Stev. 32.
V Mariboru 6. avgusta 1891.
Tečaj XXV.
List ljudstvu v poclult.
Izhaja rsak četrtek In velja a poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravništro v tiskarni sv. Cirila, koroške nlloe, hit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez poaebne naročnine.
Posamezni listi d oh i se v tiskarni ln pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Občni zbor Cecilijinega društva za Avstrijo, Nemčijo in Švico v Gradci dne 24., 25. in 26. avgusta 1891.
Vse prijatelje cerkvene glasbe, osobito ČČ. gg. duhovnike, gg. učitelje in organiste opozarjamo, da se jim letos ponuja prelepa prilika, ob imenovanih dnevih le z neznatnimi stroški udeležiti se občnega zbora (13.) nemškega Oecilijinega društva, pri katerem se bode navdušeno govorilo o cerkveni glasbi, ter bode umetalno izvežban zbor Graške stolnice pope-val najkrasnejše proizvode cerkvene glasbe. Dragi somišljeniki 1 Vojaku so potrebne bojne, duhovniku duhovne vaje; kdor hoče pa delovati za cerkveno glasbo, mora vedeti, kakošnja da je, mora jo slišati; same knjige ne zadostujejo. Gračani so že pred 1. 1876. delali v Cecilijan-skem smislu: toda tedanji občni zbor, šesti v vrsti občnih zborov, jih je še bolje navdušil in ogrel; bili so marljivi in letos hočejo nam pokazati obilni sad svojega truda, ki se razodeva v naslednjem vsporedu:
Dne 24. avgusta (ponedeljek) ob 4. uri popoldne v stolnici: slovesne večernice; pet-glasni falsobondoni (t. j. recitacija psalmov v harmoničnih zvokih) iz Proske jeve „Musica divina". Takoj potem Adoratio Sanctissimi, pri kateri se bode pelo:.„Ad te levavi", zložil P. L. Palestrina za pet glasov; „Laetentur coeli" za pet glasov, zložil M. Haller; „Reges Thar-sis" za pet glasov, zložil P. L. Palestrina.
Ob 6. uri: Zbor Cecil. društev škofije sekovske v viteški dvorani deželne hiše.
Ob 8. uri: Pozdravljenje društvenikov in udeležencev v „Aninih dvoranah" poleg južnega kolodvora.
Dne 25. avgusta ob zjutraj: Sv. maša z blagoslovom v stolnici. Narodno petje po domači pesmarici „Hosana".
Ob 9. uri: Slovesna sv. maša v stolnici: „Ecce Sacerdos" 6 glasno zl. M. Haller. — Missa: „Ecce ego Joannes" za 6 glasov zl.
P. L. Palestrina. — Graduale: Koral iz Graduate Rom.— Offertorium: „Desiderium animae ejus", 4 glasno zl. Fr. Witt. — Introitus in Communio: Gregor, koral.
Ob 11. uri: Prvo zborovanje društvenikov.
Ob 4. uri popoldne v novi cerkvi presvetega srca Jezusovega: „Visitatio Sanctissimi: Skladba za orgije. —„Stabat mater" zl. P. L. Palestrina. — „In monte Oliveti" zl. Orlando di Lasso. — „Popule meus", očitovanja zl. Fr. Witt. Skladba za orgije. — „Haec dies" zl. M. Nameni. — Sequentia „Victimae pa-schali", zl. Ign. Mitterer.
Ob 7. uri: Beseda v. Aninih dvoranah.
Dne 26. avgussa ob 1/27. uri v stolnici: Koralna maša.
Ob 9. uriv cerkvi presvetega srca Jezusovega: Requiem, zl. Ign. Mitterer, s po zavnami.
Ob 11. uri: Drugo zborovanje društvenikov v viteški dvorani deželne hiše.
Ob 4. uri popoldne v cerkvi presvetega srca Jezusovega: Visitatio Sanctissimi: Skladba za orgije.—„Sequentia" za bin-koštni praznik, koral z orgijami. — „Oonfirma hoc, Deus" 6glasno zl. Orlando Lasso. — „Beata es" zl. Leon Hasler. Skladba za orgije. — „Ave Maria" zl. Ant. Bruckner, c. kr. dvorni orgljavec na Dunaji. — „O gloriosissima Domina" zl. P. L. Palestrina.
Ob 6. uri: Slavnostno zborovanje v viteški dvorani deželne hiše. Takoj potem slavnostni banket v Aninih dvoranah. V sporedu so zastopani, kakor videti, najslavnejši umetel-niki v cerkveni glasbi iz 16. in 17. stoletja.
Zanimanje za ta zbor je toliko, da je celo gosp. deželni šolski nadzornik vsem učiteljem na zgornjem Stirskem, kateri se hočejo tega zbora udeležiti, dovolil tri dni počitnic. Želeti bi bilo, da bi se tudi iz naše škofije prav obilno duhovnikov, učiteljev in organistov v Gradec podalo k zboru in to tem bolj, ker nikjer v Avstriji ni prilike tako krasne
cerkvene glasbe slišati, kakor ravno imenovane dni avgusta v Gradci. Omenjamo le še : kdor koče stanovanje naprej naročiti si, naj se obrne do bukvarne „Styria" v Gradci vsaj do 15. avgusta, ter se mu bode prav ceno in pripravno stanovanje za 3 dni priskrbelo.
' ' ■	H.
Naše „hčere krščanske ljubezni."
Po raznih katoliških shodih in zborih prepeva se po vsej pravici največa hvala sv. Vincnciju Pavlanskemu, katerega sč naš sv. Oče papež Leon XIII. slovesno razglasili za posebnega varuha vseh dobrodejnih naprav krščanske ljubezni do bližnjega. Izmed raznih njegovih vstanov ali naprav so se med nami najbolj udomačile „usmiljene sestre" sv. Vin-cencija Pavlanskega ali „hčere krščanske ljubezni", kakor jih je veliki sv. Vincencij na-zival. Glavni zavod ali prva materina hiša častitih usmiljenih sester v Gradcu obhaja letos še le petdesetletnico svojega obstanka, vendar šteje na Štajerskem že nad 30 podružnic. Že leta 1843 bila je vstanovljena podružnica čast. usmiljenk v javni bolnišnici v M ar i b o r-skem predmestji, Ptujsko mesto dobilo je leta 1875 javno bolnišnico, oziroma prvo hiralnico, v katerih zavodih revnim bolnikom z nadčloveško potrpežljivostjo strežejo „hčere krščanske ljubezni". Celje ima javno bolnišnico od 1. 1876. Brežice pa še le od 1. 1878. Tu kakor tam oskrbujejo bolnike v občno pohvalo častite usmiljene sestre iz Graškega zavoda ali ustava. Bržčas že to jesen pridejo ti angelji usmiljenja še v novo hiralnico pri Voj-niku! Če pomislimo, koliko dela napravlja jeden sam bolnik pri hiši, moremo si le pri-blizoma domnevati, koliko ga povzročuje petdeset, šestdeset ali celo sto in še več bolnih revežev. Tu je treba rane izmivati, žgati in preobezovati, tam bolnika prelagati, ga kopati, umivati, tolažiti, kročati. Kaj bi govoril še o skrbeh, katere jim prihajajoči in odhajajoči bolniki napravljajo! Kdc * še sam ni bil nikoli v takšni bolnišnici, bode pač težko verjel, kar mu bom tu poročal iz lastne skušnje. V Celjski javni < bolnišnici nahaja se po letu redno nad sto bolnikov in bolnic, raznega stanu in razne starosti, na zimo se pa njihovo število blizo da podvoji. V postrežho tolikemu številu revežev nastavljenih je le po pet, k večjemu po sedem častitih usmiljenih sester ali „hčerA krščanske ljubezni" in vendar ti je po vsej bolnišnici vse prav snažno, vse v najlepšem redu. Sedanja prednica, čast. sestra Hedviga, biva v Celji sicer že od 1. 1876, odkar se je tam javna bolnišnica ustanovila, a predstojnica je ona tu še le drugo leto. Od začetka imela je samo po tri, pozneje po štiri sosestre tovarišice, zdaj že ima ona pa šest sester pod seboj. V teku dolgih
14 let ni doživela žalosti, kakoršna jo je letošnjo spomlad dvakrat zaporedoma zadela. Da-si različne po rodu, ljubijo se te „hčere krščanske ljubezni", kakor se sestre po krvi bolj ljubiti ne morejo; kar eno zadene britkega ali veselega, to druge vse čutijo.	(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Škoda po toči.
Citajoč s tem napisom priobčeni članek v „Slov. Gosp." z dne 23. julija t. 1. štev. 30, spomnil sem se nečesa, kar sem svoje dni čital o škodi po toči itd. nekje v nekem nemškem listu.
Leta 1889 piše o odpisovanju dače pri škodah, povzročenih na poljskih pridelkih po prirodnih ali elementarnih silah, večletni državni poslanec g. A. Tausche v izvrstno iire-dovanem gospodarskem listu: „Der praktische Landwirth" sledeče:
Nemogoče se človeku zdi, vendar pa je tako, da se obstoječe naprave in postave tako počasno in sila težavno med ljudstvom razšir-širjajo! Mnogokrat gospodar niti ne ve, da njegov obrt uživa postavno varstvo, če tudi slednje morebiti ne v dovoljni meri. Nedavno govorili smo s kmetovalci, katerih nekateri so trpeli škodo po povodnji med tem, ko je drugim toča uničila vse sadeže. Na naše vprašanje, kaj da so ti ali uni storili, da bi se njim za njih tako poškodovane sadeže, oziroma zemljišča odpisala dača, bili so odgovori zelo različni, malo tolaživni. Večina teh gospodarjev ni bila do tedaj storila ničesar; nekateri so se bili sicer pri oblastniji prijavili, ali tam so jim povedali, da so to storili prekesno; zopet drugi niti niso vedeli, da sploh imamo postavo, na katere podlagi se nam v gotovih razmerah za po prirodnih silah povzročeno škodo mora, ali vsaj more dovoliti odpisanje dače za do-tično posestvo in leto. Res je, da tako odpisovanje dače dotičniku nikdar popolno ne povrne vse povzročene škode, vendar je pa nekaj le bolje, kakor nič. Tudi veleva postava, da se pri škodah po povodnji v nekaterih slučajih mora odpisati dača za več let, dokler se škoda popravi.
Mislimo tedaj, da ne bode napačno, ako-ravno sedaj, v času toče omenimo važnejše točke one postave, katera tako odpisovanje dače veleva, oziroma dopušča. (Nje je „Slov. Gospodar" že tudi razglasil v „Gosp. prilogi" 7. in 8. štv. leta 1888. Uredništvo.)
Ta postava je veljavna vže od 6. junija, leta 1888, drž. zak. br. 81; dotični predpisi finančnega ministerstva gledi na imenovano postavo objavljeni so dne 1. julija 1888, drž. zak. br. 105. Tisti pa, kateri hoče od te po-
stave imeti hasen, mora vedeti, pri katerih pri-rodninskih škodah se sme na to postavo upirati. Take škode so namreč dvojne vrste in sicer: 1. take, po katerih se zemljiščna dača brezpogojno odpisati mora in 2. take, po katerih se zemljiščna dača odpisati more, ako namreč oblastnija precejšnjo škodo konstatuje.
(Konec prih.)
Sejniovi. Dne 8. avgusta v Poličanah (za svinje.) Dne 10. avgusta v Brežicah, pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, v Radgoni, v Čr-možišah, v Slov. Gradci. Dne 12. avgusta pri sv. Juriji v slov. gor., v Veržeji. Dne 14. avgusta na Ptujski gori in pri M. D. v Puščavi.
Dopisi.
Iz Maribora. (Vspehi Cecilijinega društva za lavantsko vladikovino.) Cecilijino društvo za lavantsko vladikovino, katero je z zadnjim občnim zborom dne 28. dec. 1890 zopet oživelo, vrlo napreduje in upati je, da naša vladikovina ne bode zaostala za drugimi, kjer so že toliko storili za povzdigo žali-bog povsod manj ali več zanemarjenega cerkvenega petja. Hvala Bogu, razvita je že zastava sv, Cecilije tudi pri nas, in branili jo bodemo, da si skoro osamljeni, v vseh slučajih. Za sedaj je nadebuden začetek storjen, se ve, da samo le v Mariboru, v središči naše vladi-kovine. Tajnik in pevovodja našega društva je zbral okoli sebe nad 60 pevcev in pevk, katere je 5 do 6 ur na teden v petji poučeval. Gospe, gospodične in gospodje so z največjim navdušenjem in s čudovito vstrajnostjo obiskovali pevske vaje; zato pa so se tudi dosegli vspehi, ka-koršnjih nijedno pevsko društvo v Mariboru do zdaj ni doseglo. Se ve, da ne smemo pozabiti, da naše društvo stoji na strogo cerkveni podlagi — od tod izvira tudi očividen blagoslov Božji, kateri ga je do sedaj spremljal — kljubu vsem zaprekam in predsodkom do delovanja komaj oživljenega društva. Društveni zbor je prvič javno v stolnici ob velikonočnih praznikih nastopil. Pel je vse liturgično, strogo se rav-naje po cerkvenih določbah glede cerkvenega petja. Vse je bilo navdušeno za pravo cerkveno petje, in ni bilo človeka, kateri bi se drznil trditi, da je Cecilijino petje dolgočasno, pač pa se je vse strinjalo v tem, da ni le umetno, temveč tudi nezmerno lepo! Pel je zbor za tem še 5 krat pri pontifikalnih mašah. Tekom meseca majnika je dan za dnevom okoli 30 gosp& in gospodiein Marijo proslavljalo s krasnimi Marijinimi pesmami slovečega cerkvenega skladatelja E. Nikela. Poleg tega je tajnik društveni blizo 30 dečkov 2 uri na teden, in 20 deklic 2 uri na teden poučeval v petji. (Dalje prih.)
Iz Ptuja. („Slov. pevsko društvo".) Odbor tega društva sklenil je v svojih dveh zad-
njih sejali definitivno, da odpade letošnji veliki koncert, akoprav so že vse priprave za-nj končane. Od mnogo merodajnih strani izrazila se je namreč želja, da naj koncert odpade, ker so društva, ki bi sicer pri našem koncertu rada sodelovala, zaobvezana udeležiti se razstave v Pragi in Zagrebu, potem pa še mnogo druzih svečanosti na Slovenskem. Umevno je, da potuje tudi mnogo druge gospode iz teh uzrokov in tako bi ne mogla udeležba pri našem koncertu biti tako sijajna, kakor je želeti in uspeb bi bil veliko manji nego troški, ki ob tej priliki nastanejo. Že najeta vojaška godba odstopila je veledušno, ne da bi zahotevala odškodnine. Razposlane note naj blagovolijo slavna društva in cenjeni člani hraniti za prihodnji naš velik koncert v bodočem letu. Namesto „velikega koncerta" priredili bodo pevci „Slov. peska društva" iz Ptuja, Maribora, Ormoža, Ljutomera in druzih bližnjih krajev koncert v Ptujskem „Narodnem domu", ob kojem se bodo vršile tudi volitve predsednika in novega odbora.
Iz Gotovelj. (Pojasnilo.) Kdo pozna človeka, ki vsem povsod ustreza? Tako tudi dopisnik v dopisu „od Savinje" v štev. 30 Vašega cenjenega lista z dne 23. julija t. 1. ni za vse povoljno svojih stavkov zapisal. Uverjen sem, da mi pusti slavno uredništvo rado prostora v pojasnilo, da se nekaterim po omenjenem dopisu odvzeta čast in dobro ime zopet povrne. Prav lepo začenja gosp. dopisnik z letino, o toči in narodnem prebujevanji ob Savinji, posebno občine Gotovlje. V svojej navdušenosti do zares hvale vrednih Gotoveljskih fantov pozabi, da se tudi razumni možje radi vdeležujejo zborovanj raznih društev. Tako na primer pri zborovanji si. podružnice sv. Cirila in Metoda v Zalci videli smo poleg vrlih mladeničev tudi precejšnje število Gotoveljskih gospodarjev, med njimi tudi našega obče spoštovanega župana. Res so, kakor dopisnik dalje piše, Gotoveljski mladeniči ustanovili kmetijsko društvo, a pozabiti vendar ne smemo, da se za društvo zanimajo že tudi možje, katerih ima naše društvo „Kmetovalec" že mnogo v svojem imeniku zaznamovanih. Prehudo pa se je naš gospod dopisnik v svojem dopisu zaletel v občinski zastop in posebej še v župana. Zares pomilovanja vredna je naša domovina, ker se še naš mili jezik tako rad potiska v govoru in pisavi v najzadnji kot, med tem, ko se tuji nam vsiljeni šopiri na prvih prostorih. In res tudi prPnašem občinskem zastopu se je pred leti enako godilo. Kakor pa sem prepričan, spremenilo se je pri nas o tem že precej; kar se tiče domačih reči, piše se, kolikor mogoče, že v domačem jeziku. Občinski pečat je še tuj. Do višjih oblasti piše se tudi uemški. A vse to upam, da se bo sčasoma po modrem vladanji občinskega zastopa
in po prizadevanji našega vrlega župana popravilo. Tukaj velja pač menda polžev pregovor, če smem tako reči : naglost ni prida. O tem pa obljubim takoj po izpremembi poročati. Ugovarjati moram pa in se dopisniku proti staviti, kako se predrzne imenovati našega še „nezavednega župana". Mislim pa, da se je vnet za prava mile nam domovine, prenaglil in danes bi gotovo z menoj pisal in hotel dokazati, da naš župan ni nezaveden, temveč mož stare slovenske korenine, nevpogljiv navalom naših tla-čiteljev, z eno besedo vnet za vero, dom in cesarja, Le spomnimo se volitev, kako možato stoji med domoljubnimi volilci; kakor mi je znano, je ud podružnice sv. Cirila in Metoda, domače društvo „Kmetovalec" izvolilo pa gaje pri prvej volitvi odbornikom. Kar pa blaginjo občine skoz njegov trud zadeva, namenil sem se, če mi slavno uredništvo prostora pušča, ob priložnosti več pisati. Z dalnjim dopisom se tudi jaz z gospodom dopisnikom popolnoma strinjam. Naj se pa ne ustraši in mi ne zameri te moje kritike za dobro reč. Le vrlo naprej!
Gotoveljski.
Iz Ponikve. (Domače stvari.) Ko so g. Sredenšek preminoli, prišli so na njih mesto č. g. Vrečko ter se posebno zanimajo za po-vikšanje božje časti. Lansko leto je bila naša obširna cerkev presno, okusno slikana, in razun velikega altarja celo vse prenovljeno in pozlačeno; letos pa je prišel veliki altar na vrsto, ter bode v prihodnjem tednu delo dovršeno. Ko bode torej dne 9. avgusta naš rojak č. g. Franc Zdolček prvo sv. mašo darovali, bode celo vse zagotovljeno. Kdor bi se želel nove sv. maše vdeležiti, gotovo bode vesel naše lepe crkve. Pa še nekaj veselega ! Od kar so se nač nadučitelj M. Oberski k večnemu počitku podali, so na njihovo mesto prišli g. Jožef Dobnik, rojak iz naše soseske. Mož so blagega srca, da je malo takih; otroci ali učenci njih spoštujejo kot svojega očeta, pa ue samo v šoli, tudi kar zadene gospodarskih zadev, podučujejo fante in kmete, ter je zlasti v sedajnih časih enakih učiteljev želeti. Pa tudi v tem, kar zadene našo občino, štejemo se srečne, ker imamo marljivega obč. predstojnika, ki se trudi zt splošnjo korist svojih občanov. On je brat naš 'ga čast. novo-mašnika, kojih drugi brat je tudi dušni pastir, sedaj kapjau na Paki, torej vsa vrla rodbina!
Iz Smarijskega okraja. (Šola, sad-j ere j a.) Proti Bogu tako nehvaležni še menda niso nikoli šol skončali, kakor smo jih letos. Se ve, da učitelji ne morejo za to. V petek popoldne se je komaj naznanilo povelje, da kakor hitro bo tako toplo, da kokoši in otroci malo zehajo, ali kadar bo 18 stopinj toplote, se naj otroci domu pošljejo in šole ne bo več. To se je precej drugi dan zgodilo. To je nehvaležnost proti Bogu in za otroke pray slab izgled.
Otroci so se 8 in pol meseca z božjo pomočjo učili, nazadnje pa ne dobijo priložnosti iti k sv. maši, da se Bogu zahvalijo in ga novih milosti prosijo. — V novejšem času se , pečajo pridno s sadjerejo. Povdarjajo, kako drevje bolje oskrbovati lego, zemljo, korenine, deblo, itd. Pa — to mora vsak sadjerejec priznati, kar je zapisal sv. Pavel v 1. listu do Korin-čanov v 3. poglavji v 6. in 7. vrsti: Jaz (sadjerejec) sem sadil, Bog pa je rasti dajal . . . tedaj ni nič, kateri sadi in kateri priliva, ampak Bog je, ki raste daje. Pri mladini se tudi učitelj zastonj trudi, če ne da vspeha Bog. Ni pa od Boga vspeha upati, ako se mu za-nj dostojno ne priporočamo iu zahvaljujemo vsaki šolski dan in posebno še v začetku in na konci leta. *)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nemški liberalci so sedaj še v „vednem upanji", češ, da grof Taaife priporoči njih kolovodje ali vsaj dr. pl. Plenerja Nj. veličanstvu v odlikovanje. Tega pa še „pretkani" grof doslej ni storil, da si je že ces. namestniku v Lvovu, torej Poljaku, prišlo visoko odlikovanje od cesarja. — Češka razstava v Pragi ima še vedno obilo obiskovalcev na največjo jezo nemških liberalcev, ali njih jeza naj se obrne do njih samih, čemu pa niso tudi oni se vdeležiii razstave? Se ve, da bi pa tedaj bila razstava izvrstna, znamenje najvišje nemške omike v tem, ko sedaj ne vidijo ni lasu dobrega na njej. Ostudno hinavstvo! — Pri društvu „Siidmark" jim v Gradci ne hodi nič kaj po volji ter je več pristnih Nemcev že izstopilo iz njega. Ni dvoma, da prej ali slej razpade, če še tudi ne tako kmalu, kakor želimo.
—	Na Koroškem je sedaj veliko tujcev in med njimi največ judov. Da si tujci pustijo dokaj denarja v deželi, vendar pa niso ravno sreča za domače ljudi, kajti njih življenje po navadi ni vzgledno ter pohujšuje domače ljudstvo. — Iz Celovca so napravili železnico za konje tje do Vrbskega jezera; velika potreba je ravno ni bila, toda poleti ima že dela, ja-valine pa ga dobi po zimi. — Na Kranjskem je vlada imenovala nove okr. šolske nadzornike in je pri tem skrbno pazila, da se v tem ne žalijo tamošnji Nemci. — Deželni predsednik, baron Winkler se je vrnil iz Laških toplic v Ljubljano ter je prevzel posle svoje službe.
—	V Gorici imajo lutrovci, da-si jih ne živi ondi veliko, nemško ljudsko šolo in žal, da jo obiskuje tudi več slovenskih in torej katoliških otročičev. Taki stariši so pač narodne in verske izdajice! — V občinskem zastopu v Trstu ne ugaja jim več pokapanje mrličev, ampak želijo
*) Po novejšem poročilu je okr, šolski svet v Celji že svoj ukaz gledč na vročino preklical.	Uredništvo,

si sežiganja. To neki tirja skrb za zdravje! — Na Hrvaškem se svita; že se oglaša več imenitnih mož zoper ogersko vlado, katera skrbi za Hrvaško le toliko, da vleče čem največ mogoče denarja iz dežele, za potrebe hrv. ljudstva pa se malo meni. Bog daj kmalu beli dan! — Ogerska vlada je v silnih zadregah, ker ne more v državnem zboru dognati postave za uravnanje političnih oblasti. Pravi se celo, da minister grof Szdp&ry odstopi, vendar pa ne verujemo, da ga svitli cesar pusti iz službe.
—	Po Galiciji nahaja se več vojaških ogle-duhov, ki stoji, kakor se sodi, v službi Nemcev ali pa Rusov. Naša, avstrijska vlada misli zato, da je treba nove, ostreje postave zoper nje. Ce le ne pride taka že prepozno!
Vunanje države. Sv. oče Leon XIII. so uravnali nekaj novih škofij v Ameriki, niso pa uslišali prošnje, naj bi se zgodilo po narodnostih, ker bi to bilo v Ameriki nevarno. — Vlada v Rimu je odpravila več tacih laških šol, katere je vzdrževala Italija v tujih državah na svoje stroške. Da tacih šol ni bilo treba, za to je najboljše znamenje, ker so imele one le malo ali pa semtertje nič otrok v pouku. — V Lizboni, glavnem mestu Portu-galije, so nastali nemiri; krivi so jih preku cuhi, ki bi radi v republiki prišli do „belega kruha", sedaj pa, ko je vlada v rokah kralja, ne morejo do njega. — Po francoskih mestih kaže se veliko veselje, ker ljudje menijo, da je zveza med francosko republiko in ruskim carjem že gotova. Mogoče, da je nekaj resnice na taki zvezi, vendar pa vladi sami, tako v Parizu, kakor v Petrogradu, pravite, da je ni. — Belgijski kralj Leopold II. je nevarno zbolel in je že prejel tolažila sv. vere. — Angleški minister Salisbury pravi, da sedaj ni nobenega strahu, da se vname v Evropi vojska, kajti vsem državam je treba miru. — Kakor je znano je v Nemčiji prebivalstvo po največ lutrov-sko, vendar pa prebiva tam tudi precej miljo-nov katolikov, vse eno pa nima cesar pri vladi nobenih katoliških mož, vsaj ne v višjih službah. V tem je gotovo krivica za katol. ljudstvo.
—	Rusija se otepa tujcev, ne samo judje, tudi Nemci se morajo izseliti, ako že nimajo ondi državljanske pravice. — Govori se, da se zaroči rumunski kraljevič s princezinjo iz naše cesarske rodbine. — Bolgarski knez, princ Ferdinand Koburški, biva še na Nižjem Avstrijskem in je torej le prazna govorica, da se skliče Bolgarija v kratkem za neodvisno ter da ne stoji več pod turško oblastjo. — Turški sultan je podelil odlikovanja veleposlaniku Avstrije, baronu Calice in Francije, grofu Montebello. — Na otoku Kreta se bojijo zopet rabuke med turškimi in krščanskimi prebivalci. — Iz Afrike ni veselih glasov, kolera še ne pojemlje. — Ustaja v arabski državici
, Yemen, v Aziji, je zadušena. Gorjč sedaj ustaj-nikom! — Republikanska vlada v Braziliji se ne zanese veliko na konsule, ki zastopajo njene pravice pri tujih državah pa niso domačini, zato jim misli dati slovo. Ali pa se ji bode bolj zanesti na domače ljudi, to še tudi ni gotovo. — V Kaliforniji, pred mestom San Joseu, je zgorelo ,60.000 oralov gozda in je bilo celo mesto v nevarnosti, da ga ogenj ne vkonča,
Za poduk in kratek čas.
Kobilice selivke na Slovenskem.
Napisal J. Sattler.
(Dalje.)
Naj navedem še tu poročilo dveh samo-vidcev iz noveje dobe; prvo je iz preteklega stoletja; drugo iz tekočega.
„V tem treuotku gledam nekaj, česar vse žive dni nisem videl. Prikazen je ostudna. Kobilice so, prihajajoče s Poljskega. Kaj takega bi si nikdar prestavljati ne mogel. Dan je popolnoma jasen. Na jedenkrat je nastal strašen dim, kakor bi gozd gorel dve uri na dolgo. Bilo je opoludne. Ob jednem se čuje grozno šumenje v zraku, ko bi burja vihrala. Solnce je otemnelo, da si komaj deset stopinj videl pred sebe. Na milijone kobilic leti. Nikdar ne gre tako gost sneg; toliko je teh živalic. Leti vse v jedno stran; katere so pale na zemljo, požrle so hipoma do korenine vse žito. Dolgo niso ostale. Sedaj je že ob treh; ali ta prizor še vedno traja. Roj ni širok, leti pa tako nizko, da se zadeva ob hiše. Bog pomagaj deželi, kamor pridejo".
Drugi piše: „Bilo je meseca julija leta 1826. Zimina ni še požeta, kar se raznese strahoviti glas, da se kobilice bližajo. Zal, da se je to le preveč potrdilo. Ne pretiravam, če rečem. da je solnce otemnelo zbok goste, nepregledne množice teh prišlecev. Dva dni je trajal pribod. Zimina je še stala; vsi roji so pali na njo, da bi oni žetev začeli. Mahoma so kobilice pregrizle stebla držeč se pod klasom na njih: potem so šle na druga jednako delajoč. Pustošile so tako hitro, da ženjice skoro niso imele drugega, nego prazno slamo. Od jarine jih je samo zadržala njiva v prahi; a v to so odložile jajca svoja.
Bati se nam je torej bilo bodoče leto strašnih reči. In le preveč se je uresničil naš strah. Že meseca aprila smo zapazili, da so vse prahe, bližnje in dalnje, pokrite s črnimi živalmi, ki so požrle vso travo. Ko smo na te njive gnali živino na pašo, našla ni drugega kakor pustinjo. Pri tem pa ni samo ostalo. Kmalu se je ta množica v malih tropah bližati jela sosednemu žitu. Branili smo, kolikor smo mogli;
toda ves trud je bil brezuspešen. V kratkem so bile prahe prazne, žitno polje pa polno te golazni.
Ko bi bilo meseca majnika hladno in deževno vreme, utegnile bi pocrkati tedaj še slabotne živalice; ker je pa bilo vedno suho in toplo, žrle so lehko brez skrbi travo in žito. Ko naposled meseca junija postane hladneje in začne deževati, branilo jih je že visoko žito. Gledati smo torej morali, kako so se polagoma razvijale, ne da bi nam bilo moči jih uničiti. Ko je pa žito, seveda že jako redko, dozorevalo, zdela se jim je jarina vabljivejša. Sedaj so se začele, ker so dobile peroti, silno hitro pomikati. Požrle so ajdo, ječmen, oves in deteljo in dozdevalo se je, da jih prihaja od dne do dne več. Žalosten je bil pogled. Vse polje je bilo prazno, da se ni poznalo, kaj je ondu raslo".	(Dalje prih.)
Smešnica 32. „Oče", vpraša sodnik starčka, ki toži soseda, da ga je pretepel, „oče, ali je bil kdo poleg, ko vas je sosed tepel?" „Se ve, da, gospod", reče mož naglo, „se ve, da; jaz sem bil poleg".
Razne stvari.
(Vojaške vaje.) Nj. veličanstvo svitli cesar pride dne 30. avgusta v Celje ter si ogleda dne 31. avgusta in 1. septembra vojaške vaje, ki se v tem času vrši v okolici Celja. Dne 30. avgusta pa se pokloni razna gospoda in za-stopi Nj. veličanstvu v poslopji c. kr. okr. glavarstva v Celji.
(Odlikovanje.) Mil. knezoškof so imenovali č. g. Janeza Strah, župnika pri sy. Ru-pertu v slov. goricah, za vezilo zlate sv. maše za kn. šk. duh. svetovalca.
(V Prago) se je v ponedeljek peljalo skozi Maribor, najmanj 300 ¡Slovencev in Hrvatov, potoma pa se jim je še več jih pridružilo ter jih je prišlo v Prago blizo 400.
(Za zvonik) stolne cerkve v Mariboru se je doslej nabralo po mestu v celem 2832 gld. 80 kr. Desetkrat toliko pi še bode brž treba denarja, ako se vredi zvo ik tako, kakor se poda sedanji obliki cerkve.
(„Sloga".) Politično društvo „Sloga" v Ormoži je imelo v nedeljo letni občni zbor in je izreklo svoje obžalovanje nad tem, da se prepirate dve slov. stranki na Kranjskem in to na največje veselje liberalcev in nemškutarjev.
(„S ii d m a r k".) Vodstvo tega društva razglaša, da je pri Vidmu blizo Brežic čvetero, pri Šentilji v slov. goricah in pri Mariboru pa več kmetij na prodajo ter vabi Nemce, naj jih kupijo, „da ne pridejo Slovencem v roke". Ne verjamemo, da gre kateri nemški posestnik na te limanice.
(Podružnica) šulvereina v Muti napravi v soboto dne 15. avgnsta veselico na prostem, naj se nemški duh vtrdi v srci ljudstva, ker je bojda v nevarnosti, da mu ne uteče. Najbrž čuti „nemških duh", da ne biva na domačih tleh, dokler je v Muti ob slov. Dravi.
(Odpoved.) Gosp. Anton Brumen, doslej pristav c. kr. okr. sodnije v Slov. Bistrici, se je odpovedal državni službi ter se naseli v Celji, da se pripravi za odvetništvo.
(Zaprli) so štacuno Antona Massatija, srebničarja v Mariboru. G. Massati je ud trgovske kamore v Gradci in je bil doslej iskren — Nemec, ud društva „Siidmark".
(V Laškem trgu) se je osnOvalo društvo za olepšanje trga. Da si trg hoče veljati za nemško gnjezdo, vendar se to društvo ne brani niti slovenskih niti hrvaških grošev.
(Naravno vino.) Nek Karol Domei iz Budapešta ponuja koroškim krčmarjem neko zmes, ki je, kakor pravi, iz grozdja, ter zatrjuje, da se napravi iz nje in — vode čisto naravno vino. No, ta pa zna več, kakor hruške peči.
(Belo b andero) je plapolalo te dni iznad c. kr. okr. sodnije v Slov. Gradci ter je bilo znamenje, da ni ondi nikogar pod ključem. Tega že bojda od leta 1848 ni bilo.
(Kje je?) Neko Ano Vrečar, doma v Št. Rupertu nad Laškim trgom, je obsodila c. kr. sodnija na yeč časa zavoljo tatvine v ječo, ali brzonoga ženska jo je na to popihala, ne da bi povedala, kam.
(Zblaznelo) je pretekli teden v Mariboru čvetero ljudi in so jih troje odpeljali v Gradec na preiskovanje.
(Redarji) so v Mariboru v meseci juliji 103 ljudi zaprli, med njimi 39 žensk. Nekaj so jih po „šubu" poslali domov, druge pa so izročili sodniji ali bolnišnici.
(Požarna bramba) v Cirkovicah je kot prostovoljno društvo prenehalo.
(Strela.) V petek, dne 24. julija je udarila strela v gospodarsko poslopje J. Zadravca v Središči ter mu je zgorelo tudi žito in krma.
(Za družbo vednega češčenja) so podarile naslednje župnije: sv. Peter v Savinjski dolini 18 fl. 38 kr., Devica Marija v Puščavi 2 fl., sv. Jurij na Ščavnici 12 fl. 60 kr., Reichenburg 19 fl. 33 kr., Zgornja Ponikva 2 fl. 12 kr., Slivnica pri Celji 10 fl., Trbovlje 17 fl. 74 kr., sv. Martin v Rožni dolini 15 fl. 57 kr., Cirkovce 21 fl., Rogatec 12 fl. 80 kr., Polzela 5 fl., sv. Tomaž 12 fl., Skomarje 3 fl., Teharje 4 fl. 20 kr., sv. Ilij v Slov. gor. 16 fl. 80 kr., Slov. Bistrica 16 fl., sv. Venčesl 12 fl., sv. Ož-balt pri Dravi 2 fl., Konjice 17 fl., Žreče 1 fl. 18 kr., Žavec 27 fl., Ljutomer 18 fl. 25 kr., Dobova 15 fl., Polenšak 20 fl., cerkev sv, Alojzija v Mariboru 7 fl.
(Za družbo duhovnikov) so meseca julija vplačali č. gg. Košar Jakob 50 fl. poprej že 50 H. tedaj za vsem 100 fl. Hvala! (Ustn. in letn. dopl.) Kačičnik 11 fl„ Aškerc 11 fl. (ustn. dopl), Jan 3 fl., Lendovšek h fl., Pibler 3 fl., Altman 3 fl., Šalamun 2 fl., Bra-tuša 2 fl., Pernat Jernej llv fl, Brglez Fr. str., Ozmec, Skuharsky, Štrakl, Zekar, Majcen, Urek in Rakuše po 1 fl.
(Duhovniške sprememb e.) Č. g. Vinc. Kolar. kaplan pri sv. Vrbanu nad Ptujem, gre k sv. Jakobu v Galiciji, Martin Kralj, kaplan pri Vel. nedelji, k sv. Janžu na Dravskem polji in Anton Zavadil, kaplan pri sv. Martinu na Po-horji, v Šmartin pri Slov. Gradci. — Izmed č. gg. novomašnikov gredo za kaplane Franc Časel v Slivnico pri Celji, Jakob Menhart k Vel. nedelji, Anton Pintarič k sv. Vrbanu pri Ptuji, Martin Lah k sv. Martinu na Pohorji, Matej Štrakelj k sv. Petru pri Radgoni, Matija "Škor-janec v Vojnik, Jan. Kansky k sv. Antonu v slov. goricah, Viktor Weixler v Leskovec in Franc Zdolšek k Mariji Snežnici.
Loterijne številke:
Gradec 1. avgusta 1891 63, 57, 8, 69, 89 Dunaj „ „	83, 36, 59, 63, 75
Z novim šolskim letom, dne 15. septembra 1891, se prične v zavodu šolskih sester v Mariboru privatno izgojevališče za žensko mladino (I. in III. tečaj) in se sprejmejo v tisto tudi zunanja dekleta.
Več pove predstojništvo zavoda. 2-3
"WT Jiffc na	slovenskega in nemškega
1. <4 st usl ^ jezika, se takoj sprejme v štacuni z mešanim blagom pri trgovcu Alojziju Vršiču v Ljutomeru.	1-2
vinogradi
je na prodaj, ki leži na Pečici blizu Poličan ob veliki cesti; zraven je zidana hiša in klet. Več se poizve v gostilni na Pečici.	1-3
Znamenit zaslužek,
15-15
ki ve«lno narašča in dolga leta traja, dobodo izurjene in zanesljive osebe (njihovo dosedanje življenje mora biti neomadeževano), katere pridejo z ljudmi pogostoma v dotiko. Dosluženi žendarji in podčastniki imajo prednost. Pisma pod naslovom: G. S. 1891 Graz poste restiinte.
Vse stroje za gospodarstvo in vinorejo!
Pluge, brane, valjarje za njive, sejalnice, kosilnice, sen ene preobračalnike, grablje, kije konji vlečejo, sen ene stiskalnice, mlatilnice, geplje, lokomobile, trierje, čistilnice, stroj za robkanje, slamoreznice, mline za trojano moko, reporeznice, drozgalnice za sadje, stiskalnice za sadje, drozgalnice za grozdje, stiskalnice za vino, drozgalnice za olive, Peronospora-stroje, stroje za lupljenje sadja, sušilnice za sadje in zelenjavo, sesalke za vino, razne reči za klet, sesaljke za vodnjake, okrogla žaga, decimalne vage, vage za živino, separatorje za mleko, vinte za sode, vrtalo, stiskalnice za sladko pičo, pralne stroje, stroje za čiščenje lana itd.
Vse najboljše izdelano in po najnižjih cenah.
! Poroštvo, mroflni pogoji za plačevanje, čas za izkušnjo!
Zaloga strojev za gospodarstvo in vinorejo
Ig'. Hcller, Dumi j
II. Praterstrasse IVr.
¡JCT" Bogato ilustrovani ceniki s 144 strani v nemškem, laškem in slov. jeziku na zahtevanje brezplačno in franko.	11-20
Pošteni zastopi se povsod ustanavljajo.
Kari Pirch-ova
kl jiicarska delavnica
Maribor, grajske ulice (Burggasse) št. 28
priporoča proti vlomu in ognju varne blagajntce,
kakor tudi svoje škrinjice (kasete)
in proti vlomu zavarovane
ključa vnlcc
na najboljši način izdelane,
isto tako (1 verne zapore, brezhrupne, posebno za vhodna, vrata.
Vsprejemlje vsakovrstna ključarska dela, strelovode, hišne telegrafe itd. itd.	17-20
Nizka cena. Vestno delo. -m
Zahvala.
Foncière, zavarovalnica v Peštu, izplačala mi je zavarovalno svoto 1100 gld. za mojo dne 26. junija 1891 pogorelo hišo in gospodarsko poslopje v Pretrežu C. štv. 34 točno in tako hitro, da ji zato izrekam očitno zahvalo.
Občinski urad v Pretrežu.
Jurij Jernej šek, Martin Kerhlainko.
predstojnik.
Službo cerkvenika
želi oženjen mož brez otrok. Žena je izurjena v kuhinji in v vrtnem delu. Več pové Martin Šofnik, Villa Kodela pri Mariboru. 1-3
Pri „Jožetu" v Brežicah !
Velečastiti duhovščini, učiteljem in slav-nemn p. n. občinstvu priporočam svojo, s popolnoma novim in modnim, suknenim, platnenim, volnatim za ženske obleke, kurentnim blagom, kakor tudi špecerijskega, drogueriskega, kolo-nijalnega in materijalnega blaga, specijalitet Čaja, konjak, ruma in likerov, dobro založeno trgovino; kupovanje vsake vrste deželnih pridelkov in jajc; in zagotovljam vsacemu najcenejšo in pošteno postrežbo vkljub vsaki konkurenci.
K obiskovanju uljudno vabim ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
1-4
Jože Kukovič.
Štajerska
deželna
Tempeljska
i \
Styrijska slatina
v posebno močnih steklenicah. 4.5
Napolnitev v rnvem natakalnem pre-duhu, kamor se slatina naravnost izliva.
Dobiva se: Pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnih založnikih, kakor tudi v vseh prodajalnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajalnicah in droguerijah, ki so na dobrem glasu.
se takoj sprejme v štacuni V^^MM^v^v z mešanim blagom pri trgovcu Franc Sušnik-u v Bučah (Fautsch, Post Wind.-Landsberg.)	1-3
tira za
katero iz kinoške rabarbare, kerhlikov-čevega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja G. PICCOLI, lekar ,pri angelju' v Ljubljani, je mehko, toda ob enem upiivnö, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želedec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojč-kih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1'36, z 55 stekl. 5 klg. teže, velja gld. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razpodajajo lekarne: v Mariboru: Bancalari in König ; vPtuji: Behrbalk ; v Celji: Kupferschmid; v Gradci: Eichler, Nedwed, Trnkoczy in Franze.
Dr. Rosa jev zdravilni balzam
je več, kakor 30 let znano, prebavljanje, tek in odhod vetrov pospešujoče brez bolečin delujoče
domače zdravilo
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več.
Vsi deli zavitka imajo natisnjeno zakonito zavarovano varstveno znamko.
Zaloge Mizo y vseh lekarnah Avstrijsto-Ogerskega.
Tukaj se tudi dobi
praško domače mazilo
pospešuje očiščenje in zacelenje ran na izvrsten način ter potolaži bolečine.
V škatljah i 35 kr. ™
in 25 kr. po pošti 6 kr. ve5.
Vsi doli zavitka imajo pritis-njcno zakonito zavarovano
varstveno znamko.
Glavna zaloga B. Fragner v Pragi
štv. 203-204, Kleinseite, lekarna pri „črnemu orlu".
Zdravila razpošiljajo se vsaki dan. ^J
ta—26