariti vse, gmožni so tudi, pomoč ni bila zastonj 1 da lahko delajo zakone iu da i Pomagali smo rudarjem v ba-
sami vladajo;
Ako bi delavci ne delali pušk in krogel in ako bi sami ne zadeli iste puške na svoje rame tei streljali drug drugega — bilo bi hitro konec vsake «vojne med civiliziranimi narodi.
Socializem bo <ulpravil privatno lastnino rudnikov, tovaren itd. in s tem bo odpravil največjo tatvino, ki se vrši dan za dnevom po — božji volji . . .
Ljudje ne obogatijo z delom, temveč z jemanjem tega, kar drugi pridelajo in izdelajo. Le za|>om-nite si: bogastvo posameznika, pridobljeno na nitro, predstavlja postavni r<>p!
Večkrat čujemo, da so si delavci sami krivi revščine. Res je! Če-mu pa pustijo, da jih kapitalisti pri belem dnevu vsak dan «kradejo?
Kapitalistični sistem temelji na izkoriščevanju. Vsak človek je prisiljen, da izkorišča ali je pa izkoriščan. Eno ali drugo je gotovo. Tu gotovo je tndi, da je izkoriščanih 90%, izkoriščevalcev pa le 10%. In zadnji vladajo.
Beda je družabna bolezen socializem je zdravilo.
in
Kristus je izgnal hudiče in obuja mrliče, toda takrat še ni bilo — republikanske stranke!
Pod kapitalizmom delajo delavci le zato, da žive in žive le zato, «la delajo. V socialistični družbi bodo delavci živeli zato, da bodo uživali svoje plodonosno delo.
Kongres je dovolil pol miliona dolarjev za uničevanje svinjske kolere. Tudi to je napredek. Upati je, da bo kongres nekega dne dovolil toliko ali pa več za uničenje bele kuge — jetike. Danes še tega ni, ker po naziranju kapitalističnih postavodajalcev so pre šiči več vredni kot pa ljudje. Zato pa doživimo, da kongre« trosi denar za obrambo prešičev in pa za kanone, ki ubijajo — ljudi! Slava civilizaciji!
"Skrbi za starost!" je že silno stara rečenica. Vrag naj skrbi za starost, ko pa revež že v mladih letih gladu umira. Najboljša skrb za starost je, če dela vsak po svojih mcieh za socializem. Zadnji je edina garancija za stare dni.
krenem .okrožju Michigana po naših močeh z denarjem in z drugimi pripomočki. Posrečilo se nam je izvojevati kongresno preiskavo.
To delo pokazuje našo moč, so-drugi! Pokazuje naraščajočo solidarnost delavstva.
In zdaj nas stranka zopet kliče. Ne prosimo denarja — dasi-ravno je potreben, kakor v vsakem štrajku — temveč poživljamo vas, da izprsffovorit* mogoč no bsssdo protesta!
V	Coloradu je vojna — vojna je med kralji premoga in premo-garji, ki zahtevajo več kruha — vojna med kralji premoga in že nami ter otroci delavcev, ki za lietvajo dostojna stanovanja ill priložnost do dostojnega življen ja .
Da bi štrli naše brate, suspendirali so kralji premoga pravo "habeas corpusa" v Coloradu.
Da bi štrli naše brate, katere
držijo zaprte "incommunicado krateč jim vse pravice zajamčene po ustavi.
Da bi štrli naše brate, pozvali so milico, ki je oropala in onečaš-čala revne in brezmočne žene ter otroke, ne da bi se oblasti količkaj protivile temu.
Da bi itrli naše brate, aretirali so mater Jones in jo deportirali v Denver z grožnjo, da bo ponovno aretirana in zaprta, če se vrne nazaj med štrajkarje.
Da bi štrli naše brate, prepre Čili so materi Jones, da bi pričala ■pred kongresnim komitejem brutalnosti kraljev premoga in milice.
Da bi štrli naše brate, poslužujejo se kapitalisti vsake infamije ali zločina. Poslužujejo se milice s puškami in morilnimi stroji; po-služijo se zločincev, najetih mo rilcev — vse za protekcijo svete ga profita proti človeškim pravicam.
Ali jih bodo pa štrli?
Ne bodo — če vi govorite in za
htevate pravico!
SkliČite shode takoj in pošljite protest guvernerju v Denver, Co lorado.
Sestavite resolucije z jedrnatim besedilom in pošljite jih predsed niku kongre8niku ter senatorju vašega distrikta v Washington.
Naj zopet slišijo glas delavstva Oni poslušajo. Zatajiti se nas ne upajo.
V	imenu tisočev, ki so trpeli in umrli za pravice delavstva, gfOTO-rite!
Narodni eksekntivni komitej socialistično stranke
Namen tajniške zveze je skup-nejše delovanje klubov v posameznih državah in countijih. To se omogoči s tem, da se tajniki klubov od časa do časa zberejo, po ročajo o stanju toz. klubov, napredku in ukrepajo o 'važnih stvareh z ozirom na propagando med naAim ljudstvom.
Bklepom zadnje seje plačujejo klubi, priklopljeni tajniški zvezi, mesečno 2c od Člana v ta j. zvezo. Stroške za vožnjo tajnikov na sejo se povrne iz blagajne taj. zv. — do —. Če znašajo troAki več, trpi prizadeti klub sam.
Splošno znano je, , da imamo močne, dobro napredujoče klube in slabejše, zato je pa neobhodno potrebno, da se večkrat zberemo in tako zadobimo navodila drug d drugega. Kakšne važnosti so tajniške zveze, je posebno pokazala št. 1. pred letom," ko je priredila picnic v podporo »vezinih glasil, kateri je pokazal lep rezultat. Lansko leto je preskrbela govornika, kateri je pod njenim vodstvom prepotoval veČino naselbin v Penn-ji, kar je tudi imelo dober uspeta.
Na zadnji seji je tajniška zveza sklenila prirediti zopet skupni piknik. Čisti dobiček je to pot namenjen Zvezni tiskarni.
Piknik se priredi dne 2. augu-sta t. 1. Prostor je že preskrbljen. V svrho dalnjih ukrepanj glede piknika se odbor še enkrat zbere dne 26. aprila ob 9. uri zjutraj na Ohcstnut St. št. 506 N.. S. Pitts-burgh, Pa. Odločeno je, da vsak klub prši je poleg tajnika še enega zastopnika na to sejo. Vabi se tudi klube, kateri še niso v tajniški zvezi, na sodelovanje.
Pričakujemo, da se bodo v bodoče tudi slovenski klubi v tajniški zvezi številnejše odzvali. Za klub št. 131.
Blaž Novak, tajnik.
Kongres je dovolil 50 tisoč dolarjev za povzdigo žlahtnih rib. V Chicagi, New Yorku in drugih večjih mestih je pa na tisoče otrok, ki so raztrgani in lačni. Nekega bodečega dne ho kongres dovoljil večji znesek za povzdigo otrok. To bo takrat, kadar bodo v kongresu sedeli možje, ki bodo smatrali človeka nad vse drugo.
Pittsburgh, Pa.
I)ne 29. marca t. 1. je bila skli cana seja tajniške zveze št. 1 (Pennsylvania).
Dolžnost vseh klubov J. S. Z je, priklopiti se tajniški »vezi. Iz nenadilo pa me je na tej seji, ko sem videl zastopane večji del hrvatske klube. Tukajšni sloven ski klub št. 131 apelira tem potom
le
i
DELAVSTVO IN SOCIALIZEM.
Na piano, za agitacijo zvezne tiskarne!
Na »eji eksekutivne J. 8. Z. dne 4. dee. je priila na dnevni red z ver. na tiskarna. Sklenilo se je, da se pozove vse nafto kluba iirom Amerike, da poiive agitacijo za nato-zvezno tiskarno. Vsied tega se je zaključilo, naj se letošnjo zimo vse veselice in zabave prirede v pVilog našo tiskarne, ki se mora kmalu odpreti.
Proračun sa tiskarno se člani na........................925,000.00
katerih lastniki bodo vsi člani J. 8. Z.
Potrebna svota sa sačetek se računa na...................$6,000.00
Gotovina danes na roki............................... 1,000.00
Potreba *e na začetek......................................$6,000.00
To je proračun za tiskarno, ki jo je treba oiivotvoriti.
V tem okvirju bo od ¿asa do čaaa izkazana svota na roki in koliko je ie treba do začetka.
Sodrigl H HSilllnl: Vsi Ri Mi! SiIi||i ¿is žiti! Blatni odbor J.S.Z.
Vsak dober in pošten delavec rad dela. V današnji kapitalistični družbi je pa na tisoče dobrih delavcev brez dela, ker jim kapitalisti ne dovolijo delati,ker bi ne bilo dobička če bi vsi delali. Zato bi moral vsak j>ošten delavec biti socialist, kajti soeializem zahteva, da bi vsi ljudje delali po svo-jih zmožno«tih, da bi -vsi ustvarjali bogastvo in vsi tudi posedovali ustvarjeno bogastvo.
Vsak delavec, ka^ri ljubi svoje družino bi moral hiti socialist. Pod <lanawnjim sistemom beraš-kih plač in negotovega dela je na stotisoeo delavcev, ki ne morejo prežveti žene in otroke vsled česar so primorani poslati žene in napol odraščene otroke na mezdno delo, ki jih ubija telesno in duševno. Ako tega ne store, po-lem so prisiljeni gledati, kako žene in otroci trpe bedo in stradajo. Socializem zahteva da vsak kori sten delavec dobi polno družabno» vrednost tega, kar producira, da njegovi ženi ne ho treba delati tega. kar ni za njo in otroci se bodo vzgajali in izobraževali na stroške družbe dokler popolnoma ne odrasejo.
Vsak delavec, kateri želi, da i-ma svoj dom in rodbinski mir, bi moral biti socialist. Ogromna večina delavcev dandanes, ki imajo rodbine, se mora potikati od luknje do luknje in plačevati najemnino, ker ne zamore toliko niti jini negotovost delavskega položaja nfe dopušča, da bi «i preskrbeli stalne domove. Socializem zahteva, da ima vsak delavec svoj s1 al ni dom, kjerkoli se hoče naseliti.
Vsak delavec, ki ljubi rodbinsko srečo, bi moral biti socialist. Ogromna večina delavcev v današnji družbi mora živeti v samskem stanu, ker nizke plače in velika brezposelnost ne dovoljuje, da bi se delavci ženili in uživali rodbinsko srečo. To jo krivo, da obstoji prostitucija in vse zločinske posledice iste. V socialistični družbi bo ivsak delavec gospodar svojga dela vsled česar mu bo dana prilika, da si lahko ustanovi svojo družino.
Vsak delavec, ki sfremi po izobrazbi in znanosti, bi moral hiti socialist. IVmI današnjim sistemom večnega boja in skrbi za kruh delavec nima časa niti veselja za izobrarbo. 10—12 ur mučnega dela vzame marsikomu, vso dobro voljo do knjig; o obiskovanju dobrih predavanj, večernih
iol ali gledališč pa še govora ni.
V	socialihličui družbi, iv kateri bodo vsi proizvajali le za porabo, Ik> zadostovalo tri do pet ur dela na dan, na kar bo ostalo dovolj časa za čitanjc, pohajanje Šol, predavanj, gledališča in za druga razvedrila.
Vsak delavec, kateri sovraži večne boje in konflikte med delom in kapitalom, bi moral biti socialist. Kajti socializem bo šele uničil današnje razrede človeške družbe m dal proizvajalcem, t. j. delavstvu vso politično in go«|k>-darsko moč v roke. l\>d socializmom bo delavec vsa vlada in u-stvaril si bo položaj, kakoršen mu bo v najboljšo korist. Dokler bo pa obstal kapitalizem, bo tudi večni razredni boj; kajti žafrana večina — delavstvo — se bo vedno upirali tiranski manjšini — kapitalistom in kapitalističnim vladam.
Vsak delavec, ki ljubi pravico in resnico, bi moral biti socialist.
V	današnji kapitalistični družbi vlada krivično mišljenje. Milio ne delavcev se mora pokoriti peščici oholih kapitalistov, ki s svojimi mi lion i dolarjev kontrolirajo delo; — to je krivično. Milione delavcev ustvarja vse bogastvo, a nimajo nič, med tem ko na drugi strani kapitalisti ne ustvarjajo ničesar, a imajo toliko, da ne vedo kaj bi počeli t bogastvom,— to je krivično. Milione delavcev je brez dela iu radi tega brez kruha in brez strehe, dasiravno i-majo zdrave mišice in bi radi delali, toda kapitalisti jim ne dopu-pustijo, ker drugače bi bil profit v nevarnosti. Ali ni to krivično T In te velikanske krivice ne more odpraviti nihče drugi kot delavci sami potom socializiranja človeške družbe. Vse politične stranke
svojimi starimi programi in vse verske institucije s svojimi 8lari-rimi nazori ne morejo odpraviti te krivice. Ako morejo, zakaj niso tega že storili! Edino socializem zamore odpraviti te krivice in sicer enostavno s tem, da . delavstvo prevzeme ves kapifal, to je industrije v svoje roke. To «o bo zgodilo tedaj, kadar bo večina delavstva tako sklenila.
Zato je treba, «la je vsak delavec socialist.
rojaki v mestu in okolici!
Poskusite Bernardovo Kapljico! ■
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Ako ti vi te isven Chicage, pilite po nai cenik za dobro vino in iganj«,.ns;
TAC DTDAI A DH IMS BLUE ISLAND AVENUE. jo se blklmaklif (DEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS.
Listnica.
J. Jug, Cleveland: Pošta ni naznanja, da vam ne more dostaviti lista. Pošljite naslov nove ga bivališča!
Andr. Melle, ITowersville, Pa. Vaš list je pošta vrnila z opazko No «uch office in state. Pošljite boljši naslov! —
J. Wild, Springfield: Prihod njič. — Pozdrav!
Kogar se tiče: Resnici na ljubo konštatiramo, da somišljenik J Teran, krojač z Ely, Minn., ni nikaki zvezi z dopisi iz Ely, ka kor se ga dolži. Somišljenik Te ran ni poslal Proletarcu že neka mesecev nobenega doipsa, pač pa precej naročnikov.
A. O. Klein, Mont.: Kritiko glede lestvice smo morali izpustiti Plačilna lestvica za zavarovanje bo vpeljana pri vseh jednotah, ne glede na to, ali je komu všeč ali ne. Sedanje poslovanje zavaroval nih jednot je bolj špekulativno kot pa reelno; špekulativno je za to, ker je več jednot in druga dru gi konkurira, kakor kakšni kra marji na semnju. Konkurenca pa vodi v gospodarsko uničenje. Do kler se konkurenca nanaša samo na posameznika, nima država no benega ugovora proti temu; kajt posameznik je sam odgovoren- za propast svoje trgovine; drugače je pa, če se tiče zadeva organiza cije, kjer sleherni plača zato, da ho dobil sam ali njegovi ostali za varovalnim», ki jo predpisuje za varovalna polica. Ta konkurenca jednot uničuje zlasti slabeje je< note, kar se j e izkazalo zadnje čase tudi pri slovenskih podpor nih organizacijah.
I)a mlad človek plača manj ne go stari, izvira iz tega, ker mlar dalj plačuje kot pa star; da se to uravna, plača starji član višji as sesment. Pri naših ljudeh je naj včeja napaka glede zavarovalni ne to, ker mislijo več potegniti kakor pa vplačati. Toda nobena jednota ni vstanu delati takih ču dežev. Jednota ni loterija; slone ti mora na zdravi gospodarski podlagi in ta podlaga je odvisna od članskih vplačil. Kajpak, ne kaj, zavisi tudi od dobrega gospodarstva jednotinih uradnikov.
— Pozdrav!
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
214S-SS Bine In 1 and Avenue, Chlcago. III.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni . m
♦ ♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦»•♦♦••♦♦♦MM »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» »»♦«
I^"ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mfllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
\ Cenike prejmete zastonj.
Vse delo garantirano. >»♦♦»♦♦•»♦♦»» »♦»»»♦M
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najsibo ženitovanjske, društvene ali druiinake, vedno dobro in okuano izdeluje
IVAN VČEUK, prvi hrvatski fotograf 1st
1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. uL, Chicago.
Z vlaki» tacalo» slik damo krasna darili.
N
Telefon: Canal 251».
Tajna naravna «ila je ustvarila vse: živalstvo in rastlinstvo, morja, jezera. reke, studence, gorovje, planjave in doline. Te sile so ustvarile ogenj, ki je za človeštvo neprecenljive vrednosti iu dale materiji težo in nerazru&ljvvo»t.
Naravni zakloni ao dali človeku Življenje, dali so mu sredstva, da si ublaži to življenje iia svetu. Ali uaravni zakoni so ustvarili sredstva za življenje za vse in ne za posamezne ljudi. Naravni zakon je tak. da iz malega raste veliko in vse je vseh. Zato je treba, da Člo-iv«ek iztrebi iz človeške družbe, kar je slabega in spopolni, kar je nedovršenega.
Dragi Jaka, iz tega premišljevanja sem se nakrat prebudil in apo-znal. kakšno neumnost bi storil, ako hi se pred takimi farji, kakor je ranjski Janez umaknil v puščavo. da hi še ložje farhali ljudi in imeli jih za norca. Kranjski Janez ali njegovi hlapci s peresom lahko tudi to moje-pisemce preplonkajo in pravijo, talco je pot-^al "Pro-letarec". Dragi Jakec, to lahko store. Večkrat, ko se to izvrši, toliko slabejše za Janeza. Njegovi hravci so radovedni ljudje in radi pogledajo v M Prolctarea ako je Janez v "Slovenskem Amerikan-cu" poročal resnico. In bravec, ki prične citati "Proletarea", je za Janezov hlev kmalu izgubljen. Zastonj mu Jauez žvižga in poje, da naj se vrne v edino zveličavni ilev —--bravee mu kaže fi-
ADVKRTI8EMBNT
Sedež: Frontenac, Kan s.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: M K AT IN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana Podpreti».: JOHN GOtt&EK, Box 211, W. Mineral, Kan«. Tajnik. JOHf ('KRNK, Box 4, Breeiy HUI, Mulberry, Kaos Blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245.. Mulberrv Ka.»> Zapisnikar: LOIT1S BREZNIK AR, L. Box 38. Frontenae Kaaa
NADZORNIKI t
PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN. Fr.»nt«a«, Kana.
POROTNI ODBOR? JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kaus.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Hprej,>mna pristojbina od 16. do 40. leta znaia $1.50.
Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl tajniku Vse denarne poiiljatve p« fl. bla*ajnikn
PISMA &TRAJKARJEV IZ
TOVARNA
Zvon i mir Kom->u :
I.
Sključen, roke ob života je ato-l>al naglih korakov in se ni nika mor ozrl . . .
Dušeč prah mu je legal ua liea, uata in oči; tako je šel kakor o-mamljen meni posameznimi oddel-ki velikaJiake tovarne, po ozkih, nkoro mračnih prostorih, in ni ali-šal ničesar drugega kakor hru-meuje »t rojev in bobnenje kolea, in ni videl ničesar drugega kakor sivi, težki dim. ki se je «vil neprenehoma iz mnogoštevilnih visokih dimnikov in ogromnih kolobarjih proti nebu, se spuščal potom nizko k tlom, ovijal v svojo neprijetno odejo mrka, mogočna poslopja in prasil široka okna. ki so zvenela v odmerjenih sunkih mi bobneč i h strojev . . .
Nezdravi tovarniški dull in dim sta ga dušila v prsih, in v grlu nc mu je vzdigalo, da bi pljunil daleč od sebe in si zatisnil nato uata z dlanmi; kakor da mora «vdiha-vati se le prvič ta ¿operni, škodljivi zrak, ki je puhtel vsepovsod med zaduhlimi, očrnelinu zidovi; in vendar — tisočkrat so se mu že ožila prša od toga m o reče ga vzduha, tisočkrat je že objemal ta težki prah njegov od dela razor an i. p repa 1 i obraz.
Z močnim sunkom je odprl maj lina železna vratiea iti vstopil; smrad mu je bušil v nos in divje so zahrumeli pred njim kakor to-mne pošasti bobneči stroji z drvečimi, ropotajočimi kolesa. Delavci, razogLavi in goloroki, v lahnih jopicah, ho bili od potu mokri in zatopljeni vsak v svoje delo; kakor stroji — vsi mrki, temni., liea kakor iz jekla, na ožga uih ustnah niti rahlega smehljaja ne.
Samo edon ho j«* pri njegovem prihodu ozrl in ga pogledal.
"lie, Maks, ti si . . . glej no ... Pozno si prišel . . . šo malo, pa bi bilo prepozno . . ."
Za hip je postal in povesil gla vo.
"Nisem mogel priti prej. Martin, nikakor ni bilo mogoče . . Pomisli, z Meto je veti no slabšo danes leži že od jutra in se niti ganiti ne more, čisto pri kraju j« z njo . . . Potem imej človek pa Se kakšno veselje do detla . . saj je nemogoče . . . razumeš ... In Meta je bila pred tremi tedni še popolnoma dobra, niče sar ji ni manjkalo . . . Moral seui o*tati nekoliko dalje pri nji, rev ei, me je tako prosila ...
' Hudo je dandanašnji na sve tu", je zamrmral prijatelj in se zatopil zopet v avoje delo.
Naglo je šol Maks mimo upog njenih, potečih se delavcev in mi mo hropečih strojev, odpiral vra ta in jih zapiral urno za seboj švigal semintja, na desno in na le vo, ter prišel naposled tako na svoje mesto. V treh razmahih je vrgel obleko raz sebe ¡11 si zaviha rokave pri srajci visoko do ra men. Nato je pričel delati. Tik njesra. pred njegovi"» očmi, je grmeče bučal stroj i 11 bruhal iz sebe neprenehoma množino želez nih ploč. šo vso razbeljenih iti gorečih. ki jih je bilo treba spravi ti naprej v drugo odprto, nenasit 110 žrelo hrešče so hrumela velikanska orna kolesa ,svojo temno mrtvaško pesem, ki Je hobneJa od stone do stene, od tal do stropa, da ie stresalo človeka do mozga . . . Maks se je urno pripogibal in delal na vso moč. Kmalu so jo v obraz razgrel in v skeločih ourkih mu jo tekel znoj s čela in z raz paljenin lic.
Z<laj ni melo nič več časa misli ti na svojo na smrt bolno ženo in lačne otroke doma v mrzli pod strešni kajbi. zdaj je bil zanj čas noumornega dola. Ni so smel ganiti s vojega mesta, še s trepalni cam i si je upal komaj treniti, samo da je imol ropotajočega zmaja vedno bistro pred očmi zakaj str a šen je bil ta zmaj. tako divji in 11011 k ročen, da bi so za vsako *r tako malenkostno izpozabljeno kretnjo grozno maščeval ... In Maks je vztrajal kakor ulit, oči strmeče in nazeče, ves prevzet od te hrumeče, hresčeee mnziko drvečih koles, ves prenapolnjen z «toišočiin, pokvarjenim vzduhiom, ki »ra je tiščal kakor s silnimi železnimi pestmi za prsa in ga davil v grlu se je izpremenil tudi sam v nekak stroj in je gibal roke čisto mehanično v odmerjenem taktu. kskor na povelje. Samo malo naj bi se premaknil s vojega mosta, samo za spoznanje, za las, pa bi' gs pograbila silns kolesa s
seboj v svoji divji ples in ga raz-čefedrala na drobne koseo kakor
cunjo . . ,
V kljub napornemu delu so so Maksu zdajpazdaj «vendarle usi-Ijovalc misli na bolno ženo doma v predmestju. Tem mislim s«* nikakor ni bilo mogoče ubraniti. Ko je delal kakor da je obseden in je strnutl v bljuvajoče žrelo pred seboj ter ho ga glušila grmeča k; losa s svojim ropotom, mu je vstala pred očmi nenadoma to-sna. zakajena podstrešna kaj ha z onim Kamini oprašonim okencem: Tam v kotu, na stari, nerodno zbiti postelji loži Mola do vratu je odeta s koci in z raztrganimi rjuhami, gola desnica počiva na odeji, levica visi s postelje navzdol, samo rahlo se dvigajo prša pod odejo, liea so voščeno-bola in globoko oči so kakor mrtve; zdajpazdaj so i&vije bolnie iz ust bolesten vzdih, za hip s«» odpro dolge, temne trepalnice in trudil». krožijo mrtve oči po mrtvaški kajbi ... Na tleh, tik polomljeno mize m tremi nogami se valjajo otroci, sključeni, brez smoba in brez vesolja, kakor majhni irrha-sti starčki, ki jim je radost popolnoma tuja in neznana. Iz zibke poleg postelje pa s«- oglaša jokav, j ožeč irlasek malčka z drobnim, rosnim obrazkom, kakor da je o-dahnila že davno smrt sama v nežna liČica . . .
Ob misli na bolno ženo in ua gladile otroke so Maksu liea vz-plamtela kakor v ognju; pripo-gnil je hrbet in delal še krepkeje kakor prej. Samo ona misel je kipela v njem in ga omamljala:
"Meta, otroci, ljubi moji —tukaj moje življenje za vas!"
u
O mraku jo pretresljivo zatulila tovarniška sirena in v močnih sunkih jo pričela bruhati tovarna na stotine še komaj napol živih delavcev iz sebe; krvoločni mo-loh se je bil napol gorke, sveže krvi do grla in se hotel nekoliko oddahniti, da prične drugo jutro znova pobirati svoj krvavi davek . . .
Zunaj pred železno ograjo"'je ča kal Martin, njegova lica so bila opaljona, ustne razpokane-in roko ožgane. Neoženjen je bil, imel je še le komaj trideset let, ali izgledal je kakor starec.
Maks je kmalu priSel in skupaj sta se opotekala po polni cesti proti domu.
"Komaj so držim pokoncu ... prokleto življenje!" je potamal Martin.
"Kaj tebi, ki imaš skrbi le samo zase!" je dejal Maks. "Pomisli nekoliko, kako stoji stvar z menoj . . . Meta bolna, otroci pa lačni . . . revčki ... in jaz, no, že veš, kako se godi meni . .
"Pa si poklical zdravnika?"
"Seveda! Ta je dobil svoj delež .. . tak račun mi Je napravil, kakor da bi bil zdravil cesarico ... Tn Meti ni vkljub temu fie nič boljše, še vedno bolj jo tifiČi v prsih in jo davi v grlu ... To je pasje življenje! Plača slaba, da plačam komaj stanovanje ... da sem več dni lačen kakor pa sit za hrano gre pa vedno trdo, tako . . . Ce obišče človeka pa Se kakšna nesreča povrhu, kakor je obiskala zdaj mene . . . 110, potem pa kar adijo, potem se pripravimo kar lepo na smrt . . . Živ človek se ne zmeni zato . . . kar na cesti pogini! . . . Tako je dandanašnji !"
"Slabo, Maks!" je menil Mar-tin.
"Se več kakor slabo, so veliko več. Kadar je vsa stvar že tako daleč . . . potem smo pri kraju in amen! ... Po zdravnika bom pa še poslal, četudi nimam denarja!"
"Moraš poslati!" "Vidiš. Martin, tako govore vsi, najbolj tisti zapetniki, tisti zapetni petičniki: "Moraš poslati!" — Ampak pri tem ne gane nihče s palcem, kaj s palcem, Se z mezincem ne, četudi si sam berač ... Ali ne voS, da te misli zdravnik živega požreti, če mu ne moreš takoj plačati, če nimaS rav no denarja? Da te bo tožil za par vinarjev? . . . Brat, pa nikar ne misli, da cika to kaj nate!" —
"Saj me poznaS, Maks, in veš, da t>i ti rad pomagal ... Pa sem sam berač, da ni večjega ..." "Verjamem ..." Dospela sta do starinske, Široke hiše sredi predmestja in ob-stsla tik prostorne, temne veže.
".To greS pogledat?" je vpra-Ssl Maks. "Pojdiva!" —
ÇFVrDnvc ( Sladkorno odvajalo ) = Taw .av Prijetno v učinkih lit IAB-LAA I Za odrasle in otroke, t 10
W. F. Severa Co.
Po strmih, nerodnih stopnicah sta so pričela plaziti, hodila sta
po ozkih, mu radiji vih hodnikih in zopet po strmih, vegastih stopnicah, ki so vodile vodno navzgor,
vedno više in više, kmalu sta do-sjiela v temno podstrešje; mrežasto tramov je jo prežalo iz teme. Maks jo prižgal vžigalico.
"Kar za menoj! Pazi, da se ne spodtakneš!"
Prestopila sta neroden, visok prag. Maks je potisnil široko ve-gasto leso na stran in bila sta v globoki Maksovi kajbi.
"K<lo je?" je zaječalo s postelje, z bolestnim, mrliškim glasom.
Maks jo znova prižgal žveplen-ko .
".laz, Mota, jaz in Martin . . . Kako se kaj počutiš? Ali ti je kaj boljše?"
"Vedno slabše, Maks . . . Ču-tim, da ne bom dol . . . tišči me v prsih in davi ..."
Vžigalica je ugasnila. Cvileč glasek jo zajokal iz kota, iz teme:
"Lačen . . . Kruha!" Maksu so stopile solze v oči. "Koj dobite otroci . . . samo ravno zdajle nimam ničesar.
Poiskal je svečo in jo prižgal; plašno jo plapolal plamen in razsvetljeval mrtvašnico, kakor njo tik pod streho.
"Meta. ali hočeš, da grom po zdravnika?" je vprašal Maks in sedel na nizko, okajeno skrinjo, ki je bila dolga in široka.
Odeja na postelji so • je rahlo zgenila.
"Ne, ni potreba, Maks . . . Saj smo ga že poskusili ... ne pomaga nič, pač pa bi rad samo denar žrl . . ." Otroci na tloh so pričeli jokati. "Kruha! Kruha!" — In drobno ročice so se iztezale-----
proti očetu.	Za $1 se lahko vsak ki zna ttta-
Kakor «la nm para kdo srce, je ^^ napoii ^ celo leto v
bilo Maksu:	^ w Journal, uradno glasilo
"Saj bi dal, ko bi imel . . . 0 organiziranih premogarjev, ali pravični bog, kje je pravica?" pa Mintrs Magazine, uradno gla-
Martin se je bridko nasmehnil sii0 organiziranih rudarjev. Oba "Pravice ni, Maks, so jo *e liaU gU tednika in se jih naroči
zdavnaj pokopali, če je sploh ka- pri g0<jr j Šuinarju, tajniku J. torikrat bila na svetu ..." g 2 ^T Halsted & Madison St., Maks se je dvignil s skrinje. 4th f|oor, Chicago, 111. %
"Počakaj me tukaj, Martin, da	___^
ne bo otrokom dolg čas. da ne
Mo jokali . . Jaz grem po	POZOR!
zdravnika za Meto."
"f'o nimaš denarja, ga ne boš dobil!"
Cena 10 25 cento?.
Kožni opahki j
kakor pri&č, kraste, oblotočniki, slani tok, brsljan-	2=
sko zastrupijenje in dru^i srbeči opahki na koži	==
zahtevajo kako dobro krajevno zdravilo. Poskusite	==
SEVEROVO MAZILO	|
ZOPER KOŽNE BOLEZNI	|
in opazite učinke. Cena 50 centov.
Kadar potrebujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Se-verova. Zahtevajte samo Severova. Ne vzemite na domestitev. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite
jih od nas.
CEDAR RAPIDS IOWA
MODERNA GOSTILNA,
kjer se toči s veže Duluth Moose & Rex pivo.
Skubic in Oražem. lastnika.
(5m)	Aurora. Minn.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Oanal 4134
2348 Bine Islnad Ave.
Chicago, Iii.
Podpisani so priporočam Slovencem v La Salle in okolici za stavbinska dela. Postavljam navadne in moderna poslopja. Sprejemam tudi popravila in pre-dolavanjo vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo, so obrnite na svo-jega rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in čas. Delam po popodhi. Za 'vsa moja dola jam-
"Moram ga! Saj ima vsak Člo-
vok aree in zdravniki so tudi ljudje ..."
"Nihče nima dandanašnji srca, hudoben, brez primere hudoben jo svet!" je razlagal Martin.
"Jaz grem," se je dvignil Maks s skrinjo. "GreS, ali zastonj!" mu je de* j¿irr»
jal Martin.	Vaš rojak Vencel Obid.
Maks jo prijel za vopasto, trh-i	|u,rlill Stl. La Sallo \\i
lo ,fs0	j (Advertisement)	3m
"Moja dolžnost je ; . . sicer „__________ .
Mota umre ..."
In stopil jo preko praga, zalo- Veliki Slovensko^Angleski Tol-
mitnil natežko trhlo leso za so- ma*.	slov.-angl. slovnico,
boj in odhitel skakljajo po stop- razgovore, pisma in navodilo ka-nicah navzdol •	ko po«tati državljan poleg naj-
"Prazen se bo vrnil!" je pre- ve*je*a •¡rov;;an*! in mislil Martin in čakal.	I slovarja. Knjiga je nujno potreb-
Oz pol ure se je lesa zopet premaknila in v kajbo je stopil Maks — sam.
"Ali nimaš zdravnika?" se je nasmehnil Martin.
Maks se je sesedel na skrinjo in si zakril obraz v dlani. "Prav si govoril, Martin: Ni-
no vsim onim, ki se res želijo na-nčiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (430 stirani) je $2., ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W 146. St., New York, N. Y. Pišite po cenik knjig.
Najbolji Trester Brandy pro-
hČe nima dandanašnji srca, brez ¡ daja Bemardova tvrdka v Chica prjmere hudoben je svet." — jgi. Glej oglas na 5. strani.
ITT.
Ravnatelj tovarne jo dvignil	Izobrazba raate. glavo in govoril z visokim, treso- Vsakdo mora priznati, da se čim so glasom:	ljudstvo izohrazuje in posledice "Cenjeni delavci! . . . Nikar toga so, da skrbe bolj za svoje teso razburiti zaradi tega, kar vam	lo in zdravje. Spoznali so, kaj jim bom zdajle povedal. Mene je za-	bolj pristoja in koristi in vedo dela velika nesreča -, glavni moj	dobro kaj storiti, v slučaju hitre odjemalec in kupčevalec z bla-	in nagle bolezni. Radi tega opo-gom iz moje tovarne je goljufal	znrjamo vsakega na Trinerjcvo in mi povzročil jako izdatno Sko- j ameriško zdravilno grenko vino, do; to luknjo je treba zamašiti. Jaz ne bom trpel po nedolžnem take Škode! Zato vam dam na znanje, cenjeno zbrano delavstvo,
ker isto preustroji telesni sistem in deluje uspešno na vso organe, da delujejo redno. Daje jim pa tudi moč, da store svojo dolžnost da vam moram pritrgati plačo, j brez velike težave in napora. Tf> sicer, pa o tem natančneje Se ju-j zdravilo bode uspešno delovalo v tri
Morje delavcev je tedaj zasoplo in zapretilo s pestmi.
"To je krivica! . . . Tiran! Ba raba! Dol z njim!
"Mir! Tiho!" — je miril ravnatelj smrtnobled razkačene delavce.
"Ti molči!" se je zganilo morje in više so zagorele močne pesti.
(Konec prihodnjič.
slučaju zaprtja, kalienih in bolj povzročujočih plinih, povrne dober tek in okrepčujoče spanje. V drogerijah. Jos. Triner, izdelovalec 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, TU. Ako trpite bolečine v miSicah ali členkih, poskusite Trinerjev liniment. V mnogih slu-čsjih se zadobi po rabi jen ju tega linimenta takojšno olajSanje. Ako je premočno, razredči ga z čistim olivnim olpem.	(Advert.)
JOE POLOVICH
»eiái
C
do danes najmodernejši
KROJA
dela bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke rlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Louis. Mo.
L STRAUB
^IRAR
1010 W. 18th St. Chicago, Dl
baa veéjo zalogo or, veritíe, prêta aov ir dragih dmgotiz. Izvrtaj« tudi veakovrotna popravila t tej stroki p« nizki eoni.
BELL PHONE UISJ FlSK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
Ptmbffrflb, Pa.
5227 Batter SI.
JOS. A. FISHER
Baffot
Ima na razpolago vsakovrstno pivo vimo, smodke, L t. d.
izvrstni pro«tor za okrepilo. 3700 w. 2eta at..	OMcaco, m
Tel Law o dal* 1761
SLOVENSKI SALOON
Louis bewitz,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izboma pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC & 00.
P .0. Box 26, Denver, Colo.
Dr. W. c. Ohlendorf. M. D
Zdravnik sa notranjo boloanl in raaecelnlk. ladravaiika preiskava hrezplaéna—pia èa4i jo lo zdravila 1924 Blus Island Ava., Chicago. Urednje od 1 de S po pol.; ad 7 do » cveêor. liven Chieaf* tivo4i bolniki aaj piéejo slovensko.
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, m. je največja čeekoslovenaka de lavnica zastav, znakov, Čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam poSljem — popolnoma zastonj.
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
poročam za blagohotna naročila.
Cene so nsjnižje, kvaliteta najbolj«.
Anton Mrvmr mL 1162 K. 61. 8tr.( Cleveland, Ohio.
carl strover
Attorney at Law
Ziftipa st vssk itëiééib.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
St. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočiič« in rtatav-racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. KUSLJAN
229 -lat Aya. MILWAUKEE. WH
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA SiP KARTE. Poülja denar po poéti in brsojav-
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatn. EDINA HRVAŠKO — SLOVMI. SKO — SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS VANA
— ii.delovatelj —
sodovice. mineralne vo<Je in rai-
nih neopojnIH pijač. 1837 Bo. Pisk St. Tal. Canal 1406
S A I^OON
z biljardom in ktgljlita
Poleg saloona dvorana sa druitvene ' seje, veselice itd.
John StražlAar ^
611 Market St.. Wsukegss. III. Pfeoae »t. »n.
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
NIZKE CENB,
Velike acotessll:
električna luč, izvrstna kabinja, vito zastonj, kabino tratjiga razfreda na parnikn
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & C0.
6h'I Act's, 2 Wishligtoi St., In Yirt.
ali pa na drnge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
P0Z0RI SLOVENCI! P0Z0RI
8 A L O O N
s modernim kefljlttes
»veke pivo v sod«kik in buteljka* In drage raanoviaUe pijato tov onijaka ansodke. Potniki dobo ftedno prec^-iiMe sa nizko oono.
Postrežba točna ln lzborna. Vsem Slov bob srn in drugim 8lonwa •o toplo priporoma
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Kacine Ave. Chicago.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
I à 460 6RAID AIE., IEI8SNA, VIS
Telefon 1199
Mi Ai
, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47f5.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996.
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v * prodajo vse »tvari, ki spadajo v grocerij sko ali mesarsko obrt. Vse r** najnižjih censh. Ns zahtevo sa dovaža na dom.
G. Mamčfllovlch & Co.9
331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
VVažno uprašagja?
]JQ mi opravi
Mjtolj« iS Mjanijc
j
Konzularne -
vojaSkt/My*"
"ím ^<>iitwauta«,m

Človek in njegovi žival
ski predniki
(Konec.)
Zibanje otrok, da rajši zaapijo, je tudi triatotiao* — ali pa 4e več
—	let Mtara navada, ki sega nazaj v tisto dobo, ko ao otroei opičjega človeka imeli avojo zibel na košatih vejab tedanjih dreves. O-tnoci pračloveka — poraščeni z dlako — sn bili ravno tako nagajivi in sitni, kakor so še dandanes njihovi iHjtomci in tako so jih morale matere gugati na drov-eau in mrmrati primitivno pesem, da so zaspali. Ta inštinkt je ostal pri otrocih še dandauea in sicer splošno. (higanje bodisi v zibeli ali na gugalnoin atolu in prepevanje v enakomernem tonu je za otroke primitivni hipuotizem, ki jih vapa-va. Ali ta od pračlovek* podedo-van inštinkt ne ostane samo pri dojenčkih. Ko otrok odraste iu začne skakati na planem, ali ni njegova najljubša zabava, da se ziblje, bodisi na vrvi privezani za drevo, ali »v- nalašč za to narejeui zibalkiT Kdo se ue spominja o-troškito let, ko je drvel naokrog, skakal čez drog in vrv, čez grm in graben in splezal na vsako drevo v bližini doma! Posebno za dečke ni večjega veselja, kakor če splezajo na drevo, iščejo ptičja gnjezila in se zbiljejo na vejah.
Vse to je prirojeno otrokom, o-ziroma podedovano od naših srečnih. kosmatih prednikov, ki so skakali in plezali <po drevju. Ta inštinkt je v človeku, zlasti v mladini, še tako vkoreninjen in tako aktiven, da bo vzelo še stotisoče let, preden i »umrje. Ni čuda! Člo-Vek je živel sbo in stotisoče let v opičji formi na drevju, skakal in plezal, bodisi v zabavo, na lovu za hrano ali na begu pred sovražnikom iu slad i« dolge dobe se ne more tako hitro izbrisati. Saiuo-ohrana. rečni naravni zakon, pa skrbi, da ta inStinkt v človeku ne izumrje tako hitro, ker mu je na korist. Pomislimo na velike katastrofe kot ie požar ali povodenj
—	koliko ljudi bi v takih slučajih izgubilo življenja, če bi se ne rešili s oomočio plezanja in živalskih skokov! Ob času velike po-vodnji v Ohiu pred enim letom so možje in žene vrgle otroke na hrbet in 'hodile po železnih vrveh do čolna; otroci so viseli za roke na »oknih in se spustili po gugajo-čih vrv«h na varno. Vsi ti in »lični vratolomni prizori so se vršili brez kakih vaj, ne da bi kdo učil otroke in odraščene pred katastrofo, kako se imajo vesti ob času nevarnosti. Nevarnost je prišla nenadno, v trenotku in rešitev je bila odvisna od ene minute in ravno v takem trenotku se vzbudi v človeku starodavni 'instinkt, podedovan po pračloveku, ki mu pomaga iz zadrege.
Pračlovek se je razvil in zavedel svoje eksistence v gozdu. Stotisoče let svojega primitivnega obstanka je prebil človek v gostih šumah. To je bilo čisto naravno. Gozd mu je dajal zavetje pred viharji in neurjem; dajal mu je hrano «v obilici in dajal mu je sto in sto priložnosti, da se je lahko branil napadov od zveri in gojil mladino. Minila je dolga vrsta tisočletij, odkar je človek zapustil svoja gozdna bivališča — mnoga divja plemena še danes bivajo v pra-gozdih — toda vtisa, katerega je imelo gozdno življenje nanj, se pa ni otresel še danes. Vsakdo gre rad v gozd, zlasti poleti ga ni lepšega užitka in boljšega počitka za mlado in staro, kakor če se zabava v sencah šume. Neka tajin-stvena sila vleče vsakega človeka v zeleni gozd, kjer se vsako dobro počuti in začasno pozabi na skrbi in boje za obstanek — toda malokdo ve, da ta tajinstvena sila je prirojena, podedovana od naših davnih, davnih živalskih prednikov, kojih domovina je bila prostrana šuma.
Govorili smo o primitivnem hipnotizmu guganja in enakomernega petja, ki vapava otroke. Pod vplivom nebrojnih oblik takega hipnotizma je tudi odraščen človek. Naj naenkrat kje v naši bližini zaigra močna godba, takoj ae zdrznemo in vleče nas bližje, tam, od koder prihajajo glasovi. Ako godba igra plesno poskočnico ali koračnico, je privlačna sila tolikanj večja. Vsak hrup, pa naj bo še tako neokusen, ki vabi na zabavo ali ki oznanja kaj dobrega, nekako vznemiri in poživi vsake-
ga. ki ga sliši in vleče ga v bližino. Zlasti to velja *a priproate ljudske ma.se, Ušla ravuotako vpliva tudi na inteligentne ljudi, kajti človek, naj bo tak ali tak. se ne more otresti tega, kar je podedoval tekom stotisočletij od svojih prednikov, ki »o živeli prosto in brez dvoma nrupno i umsko življenje. *
Drugi podedovan "greh", ki prihaja od pračloveka in na katerem trpe zlasti otroci, je strah pred temo. Znano je, da se otroci boje teme; toda so tudi odraščetli ljudje v priprosti masi, zlasti ženske, ki se tudi boje samote v temni noči. Ne vedo zakaj, a vseeno se boje. Ta strah pred temo in pred nočjo je tudi prirojen ali podedovan ,kako hipuotizem zibati ja ,hrupa itd., kakor gori omenjeno. Pračlovek v svojem gozdnem bivališču se je bal teme, ker v temi ni mogel videti svojega sovražnika, bodisi zver ali kar mu je že streglo po življenju. Zato se ni upal ponoči nikamor, temveč čepel je v svoji primitivni bajti na drevesu ali kar je že imel za prenočišče. Tema, torej noč je bila /a opičjega človeka večna nevarnost, kajti v temi ga je napadalo vse, kar ga je sovražilo in preganjalo. Ta nevarnost ni bila nič manjša tudi potem, ko je po dolgi, dolgi dobi primitivni človek prvič iznašel ogenj. Kavno nasprotno — nevarnost je bila še večja, kajti žarek plamena je ponoči privabil v bližino razne zveri in druge nepovabljene goste. Tako je v zgodnjem človeku temna noč zasadila smrtni strah v meso in kri in z ostalimi dedšči-nami vred ima človek ta strah Se danes v svojih otroških letih, a nekulturen in praznoveren človek pa celo življenje.
Toda pračlovek se ni bal saino prazne teme. Bal se je tudi prepadov ali globokih odprtin v zemlji, o katerih je menda mislil, da nimajo nikjer dna. In se danes človek občuti nekak nemir, kadar se približa ali pogleda v zijajoč prepad ali jamo. Najraje vsakdo beži rt ran od takih krajev. Pred zvermi ima vsakdo strah, toda pred nobenim živalskim stvorom nima priprosti človek toliko bojazni, kakor pred reptilijami, kamor spadajo kače. Pred kačo se vsakdo umakne, pa naj bo še tako nedolžna ali brez vsakega strupa. Pretirana bojazen in sovraštvo do kače in ostalih plazal-cev, čeprav je mnogo neškoljivih — kot na pr. zeleni kuščar v stari domovini—je tudi podedovan inštinkt od gozdnega in jamskega pračloveka. V tedanji dobi so brez dvoma še živele drugačne reptilije, prave pošasti in zmaji, ki danes žive le še v pravljicah in današnji krokodil je le neznaten potomec istih. Ogromne oka-menine teh pošastnih reptilij vidimo danes r muzejih. Sereda je teško reči, kedaj so te reptilije izumrle, to je r kateri geologiški dobi so izginile, rendar pa ni dosti manj kot gotovo, da je mnogo teh prednikov današnjega kuščarja in krokodila, ter današnjih kač zatekel primitivni človek v o-pičji formi. Tn revni tedanji človek je mnogo prestal pred to golaznijo. Če je še danes opravičena bojazen v "džunglih" Afrike, južne Azije in Amerike pred kačami in krokodili poleg drugih zveri, je bila bojazen tolikanj bolj opravičena v pračloveku, kateremu je bil takorekoč ves takratni svet — kolikor ga je poznal — en sam "džungl". Mnogim živalim je pračlovek usel na drevo in pozneje v skalnato luknjo, kjer je bil varen pred njimi. Toda kače in druge reptilije so plezale tudi po drevju, zato je bil njegov strah toliko večji. Vsak nenadni šum v gosti travi ali v gostih vejah mu je pretresel živce, kajti gotovo je imel v mislih kačo ali sličnega sovražnika. Tn — ali so ne zdrzhemo še danes, ako gremo po gozdu in če naenkrat, v bližini zašumi kje v listju, v grmu ali v travi t Koliko jih je, ki ne bi v takem slučaju najprv mislili na kaČot
Navesti bi se dalo še mnogo primer in dokazov, da se človek še danes ni otresel inŠtinktov, dobrih in slabih, ki jih je podedoval od svojih živalskih aH polčloveš-kih prednikov, človek se je čudovito razvil. S svojim duhom in razumom povzdignil se je visoko
J*
nad živalski svet, i/, katerega w
izšel, toda vzelo bo še mil ione let, preden bo iz sebe izluščil in iztrgal sleherni sled revne, primitivne dobe svojega začetka.
Vohunska afera v Pulju?
Iz Pulja poročajo: Pred par tedni je dospel tam poštni in brzojavni ravnatelj, dvorni svetnik Pattay, v spremstvu bivšega policijskega komisarja dr, Mlekuša, koncipista Miroslaviča iu več po licijskih agentov. Ta komisija se je napotila v poštni urad v ulici Carrara poleg Narodnega doma. Poštni urad so takoj zaprli, uradnikom in vslužbencein so ukazali, naj takoj zapuste uradne prostore. Nato se je vršila v poštnih prostorih hišna preiskava, ki je trajala pozno do večera. Istočasno je policija aretirala poštnega uradnika Nikolicha in nekega po sestuika Ivaniševiča. Odvedli su ju na policijo, kjer so ju zasliševali skoro do jutra. Tekom nedelje je policija izvršila še več drugih aretacij. O vzrokih teh areta cij 11 i ničesar znanega, ker čuva i>olicija najstrožjo tajnost. Žato se ne more izvedeti niti imen vseh aretirancev. Kno pa je gotovo, (la pri aferi ne gre za kakšne poneverbe, marveč je oblast prišla na sled veleizdajniški aferi. Zatrjujejo, «la «o v afero zapleteni tudi častniki. Pri hišni preiskavi pri nadpoštarju Nikoliču je našla policija mnogo obtežilnega materiala. Aretiran je tudi domobranski narednik Šmue.
— Državni poslanec dr. Korošec iz Maribora kaj pogosto zahaja na Štajerskem med rudarje in tudi drugo delavstvo, pa agitira za krščanske socialce. Kudarji te-?a muza poznajo, ki je /.a časa iz-!>ora tiskarjev iskal stavkokaze za Oirilovo tiskarno v Mariboru. Tako dvojno vlogo igrajo klerikalni možje povsod in takim inožem naj delavsbvo kaj veruje. Na eni strani mečejo delavstvo na cesto in i-ščejo zanj stavkokaze. na drugi
na lizunijo delavstvu kot prijatelji. Mož je sedaj načelnik jugoslovanskega kluba v državnem ♦zboru.
I ¿epi delavski prijatelji so far-iki podrepniki!
Calumet, Mich., 26. marca. —7 Dragi urednik meni najbolj priljubljenega lista "Proletarec"! ('ista resnica je, kar ste poročali o tukajšnjemu kampanijskemu listu Glasniku. V arrdem šrmiru se nahaja. Šeprlc je samo zato ostal doma — drugače bi bil na konvenciji — ker ga čuva na mrtvaški postelji in se joka: "O, kaj bo, kaj bo z našim "stakom"! Vsi dohtarji mu nič ne pomagajo. Niti P. Boce, g. Rumen, dohtar Ba-čič niti živinski dr. Plautz mu ne more pomagati. Vsi pravijo, da ne bo sv. Jurja dočakal. O joh!" plaka Seprle. — V nedeljo se bo vršil veliki ples pri "Big Mary" iz Dragonje vasi, katera je zelo "naprej prišla" s črno-kranjskimi skebi in grintavci. I-vica bo sviral in Tvak Trbučki, drugi grintavce, bo pa gonil mehe in zajca strigel. Zadnji je zdaj bolj spočit, ker ne vleče več kot vol na Tcnihorku, pač pa ort i Klobučar zdaj vozita kakor muli. No, Klobučarju ni zameriti, saj je že večkrat prišel domov brez plačice; vajen je majhnih "doc-letov".
V. zadji številki "Proletarca" je vam je poročal neki dopisnik od tukaj glede rojaka Majerlcta, da je pričal proti štrajkarjem. To je bila pomota. Majerle sploh ni pričal, pač pa je bil le tolmač in jt zagovarjal delavsko stran bolj kot pa kompanijsko. Dotični dopisnik gotovo ni bil v TToughtonu ob času preiskave in zato mu ta stvar ni znana. Res pa je, da je Kom govoril proti štrajkarjem. Rom je bil edina slovenska priča, Ki je govoril proti delavstvu in j«1 v resnici rrintavec. Prosim torej, *lh to priobčite, ker dotični naš solna t dela Majreletu kri-v?co.
Živili bratje štrajkarji! Tebi "Proletaree" pa želim obilo vspe-ha.	Vaš naročnik.
OBJAVA.
Rojakom naznanjam, da aem zopet začel razprodajati zemljo v slovenski farmarski naselbini v Wausaukee, Wia., kjer jo kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter li postavilo avoja domovanja.
V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v spolšncm jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava ln dobra, ravno tako imamo tukaj vedno dober trg za vse pridelke, ki sc prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, bito--ko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodne železniške zveze z vs"ini državami Vnije itd.
Postrežba je poltena in solidna. Vsakdo, ki avet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Abstract in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče a-krov sveta. Da je vse to resnica, Vam lahl:o dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago.
Povsod tu naokoli je cena zemlji že poskočilo, a jaz prodajam rojakom Še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na
A. Mantel, Wausaukee, Wis.
Advertisement.'
FARME V WISCONSIN!!
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e ia)ceae|e la nalbolj sigurae.
NaAa parnbrodna poslovnica je največje na Zspadu tn ima vae najboljše oceanske ¿rte (linije). Sifkarte prodajamo pe kompanl|sklb cenah.
40 akrov farma, tri milje od mesta, 8 akrov ščiščenega. lesena hiša in dobra pot. Cena $600.00. Takoj $200, drugo v obrokih po
6%.
120 akrov farma, 20 akrov šči-ščenc, 4 milje od mesta na dobrem potu, poleg farme je šola. Skozi farme teče lep potok Cena $1700. Takoj $400. drugo v lahkih obrokih.
Ali si je ie vaša organizacija naročila 100 iztisov " Bodali stične knjižnice", katere bodete razdelili med nezaredne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega ie niste storili, skrbita, da ie to vodi. /
40 akrov farma, 4 milje od mesta. ki šteje 35.000 ljudi, mala hiša z lesu in staja. 5 akrov ščiščenega; sc dotika slovanskih farmarjev. Cena $900.00. $300 takoj, drugo na obroke.
80 akrov lepega zemljišča na raivnini. čiščenje brez težave, 2 milji oddaljene od slovanskega mesta, med slovanskimi farmerji. Cena $000.00. $300.00 takoj, drugo na obroke.
—o—
40 akrov, tri milje oddaljene od dobrega slovanskega mesta, 8 akrov ščiščenega. Cena samo $450.00. Delno vplačilo.
Tudi druge prodaje v Wiscon-sinu in Michiganu.
G RIMER L AND COMPANY, Room 1007, 133 W. Washington
Str., Chicago, 111. (Advertisement.)	4x
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
Kaapar Drtavna Banka kupu|e In prodala ln xamen|u|c denar vseh driae
sveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, biii odbitka —
Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daie %% obresti. — Slovcnel postre-ienl v slovenskem |ezlku. - Banka ima $6,918,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ava., ¡».
Naselniška družba "Dirija" FARME.
Od tri do pet milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje o-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin river". Ta zemlja se za sedaj še prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasnem predno izda denar za dolge vožnje. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnjo ustmeno pri
Iliria Colonization Co.,
Sheboygan, Wis
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Cklcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
blagajnik
If Hoiiaa" čikaikLk baak, torej je denar popolnoma aigurno naložen. Ta banka prevzem* tadi uie
NaJe podjetje je ped aadseretveei "Glearing House1 rej je denar popolnoma si ge pottne branilniee Zdr. držav. Zvrtajo tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; ▼ »o bet o ie benka • odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 nre dopoldne do 12 ure dopoldne Denar vložen v nažo banko noel tri procente. Bodite a ve j «eni, da Je prt ose denar naložen varno ln dobičkaaoane.
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.	C0NEMAUCI, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti
S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. -:-
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
5 pristnih pijač, in to so:
Kranjski Brlnjerec, SUtovIc, Troplnovec, Grenko Vino ia Highlife Bltters. Moja tvrdka ja prva in edina alovenaka samostojna v Ameriki, ki importira igane pijače naravnoet iz Kranjskega. Naročite ti poakustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. HORVVAT,
600 N. Chlcago, 8t., Jollet, I1L
Edini slovenski pogrebnik || v
MARTIN BARETINČIČ
324 BROAD STREET
TEL. 1475
JOHNSTO
< ►
wk PA. ! i
ZAVAROVALNINA.
trincrs
BÍTTCR-WIHE 0
/ 'ÏTtlt
t*n»t «ovo
HORKE VÍNO
v JOUfM T«»**" "•■•aa s	»«•
\
Vsak pameten človek skufta potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pred nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolžnost je, da podaljia svojo življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s tem, da vzdržuje avoj prebavni sistem v vedno dobrem Činu-jočem redu. Ko hitro opazi 81ab tek Kolcanje
Težkočo v želodcu Kosmat Jezik Zaprtje
Bolečine v črevlh Bolečine t križu Zapeke Naglo slabost
naj takoj rabi
Triner|evo ameriško zdravilno grenko vino«
Ta zeliftčina priprava ma bo dala
hitro in popolno odpomoč, ker ista iz-čisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavljeno hrano.
Ista bo tudi ojačila bolne kraje v čre-vih in jih ojačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postranske pomoči. Ista bo odstranila nagib za zaprtje in odstranila vse posledice.
Rabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni simptom in s tem s« bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo« Naravni apetlt, telesno moč, člloet duha Dalo vam bo tudi ljubezen do živ-Ijenja, zuravo polt, stalno zdravje, —kjerkoli mogoče.
Trinerfevo ameriško zdravilno grenko vino.
V lekarnah.	k» ______
«e sprejemajte ponaredkov
JOS. TRINER
Uvaževalec In lzvaželavec. 1333-1339 S«. Ashland Ave.	< hieap. m.