4 Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE LETNIK VII. CELOVEC, SREDA, 27. II. 1952 V. b. b. V NEDELJO, DNE 2. MARCA VSI NA 2. MEDNARODNO SMUČARSKO PRIREDITEV V ST, JANŽ V ROŽU ŠTEV. 15 (475) Obstoj Slovenskega šolskega društva končno priznan in potrjen Po številnih urgencah, po apelu na samega državnega predsednika in po ponovni intervenciji pri ustavnem sodišču je bilo notranje ministrstvo končno prisiljeno, da vspostavi stanje, ki odgovarja pravnemu mnenju ustavnega sodišča. Na priziv Slovenskega šolskega društva s sedežem v Celovcu proti odloku varnostne direkcije za Koroško, s katerim slednja prošnji za ugotovitev pravne neveljavnosti odloka koroškega Reichsstatthalterja z dne 29. I. 1941 štev. Ia-Pol-1292 zaradi nepravilne dostavitve ražpustitvenega odloka ni ugodila, je notranje ministrstvo s sklicevanjem na razsodbo ustavnega sodišča z dne 13. XII. 1951 B 211/51/12 dne 18. II. 1952 končno razsodilo: ,,Prizivu se ugodi in se imenovani ošpora-vani odlok varnostne direkcije za zvezno deželo Koroško razveljavlja. Hkrati se ugotavlja, da je treba smatrati odlok nekdanjega koroškega Reichsstatthalterja z dne 29. I. 1941 štev. Ia-Pol, 1292, s katerim je bilo društCo „Slovensko šolsko društvo v Celovcu" s sedežem v Celovcu po § 24 društvenega zakona razpuščeno, vsled pomanjkanja pravilne dostavitve kot neveljavnega in da imenovano društvo zato pravnoveljavno obstoja." * V utemeljitvi te razsodbe notranje ministrstvo ponavlja trditve, na podlagi katerih Je varnostna direkcija za Koroško smatrala, da je bilo društvo razpuščeno in nato iznaša pravno mnenje ustavnega sodišča, da rešitvena opazka na spisu nadrejene oblasti, da je odposlala odlok podrejeni oblasti z nalogom, da ga dostavi. nikakor ne dopušča sklepa, da je podrejena oblast odlok tudi dejansko dostavila. Potem dobesedno izvaja: „Tega v tem predmetnem primeru ni bilo mogoče dokazati zaradi tega, ker je bilo poslopje nekdanjega policijskega direktorja v Celovcu z vsemi uradnimi spisi v zvezi z vojnimi dogodki uničeno. Poizvedbe, ki so se vršile po razsodbi ustavnega sodišča, predvsem v smeri, če bi bilo mogoče doprinesti dokaz pravilne dostavitve razpustitvenega odloka z dne 29. I. 1941 s pomočjo podlag pri glavnem poštnem uradu v Celovcu ali po osebah, ki so delale nekdaj v uradu celovškega policijskega direktorja, so ostale brezuspešne. Zaradi tega je bilo predmetnelnu prizivu ugoditi in osporavani odlok varnostne direkcije za Koroško razveljaviti. Trst dobi slovenski otroški vrtec Tržaški Slovenci, predvsem pa slovenski starši, Id imajo nedorasle otroke, se že več let vztrajno prizadevajo za ustanovitev in otvoritev dveh otroških vrtcev, kamor bi pošiljali svoje otroke v času, ko so starši zaposleni. Za italijanske otroke je v Trstu že od nekdaj na razpolago več takih ustanov. Po ponovnih prošnjah in intervencijah delegacij in posameznikov je končuo anglo-ameri-kanska vojaška uprava dala zagotovilo, da bodo v Trstu odprli slovenski otroški vrtec. V zvezi s tem zagotovilom ugotavlja „Pri-niorski dnevnik" v svojem tozadevnem poročilu, da je z bodočo otvoritvijo slovenskega otroškega vrtca v Trstu vsaj debw končana več kot triletna borba slovenskih staršev, ki so z enotnim nastopom dosegli otvoritev slovenskega otroškega vrtca. S tem, da je bila enotna zahteva Slovencev, ne glede na njihovo politično pripadnost, kronana z uspehom, bo preprečeno, da bi slovenski otroci prišli pod vpliv šovinističnih učiteljev v italijanskih vrtcih. Odloku koroškega Reichsstatthalterja z dne 1 29. I. 1941 Ia-Pol-1292 je bilo treba odreči pravno veljavnost, ker dostavitve odloka ni mogoče dokazati, tako da je treba smatrati obstoj društva Slovenskega šolskega društva v Celovcu kot pravnoveljavnega. Proti temu odloku je nadaljnje pravno sredico nedopustno." Sedem let po zlomu nacizma in po več kot štiriletni borbi je Slovensko šolsko društvo končno le prišlo do svoje pravice. Iz dolgega utemeljevanja notranjega ministrstva pa je razvidno, da mu niti razsodba ustavnega sodišča ni zadostovala, temveč je še po tej iskalo poti in možnosti, da bi dalo protipostavnemu odloku koroškega Reichsstatthalterja zakonito veljavnost. V to svrho je brskala po vseh starih spisih glavne pošte v Celovcu in klicala na pomoč vse nekdanje nastavljence nacističnega policijskega direktorja,, samo da bi dokazalo pravno veljavnost nacističnega odloka. Ves trud pa je bil jasno zastonj, ker se nacisti niso brigali za zakone, temveč so, vsaj kadar je šlo proti Slovencem, poznali samo en zakon, ki se imenuje ..nasilje". Temu pa tudi ves veliki trud Varnostne direkcije in notranjega ministrstva ni mogel dati zakonitosti. Slovensko šolsko društvo bo sedaj končno prišlo tudi spet do uropane mu imovine. Pomemben dan za slovenske katoliške duhovnike V Ljubljani je bila v Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LR Slovenije dne 19. februarja podpisana pogodba med Cirilmeto-dijskim društvom katoliških duhovnikov LRS in Svetom za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS o socialnem zavarovanju katoliških duhovnikov, članov tega društva. Za Svet je pogodbo podpisal njegov podpredsednik Tone Fajfar, Za CMD katoliških duhovnikov LRS pa poslevoideči predsednik Matija Medvešček in’ tajnik Janko Žagar. Podpisovanju pogodbe so še prisostvovali pomočnik predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Fedor Kovačič, sekretar Verske komisije Jože Lampret ter člana Glavnega odbora CMD dr. Stanko Cajnkar in Avgust Štancer. Ob tej priliki je Tone Fajfar Čestital Cirilmetodijskemu društvu k temu sporazumu. V imenu CMD, ki združuje nad 500 slovenskih katoliških duhovnikov, se je zahvalil župnik Matija Medvešček, ki je med drugim dejal: „Ta pogodba jasno govori, da vladata v naši socialistični domovini FLR Jugoslaviji svoboda in enakopravnost in imajo vsi državljani pravico do družbene zaščite. Da niso cerkveni predstavniki take pogodbe že prej sklenili za vse duhovnike, ni naša krivda. Mi smo jim pošiljali tozadevne prošnje in predloge, a rešitve ni bilo. Zato je naše društvo zaprosilo vlado LRS, da bi lahko za svoje člane sklenilo tozadevno pogodbo, Vlada LRS nam je šla povsod na roko in rezultat tega je podpis današnje pogodbe. Zahvaljujem se ljudski ob- lasti za to, da je nam duhovnikom omogočila socialno zavarovanje." Popoldne je sprejel predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko delegacijo CMD, v kateri j so bili župnik Medvešček, katehet Žagar, prof. j dr. Cajnkar, župnik Rojht, župnik dr. Kos, i dekan Kurent, prošt Greif, župnik Voda, žup- I nik Šmon in župnik Ronko. Versko komisijo je zastopal profesor Lampret. Predsednika vlade je v imenu delegacije pozdravil župnik Šmon ter med drugim dejal: „Ker je to tako važen in pomemben dan za slovenske katoliško duhovnike, smo prišli njihovi zastopniki najprej k vam, da v imenu CMD in v svojem lastnem imenu izrazimo svojo veliko radost in prisrčno zahvalo. Veseli smo danes duhovniki in praznik je danes za nas, ker bomo odslej uživali tudi mi enako socialno zaščito kakor Astali milijoni delovnih ljudi. Iskreno hvaležni smo vam in vsem predstavnikom ljudske oblasti, ker vemo, da je naša organizacija dosegla to le ob blagohotni naklonjenosti našega državnega vodstva." Na koncu je župnik šmon dejal: „Podpis tako ugodne in popolne pogodbe o zavarovanju je znak, da v Jugoslaviji ni govora o zapostavljanju vere, temveč znak izpolnjevanja ustavnih načel, znak o spoštovanju verskega čuta in vseh poštenih duhovnikov, ki priznavajo ljudsko oblast." Predsednik vlade Miha Marinko se je nato dalje časa zadržal v razgovoru s člani delegacije. Italijanski socialdemokrati si spet enkrat niso edini Na sestanku glavnega odbora italijanske socialdemokratske stranke je bil senator Giuseppe R o m i t a izvoljen za generalnega tajnika stranke. Za podtajnika je bil sedaj izvoljen neki Matteo MateotU, dočim sta si prej teh dvoje mest v stranki delila Saragat in Ro-mita. Razen tega je izdal upravni odbor stranke resolucijo, ki izključuje sleherno možnost sodelovanja z neofašisti, monarhisti in predstavniki skrajne levice, to je kominformovske KPI, pri bodočih občinskih volitvah. Na drugi strani so, kakor pravijo poročila, italijanski socialdemokrati pripravljeni, iti na volitve skupno z Nennijevimi socialisti povsod tam, kjer bo možno sestaviti samostojne socialistične volivne liste na osnovi pristno demokratičnega programa — brez vpliva kominforma ali | desničarskih struj. Novo izvoljeni generalni tajnik Romita je namreč vodja levega krila v italiansld socialdemokraški stranki. Giueseppe Saragat, predstavnik desnega krila, pa je izjavil, da namerava zbrati, kakor zahtevajo pravila, dvajset pokrajinskih federacij stranke zaradi sklicanja novega kongresa, ker zahteva, naj se socialdemokrati združijo z lemokrščansko stranko, z liberalci in z republikanci. Na zadnjem kongresu v Bologni je bilo namreč sklenjeno, da bo stranka na volitvah nastopala s samostojnimi kandidati. Tako je zaradi vprašanja sodelovanja z drugimi strankami in skupinami prišlo do ponovnih trenj v italijanski socialdemokraški stranki, ki je šele pred razmeroma kratkim časom znova nastala z združitvijo bivše Romi to ve in bivše Saragat o ve politično ločene skupine. Dunaj odlikoval slovenskega arhitekat Pretekli četrtek je tehnična visoka šola na Dunaju podelila slovitemu slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku častni doktorat kot najvišje priznanje in zahvalo za njegovo veliko in umetniško delovanje na Dunaju. Kakor smo že poročali, je obhajal arhitekt Plečnik pred kratkim osemdesetletnico svojega življenja. Ob tej priložnosti mu je tehnička visoka šola v Ljubljani podelila naslov častnega doktorja kot priznanje za njegove velike zasluge za slovensko arhitekturo. Pod pokroviteljstvom gospoda deželnega glavarja Wedeniga, okrajnega glavarja dr. Pflergerla, Janeza Weissa in šefa Urada za vezo FLRJ legacijskega svetnika Vošnjaka bo priredila smučarska sekcija v Št. Janžu v Rožu dne 2. marca 1952 ob 14.00 uri 2. mednarodno smučarsko prireditev na obnovljeni skakalnici v Št. Janžu v Rožu. Sodelovali bodo znani avstrijski in jugoslovanski smučarji. — Rudi Finžgar bo prispel že v četrtek, Langus. Mežik in drugi pa v petek v Št. Janž. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ob 18.00 uri bo proglasitev zmagovalcev v gostilni Gabrijel. Vozni red vlakov iz Celovca in Podrožčice omogoča vsem, da prispejo pravočasno na prireditev in sicer iz Celovca ob 13.35 in iz Podrožčice ob 11.30 uri. Vabljeni vsi! Z letali oskrbujejo zasnežene vasi v Sloveniji Ker zasnežene vasi na Tolminskem, Gornjo Tribušo, Cepovan in Vojsko, zaradi njihove visoke lege ni mogoče oskrbovati z živili niti s smučarji, še manj pa s kakim vozilom, so jim prinesli živila z letali. Letala, ki so odmetavala hrano ogroženim vasem, so odvrgla nad Gornjo Tribušo 10 padal, nad Cepovanom 7 padal in prav tako več: padal nad Vojsko. Hkrati s hrano in najnujnejšimi predmeti so' letala ob prvem poletu odvrgla tudi pismo, da se isti dan popoldne še enkrat vrnejo in naslednje dni zopet. Vsa padala razen dveh so se odprla in tudi padali, ki se nista odprli, sta padli na označeno mesto, tako da ni bilo nič zgubljenega. Po grobih cenitvah znaša škoda, ki so jo povzročili sneg in plazovi na Tolminskem, več milijard dinarjev. Pri tem še niso upoštevani opustoseni gozdovi, porušeni daljnovodi in škoda, ki jo je povzročil -sneg divjačini. Pri tem tudi ni zajeta škoda, ki bo še nujno nastala zaradi izgube velikih količin krme, ki je ne bo mogoče tako hitro dostaviti v oddaljene gorske vasice in bodo morali kmetje zaklati večji del živine. Ogromna škoda bo še nastala, ker se bodo povečala hudourniška področja in nastale nove gozdne goličave. Na Tolminskem je popolnoma porušenih 15 hiš, hudo poškodovanih 41 hiš, popolnoma porušenih 33 hlevov, močno poškodovanih nad 20 hlevov ter ponišenih nad 80 drugih gospodarskih poslopij. Goveje živine je poginilo pod snegom 21 glav. drobnice, največ ovc in koz. pa 169 repov. Minister izginil brez sledu I Iz Prage poročajo, da je bivši češkoslovaški trgovinski minister, ki je tik pred božičem odšel v Moskvo „na poročanje", izginil brez sledu. V Pragi so ga videli nazadnje pred odhodom v Moskvo, pozneje pa so slišali, da se je udeležil nekega banketa, od takrat pa za njim i ni sledu. » Ch vohu. stvarnosti I Medtem ko v Avstriji že na široko razsaja kuga z imenom slinavka in parkljevka, ki ugo-nabija čedalje večje število goveje živine, je tudi ..papirnata vojna" v avstrijski vladi — seveda po metodi skrajne birokracije — nekoliko popustila in so bojujoče stranke pokazale prvo trohico realnosti. Ko se je namreč proti koncu preteklega leta po letih prvič spet pojavila v Avstriji slinavka in parkljevka, ni bilo v zalogi niti enega litra cepiva. Po vsem širnem evropskem kontinentu je pričelo kmetijsko ministrstvo mešetariti za cepivo ter iskati za to potrebne devize. Proti očitku, zakaj ni poskrbelo za potrebne zaloge cepiva že preje, je nastopilo z izgovorom, da se ..pogaja" za ustanovitev lastnega instituta za pridobivanje cepiva, za kar pa ni mogoče najti primernega objekta. Slinavka in parkljevka pa je trmasta in ne čaka, kdaj bo na papirju in kdaj šele v resnici postavljen institut. Ona dela po svoje in se je doslej naselila že v več kot 1200 hlevih. 20. februarja pa je javnost le zvedela, da je avstrijska vlada podvzela neke ukrepe. Sporočili so namreč, da bodo na pomlad pričeli graditi institut za pridobivanje cepiva proti sli navld in parkljevki. Čudno, da hkrati niso izdali odloka, naj bo slinavka in parkljevka vendar le milostna in naj počaka, da se bo vsedla v institut, da ji ne bo treba ložirati po nehigi-jeničnih kmečkih hlevih in tam delati avstrijskemu gospodarstvu milijonsko škodo. Največji uspeh zadnjega zasedanja OZN V dopisu iz Pariza objavlja beograjski list „20. oktober" izjavo dr. Aleša Beblerja, stalnega delegata FLR Jugoslavijo pri OZN, o šestem zasedanju glavne skupščino Združenih narodov v Parizu. Mislim — je izjavil dr. Bebler — da je največji uspeh tega zasedanja, da je z ogromno večino glasov bilo sprejeto načelo, da se še nadalje razširi sistem kolektivne varnosti, kar pomeni, da se je ogromna večina izjavila za pomoč morebitni žrtvi napada (države sovjetskega bloka so seveda glasovale proti) in da je ogromna večina odklonila predlog delegacije Sovjetske zveze, da se skliče sestanek zastopnikov petih velesil, na katerem bi se izven Organizacije združenih narodov napravil za-rvo atomsko orožje. Reuter pripominja, da so Američani razočarani spričo tega, da Velika Britanija noče preizkusiti svoje atomsko orožje v ZDA; Britanci grajajo omejitve, ki jih jo izdal kongres ZDA glede na izmenjavo informacij med Ameriko in Britanijo. »VVashington Post" komentira britansko sporočilo o bližnjem atomskem poizkusu v Avstraliji, in piše, da se je sodelovanje mod ZDA, Kanado in Veliko Britanijo izpre-mcnilo v nevarno tekmo. Časopis sodi, da je prišla britanska vlada do zaključka, da bi utegnilo priti do zadovoljive izmenjave atomskih informacij samo, če bi Britanija napredovala na tem področju. Letos bodo v Avstraliji prve preizkušnje atomskega orožja, Id so ga izdelali v Veliki Britaniji. Uradno sporočilo ne navaja, kakšne vrste bo to atomsko orožje, vendar pa opozarjajo, da bodo bržkone preizkusili atomsko bombo. Kakor je svoj čas izjavil minister za preskrbo v laburistični vladi Strauss, je imela Britanija že pred letom dni tehnične naprave za izdelavo atomskih bomb. Sodijo, da bodo preizkusili britansko atomsko orožje v pustinji v središču avstralske celine, 580 km severno od mesta Adelaide. To ozemlje ja avstralska vlada že večkrat uporabljala za proučevanje dirigiranih izstrelkov in letal brez pilota. Sedaj so tu zgradili tudi mestece s 5000 prebivalci, ki se imenuje Wumer. To je mesto znanstvenikov, tehnikov, gradbenih tehnikov in delavcev. Doslej so delale poizkuse z atomskim orožjem samo ZDA in SZ. Po nekem sestanku zastopnikov arabskih in azijskih držav, ki jc bil koncem zadnjega tedna v New Yorku in ki so se ga udeležili delegati Afganistana, Burme, Egipta, Indije, Indo- 9000 stanovanj bi lahko zgradili ZA ŠKODO, KI JO JE USIA AVSTRIJI ZE POVZROČILA Pred nedavnim smo poročali o zakonskem osnutku, ki so ga predlagali nekateri socialistični poslanci in ki predvideva kaznovanje kolaboracionistov, Id sodelujejo na škodo Avstrije z raznimi ustanovami zasedbenih oblasti. (Očitno je ta zakonski osnutek naperjen predvsem proti USIA podjetjem in USI A-trgovinam.) Takoj nato je zakričal ves avstrijski komin-formovski tisk in tudi iz raznih podjetij so obratni sveti poslali protestna pisma proti temu socialističnemu predlogu, ker USIA-trgovi-ne skoraj vse predmete široke potrošnje dejan- sko prodajajo precej ceneje, kot vse ostale trgovine. Na omenjene proteste sta dr. Schiirf in dr. Pittermann dotičnim obratnim svetom poslala pisma, v katerih je med drugim rečeno, da so USIA-podjetja do zdaj oškodovali avstrijsko državo za okroglo 500 milijonov šilingov, to je 100 milijonov letno, ker ne plačujejo različnih davkov. S to vsoto bi bilo mogoče zgraditi 9 tisoč delavskih stanovanj ali 1.800 stanovanj letno. Ce torej kdo protestira proti takemu zakonu. je tudi proti kaznovanju škodljivcev avstrijskega gospodarstva. |po SiRnEmiKSs Tel Aviv. — Dva poslanca, Id sta izstopila iz stranke Mapam, ker je le-ta pod vplivom Kominforma, sta pozvala delavce, naj se pridružijo novi stranki. Izjavila sta, da bo nova stranka »lojalna do cionističnega socializma". Po mnenju političnih opazovalcev bi novo gibanje utegnilo v precejšnji meri vplivati na boj, ki je nastal med vladno stranko in stranko Mapam, da bi si pridobila delavski razred. \Vashington. — Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da proučuje sedaj vprašanje morebitnega obiska zapadnonemške-ga kanclerja Adenauerja v Washingtonu. Adenauer bo najbrž obiskal ZDA po konferenci Sveta Atlantskega pakta, vendar dan obiska še ni določen. Bonn. — V zapadnonemškem parlamentu so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj Francija ustavi nabiranje Nemcev iz Zapadne Nemčije v tujsko legijo, zapadnonemška vlada pa napravi korake pri zavezniški visoki komisiji, da bi dosegla prepoved rekrutiranja. Berlin. — Sovjetska zveza ni hotela zajamčiti svobodne trgovinske izmenjave med za-padnim Berlinom in Vzhodno Nemčijo, zaradi česar je nastal zastoj v pogajanjih. Strokovnjaki Vzhodne in Zapadne Nemčije, ki razpravljajo o tem vprašanju že dva meseca, so začasno odgodili razgovore. Lizbona. — Crški zunanji minister Venize-los, ki se je udeležil zasedanja zastopnikov držav Atlantskega pakta v Lizboni, je sporočil, da namerava vrhovni poveljnik vojaških sil Atlantskega paleta, general Eisenhowcr, v začetku marca obiskati Grčijo in Turčijo. Posvetovati se hoče z grškimi in turškimi vojaškimi in političnimi voditelji. Arabsko-azijska skupnost proti francoski vladi nezije, Iraka, Pakistana. Filipinov, Saudove Arabije, Sirije in Jemena, je pakistanski predstavnik izjavil med drugim: »Delegati arabsko azijske skupine so se sestali, da pregledajo resen položaj, ki je nastal v Tuniziji, in da pripravijo vso potrebno za predložitev tega vprašanja Varnostnemu svetu. Z velikim obžalovanjem se je zvedelo, da je francoska vlada odrekla dvema tuniškima ministroma diplomatski potni list, ko sta nameravala odpotovati iz Pariza v ZDA, da tam podpreta in razložita vprašanje neodvisnosti Tunizije. Iz predstavnikov Pakistana, Indonezije, Je-mena in Indije je bil imenovan poseben odbor z nalogo, da temeljito prouči vse informacije, ki jih bo mogoče dobiti ter da predlaga arab-sko-azijski skupnosti najbolj primerni postopek za predložitev tuniškega vprašanja Združenim narodom." Pakistanski predstavnik je še pripomnil, da bo odbor pripravil svoje poročilo in predlog verjetno že v nekaj dneh da pa še ne ve, kdaj bodo zadevo predložili Varnostnemu svetu. Rusi neposredno sodelujejo v korejski vojni S e o u 1. — Poveljnik ameriške osme armade, general Van Fleet je izjavil, da ima vzrok za trditev, da so verjetno Rusi višji vojaški svetovalci severnokorejskih in kitajskih čet v bojih na Koreji. Evropejci, ne pa Korejci in Kitajci upravljajo komplicirano nasprotnikovo orožje, kot so to na primer protiletalski topovi, ki jih vodijo s pomočjo radarja. Glede na pogajanja v Pan Mun Jonu je Van Fleet izrajil mnenje, da bodo severnokorejsko-Idtajske čete verjetno začele napad, če se pogajanja o premirju čez nokaj mesecev ne bodo ugodno končala. Zadnje olimpijske vesti V ponedeljek zvečer je bila v Bislett-stadionu v Oslu zaključna prireditev zimskih olimpijskih iger. Olimpijski ogenj so ugasnili in zastave vseh sodelujočih držav, razen grške, norveške in olimpijske zastave, sneli z drogov. O Pri skakalskih tekmah v nedeljo sta zmagala dva Norvežana, la sta zasedla prvi dve mesti, tretje mesto pa je zasedel švedski skakalec, o Avstrijski favorit za skakalske tekme na Hol-menkollu, Sepp Bradi, je razočaral ves športni svet. Z nelepim skokom in padcem, ker Je zamudil odskok na skakalnici, je sam pokopal vse izglede, da bi dobila Avstrija tretjo zlato kolajno. Nasprotno, na oficielni listi je zapisan kot zadnji prav Sepp Bradi, od katerega so mnogi pričakovali, da bo prvi. o V splošni oceni držav, ki temelji na oceni prvih šestih mest v vsaki športni panogi, se je Avstrija uvrstila na četrto mesto in s tem popravila svoj položaj z ozirom na zimske olimpijske igre leta 1948, ko je bila na petem mestu. Pred Avstrijo so se tokrat uvrstile: na I. mesto Norveška s 125,5 točkami, na 2. mesto ZDA z 89,5, na 3 mesto pa Finska z 72 točkami. Avstrija je dosegla na svojem 4. mestu 60 točk. „Ero z onega sveta” na Dunaj Znamenito opero zagrebškega sklada Jakoba Gotovca »Em z onega svetu", ki jo predlanskim imeli priložnost posluša gledati v Celovcu v priredbi Slovenskega rodnega gledališča iz Ljubljane, bo v let gledališki sezoni uprizorila na svojem Državna opera na Dunaju. To priljubljeni goslovansko opero so doslej predvajali h 35 evropskih odrih. Pred kratkim so jo z kim uspehom predvajali v Linzu. 93EB13EES Sreda, 27. februar: Pepelnica Četrtek, 28. februar: Lcander Petek, 29. februar: Roman. SPOMINSKI DNEVI 27. 2. 1738 — Rojen šolnik, biolog in pisatelj učbenikov Blaž Kumrdej — 1845 Rojen fizik Vilhelm K. Rentgen, ki je odkril rentgenske žarke. ST. JAKOB V ROŽU Preteklo nedeljo smo imeli v našem Narodnem domu lepo kulturno prireditev, ko je domača mladina pod vodstvom č. g. kaplana uprizorila igro »Sneguljčica". V soboto popoldne, ko so igralci imeli glavno vajo, so dvorano napolnili otroci, ki so s pristno otroško radostjo spremljali posamezne prizore. Sicer je večjo udeležbo na nedeljskih prireditvah oviral preobilni sneg, kljub temu pa se je posebno pri večerni predstavi zbralo kar lepo število občinstva. Pa temu tudi ni čuda, saj so igralci -— večinoma iz Leš —- uprizorili »Sneguljčico" Pavla Golie prvič na našem domačem odru. O igranju posameznih igralcev moremo v splošnem govoriti lo pohvalno pri čemer gre zahvala v pivi vrsti režiserju, ki se je res mnogo trudil za uspešno izvedbo. Mogoče se je temu ali onemu zdelo, da tip Sneguljčice ne odgovarja popolnoma značaju njene vloge, zato pa je bil bolj »originalen" kraljevič, čeprav je s svojo trdo izgovorjavo nekoliko padel iz okvira igralcev-domačinov. Vsekakor pa je kraljica nekoliko preveč očitno posnemala glas »čarobnega ogledala", medtem ko sta Frice in Frače pokazala dovršeno samostojnost in originalnost. Tudi ostale vloge, posebno škratje, so bile podane prav lepo. Da je bila zaokroženost lepe prireditve še bolj popolna, je mnogo prispevala tudi scenerija, seveda pa tudi kostumi in šminkanje. Nedeljska uprizoritev »Sneguljčice" sicer ni bila krstna predstava na Koroškem, ker so jo lansko leto uprizorili že v Št. Janžu V Rožu, zato pa uspeh ni bil nič manjši in gre vsem, ki so se potrudili za dobro izvedbo, vsa zahvala. SNEŽNI PLAZOVI S STREH ZAHTEVAJO ŽRTVE Vrsto težkih in usodnih nesreč beležijo časopisi, ki povzročajo plazovi, ki se odtrgajo s streh. Mnogo oseb je k sreči ušlo z večjimi ah manjšimi poškodbami, vendar javljajo na Koroškem tudi dva primera, ko so plazovi ubili dve osebi. V Podkloštru je zasul plaz 63-letno Terezijo Pranjšič, ki ni opazila nevarnosti. Plaz jo je popolnoma zagrebel in ko so sneg odstranili, so našli nesrečno ženo mrtvo, ki se je v plazu zadušila. Ni treba opozarjati, da je na mestu skrajna previdnost in paziti je posebno na otroke. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kiimtner Druck-und Verlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17. IVAN MATlClC: Meč zemlje PRIPOVED VASI 15 Kapunka se je skregala z Blatarico: njena Klara se druži z vojaki, sram je bilo! Ali Blata-rica jo je kavsnila nazaj: Kapunka sama hodi z lončkom okrog kuhinj, vse babe se kar mav-žajo krog vojakov. Pri Blatarjevih uboštvo renči, vojaki so pa dobri, dajo to in ono, za prijazno besedo, dajo lačnim otrokom, za božje plačilo. Saj to ni grehota. Le tu in tam je stopil v kako vežo ali za hišo gospod Silan, zvečer, v mraku. Kakor duh je prišel, neopažen, pa bodril svoje, vlival jim poguma: naj ne obupajo, vse bo minilo, vse prešlo kakor težke sanje. In je spet izginil. Spet so nategnili rešeto. Doletelo je Oština: za silo bo dober, stražil bo mostove in vagone, ne bo hudega. Saj doma nima dela. Zato so ponudili Otavcem ujete Ruse: so pridni ljudje, vajeni dela, orači, vozači, sami mužiki. Naj jih vzamejo. Jedo malo in vse od kraja: krompirjevi olupki v pomijah in repa so jim najljubša hrana, jedo tudi prekuhane koruzne storže, mesa ne prenesejo, bi zboleli... Pa so jih pobrali s ceste. Skozi Otave so se vlekli topovi, trenske kolone, mule, za njimi je klonila glavo klavna živina... ŠT. ILJ V svojem prizadevanju za vsestransko strokovno izobrazbo slovenskega podeželja na Koroškem je Slovenska kmečka zveza med mnogimi drugimi svojimi akcijami v letošnji zimski sezoni priredila tudi v Št. liju tečaj za kmečka dekleta in žene. Nekaj tednov je trajal pri nas šiviljski tečaj na katerem so se tečajnice prav mnogo naučile v šiviljski stroki, v prikrojevanju in šivanju oblek. Velikega pomena je za kmečko ženo, če si zna pomagati tudi na tem področju in je sposobna tudi doma napraviti potrebne obleke, perilo in ob-lekce za otroke ter ni potrebno za vsako malenkost iskati šivilje. Lep uspeh tečaja je v prvi vrsti zasluga spretne in izkušene voditeljice Slavke Miškulnikove, ki je v njega vložila mnogo svojega neumornega truda. Dekleta in žene tečajnice so Miškulnikovi za njeno požrtvovalnost in trud prav hvaležne, ker bo pridobljeno znanje vsem veliko koristilo. Preteklo nedeljo, dne 25. t. m., pa so se mogli tudi številni obiskovalci zaključne razstave pri Lederhasu prepričati o doseženih uspehih. In zares, množina, raznolikost in lepa izdelava razstavljenih šiviljskih izdelkov je ugajala in upravičeno so se vsi pohvalno izražali o vsem, kar so videli. Prav gotovo so si tečajnice v tečaju osvojile temeljne pojme iz šiviljske stroke in se bodo mogle same še nadalje izpopolnjevati. Dnevi tečaja so bili dobro izrabljeni. Kakor vedno, kadar je kje zaključna prireditev kakšnega našega tečaja, je preskrbljeno tudi za kulturni del in razvedrilo za duha in srce. Tako je bila tudi ta popoldan v Št. liju kratka prireditev s primernim sporedom, na kateri so sodelovali tudi marljivi tamburaši iz Škofič. KRATKE VESTI Pod težo snega se je zrušila streha obrtne dvorane na razstavnem zemljišču celovške razstave. Pod težo se je razrušilo vse poslopje in utrpi celovško olepševalno društvo kot lastnik tega objekta občutno škodo. Tudi iz drugih krajev javljajo o številnih porušenih strehah in objektih, Id znašajo ogromno škodo. — Na Osojskem jezeru sta se utopila dva otroka v starosti 5 in 8 let. Otroci so pripadali britanski družini desetnika Thomasa Comfarta, la se nahaja v poletni vili v št. Andra. Otroci so se kmalu popoldne odstranili od doma in se -niso več vrnili. Iskali so jih vsepovsod, a zaman. Šele okoli 17. ure so nekatere osebe opazile sled v snegu, la je vodila k jezeru. Kmalu so našli vdrtino v ledu, ki je bil pokrit s tanko plastjo snega. Slutnja, da sta otroka utonila, se je uresničila. Petletno Dennis so našli tik pod vdrtino, dočim je njenega osemletnega bratca odneslo kakih 50 metrov vstran, kjer so ga našli. Otroke so pokopali na britanskem pokopališču v Celovcu. — Kmečki delavec Rudolf Willenig je v Beljaku vozil z enovprežno vprego z veliko naglico skozi Volkendorferstrasse. Pri tej divji vožnji je zadel v neki osebni avto in ga poškodoval. Pri nadaljnji dirki je zadel še v nek drugi osebni avto, v katerem se je nahajal 38-letni elektrotehnikar Rei-mund Kohlvveg. Ta avto je na žaro- Za Hrvati so prišli Bosanci. Ljudje so jih gledali. Od Sarajeva? Ti so ubili nadvojvodo? Ti so zapalili svet? Bože mili, ni mogoče! Saj so tako krotki in dobri, samo srce jih je. Prešla je zima, pomlad, pa nova jesen zatonila. Na Otave so se vrnili oni prvi, zgornji Štajerci. Bili sO trudni, čemerni, nekateri kar divji, čete razredčene, močno prizadete. Saj so toliko izkusili, da se jim je kar zagrenilo življenje. V špornovl menaži ni bilo ognja: bili so vsi drugi, eden edin je bil od prejšnjih. Krista ga je gledala in komaj spoznala: saj to ni več oni živahni in brhki praporščak, ki ji je bil tako nemilo ranil srce. Tu sedi postaren nadporočnik, tih, zaprt vase. Na umazani bluzi se mu svetijo odlikovanja, težka, zlata, svetla ko sonce... In prav to je ganilo Kristo, ganilo kot še nikoli. In ga je vzljubila... takega, tihega, izmučenega... S klavirjem ga je oživela, z drhtečo besedo razmajala, z vročim pogledom, vdanim, globokim... In on je vzdrhtel... Saj je bil očiščen v trpljenju, bližji ji, a tako sam, tako ubog... A Krista toliko let frfolela, hlepela, sanjarila, vihrava ubijala dni. In sta se našla, kakor bi se bila vsa leta iskala. V objem sta si segla, tesno, tesno se zarila drug v drugega ... • • ' Odšli so še ti, za njimi še pruski čeladarji, — pa ni bilo nobenih več ha Otave. Fronta se je bila pomahnila daleč na jug. Otavcem so tlačanih Rusi in bili pridni kakor pravi gospodarji, sam blagoslov za Otave. Špornov Urh metu in hladilniku zelo poškodoval. Vsled sunka pa je vrglo s sani 49-letnega zidarskega po-lirja Karla Stofflerja, ki je utrpel močno pre-tresenje možgan in težko rano na glavi. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Voznik je bil verjetno pijan. — Pri trebljenju snega s strehe je 64-letni rentnik Gregor Widman pri Mariji na Zilji izgubil ravnotežje in strmoglavil na tla in si pri tem polomil rebra. — Iz statistike o obisku kinopredstav v Celovcu za leto 1951 je razvidno, da se Celovčani zelo zanimajo za to vrsto prireditev. Največje število kino obiskovalcev šteje Volkskino v Št. Rupertu in sicer 324.840 oseb. Volkskinu sledi kino Prechtl s 228.729 obiskovalci, nato kino mestnega gledališča s 228.380, kino Peterhof s 185.988 in na zadnje kino Carintliia s 184.462 obiskovalci. Skupno število kino-obiskovalcev v Celovcu jč znašalo tedaj 1,152.370 oseb. Ce upoštevamo, da živi v Celovcu okoli 63.000 prebivalcev in od teh odštejemo okoli 13.000 mladostnih pod 14 letom starosti, je leta 1951 obiskal vsak Celovčan nad 14 letom povprečno 23 krat kino-predstave. USTANOVLJENA JE »JUZNOKOROŠKA SEMENARSKA ZADRUGA" V četrtek, 21. februarja, je bil na pobudo funkcionarjev Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenskih zadrug v Celovcu ustanovni občni zbor »Južnokoroške semenarske zadruge". Zbora so se udeležili in so k zadrugi takoj pristopili številni kmetovalci iz vseh krajev Slovenske Koroške. Zadruga si je zadala nalogo, da bo dobavljala našim semenogojcem in raz-množevalcem potrebno seme, da bo organizacijsko in strokovno vodila semenarsko službo in da bo skrbela za vnovčevanje pridelanega in priznanega semenja, sadik in drevesc. se kregal z ovčadjo, imel je je manj in manj, jemala jo je menaža. Ni več piskal, kar bežal je z beketači, jih prešteval in se bal, da mu ne bi kdo spotoma katerega sunil. Na Otave so prignali trop ujetnikov. Kakor sence so šli za ukazom, brez življenja, brez trohice volje. Niti zle misli ni bilo v njih. — Ti? Mili Jezus! Grehota je bila v sumnji, naj jim bo Bog milostljiv. — Pred špornovo hišo so zasekali ti Srbi krampe v razorano cesto. Niso pognali krampov z viška, ne, kar omahnili so jim iz rok. Kristo je gledal Srb, gledal jo brez izraza, top, tako daljni. Krista je pristopila in ga vprašala, ako je gladen. — Gla-den? Ne, bogme, gladen nič več, samo sit, prenasičen, brezmejno sit... — Kako je doli, doma, bi rada vedela Krista. Povesil je glavo — pa ga je razumela. Ponudila mu je cigaret, kruha, košček salame, pa prijazno čebljala, kakor s prijateljem. Prišel je Sporo pa gledal, ni-kake jeze, samo gledal. Naj še da, je rekel hčeri, vsem naj da, saj so bedni, tako neizmerno bedni... Pa je prihajala na Otave beljaška in celovška gospoda. Češče in češče so bili tu. Pa ne k Spornu, kar po hišah so šli z nahrbtniki in Žaklji, pa bili prijazni, izredno zgovorni, kar po domače so mamvali. Saj so Otavci tako dobri: če bi dalj krompirja, prodali moke, suhe svinjine, dali vsaj repe, sadja — v mestu je glad . .. — Ne, ne morejo, nimajo: jim sproti poberejo, prehranjevalna uprava, vojaštvo, ta-I tovi, pa beguncem so dali, brezdomcem od Južnokoroška semenarska zadruga je nadaljnji korak v samopomoči naših kmetov v stremljenju za višje hektarske donose, kajti dolgoletna izkušnja jih je naučila, da so bili tudi pri dobavi semenja stalno zapostavljeni in da je najbolje, da se pridelovanja semenja oprimejo sami, da tako ostane denar, ki je doslej za seme odtakal v druge roke, med njimi samimi. PONIKVA PRI PLIBERKU V petek, dne 8. t. m., je preminul 79-letni starček Jjinez Grabner, ki smo ga ob lepi udeležbi znancev in prijateljev na libuško pokopališče zanesli k zadnjemu počitku. Pokojni Grabner zasluži, da se ga tudi »Slovenski vestnik" spomni z nekaj vrsticami. Vse življenje je bil zaveden Slovenec in zvest svojemu rodu do zadnjega dne. Svojo trdno narodno zavest je črpal iz slovenskega tiska, ker rad in z veseljem je prebiral naše knjige in časopise. V ostalem pa je bilo njegovo življenje do visoke starosti en sam delaven dan, ko si je od zore do mraka rosan in potan služil svoj vsakdanji kruh. Bil je rudar in je delal težko delo v mežiškem rudniku. V rodokopu se je tudi ponesrečil in zmečkalo mu je noge, tako da je postal invalid. Težko za njega je bilo, da se je moral do smrti preživljati kot dninar, ker je prejemal le malenkostno rento, nekak predujem na pokojnino, ker še do danes ni urejeno vprašanje upokojencev, ki so bili zaposleni pri mežiškem rudniku. Takih primerov je pri nas več in bi bilo umestno, če bi to zadevo končno uredili. Sedaj pa je Janez Grabner končal svoje tru-dapolno življenje in naj si spočije na njivi miru! Soče... Rbs nimajo, — Vsaj repe, sadja, saj bi plačali. — E, plačali, rajniši so se pretopili v papir. Nu, v ime božje, naj bo, iz usmiljenosti, ker so gladili. — In gospoda se ni vračala praznili rok z Otav. Ljudje so razdali do golega vse. šporn je delil Otavam prehrano. Ovničku, Blatarju, Kužniku je dajal pošteno mero, ker so bili kajžarji in mu delali pa bili vdani: trije zvesti stebri. Izmučen se je vlokel iz dneva dan, plazil se hrom, gluh. Počasi, neopaženo so se vračali Otavci. Vrbnik se je vrnili — se je mahoma razneslo po vasi. Vrbnik je domal Ljudje so sc nekako zamajali, toda nihče ga ni videl, ni se prikazal iz hiše. Pa so povesili glave,- Vrbnik brez roke, brez leve roke.. . Pa je prišel Stuk, pokašljeval, izliiran, ubit. Za njim Krigl, Brus, Oštin, vsi stari domov, odslužili so, prinesli izkušenj, spominov za starost. In Vrbnikov Mohor se je prikazal, samo ranjen, za nekaj dni, pa zopet odrinil. Stih je bil gospod pri kadru, Fricek je pa bil že opraskan, dvakrat'v ognju. Prišel se je že trikrat pokazat domov-, kako je hraber in brhek oficirček. In je tudi bil. Na prsih mu je blestela svetla odlika. Vojna! V njeni besedi ni bilo več zvenka ne veličine ne strahu. Kakor bi rekel: solza, beda, voda, — vsakdanja beseda, preresnična. brez pomena. Njen bes je izgubljal moč. bilo ga je preveč, resnično preveč, pa je postajal nagnusen. Žive rane niso več skelele, temveč NAROČAJTE JUGOSLOVANSKE ČASOPISE! Od meseca januarja t. 1. naprej posreduje knjigarna »Naša knjiga" tudi jugoslovanske časopise in revije. Za naročanje naj Vam služi naslednja Naročilnica Podpisani.........................................stanujoč .................................... pošta .................. naročam od due........................... »Slovenski poročevalec" (dnevnik), mesečna naročnina šil. 12.— »Ljudska pravica" (tednik), mesečna naročnina šil. 7.— »Tovariš" (ilustrirani tednik), mesečna naročnina šil. 9.— (nezaželjeno črtati — prostor za nadaljnje časopise in revije) Naročnino bom poravnal po položnici. (datum) (podpis) Izpolnjene naročilnice pošljite na naslov: NAŠA KNJIGA — UNSER BUCH Celovec - Klagenfurt Gasometergasse 10. Možnosti atomske energije v industriji Po eksploziji prve atomske bombe so obširno razpravljali o možnosti uporabe tega ogromnega vira energije v miroljubne namene na industrijskem področju. Naprava za centralno kurjavo, ki so jo zdaj zgradili v Angliji, prva te vrste na svetu, utemeljuje upanje, da prehaja tudi na atomskem področju znanost iz faze raziskovanja v fazo praktične uporabe. Nova naprava je sorazmerno majhna in se je gotovo ne more označevati za dovršeno; vendar je nedvomno, da pomeni resničen in pravi mejnik v pogledu industrijske uporabe atomske energije. Naprava ogreva poslopje centra za atomska raziskovanja v Harv/ellu, v katerem je 80 pisarn; naprava ogreva s toploto, ki jo proizvaja velika eksperimentalna atomska peč. Napravili so pa tudi že nove napeljave, s katerimi bodo eventualno razširili kurjavo na dve ali tri nadaljnje zgradbe. Stalni tok tople vode, ponoči in podnevi, omogoča osem ton težki transformator, ki je priključen napravi za ohlajevanje atomske peči; voda kroži iz črpalke po strnjenem sistemu, nadaljnji transformator uvaja toploto v glavno napravo z njenimi spoji in radiatorji. Ta posreden sistem naj prepreči nevarnost radijskega izžarevanja, ki bi se ga lahko preneslo iz peči. Proizvajana toplota ustreza približno enemu milijonu angleških termičnih enot; toplota vode, katere količina znaša 9345 kubičnih metrov, doseže 55 stop. C. Gospodarska plat te naprave je nadvse zanimiva. Ministrstvo za dobave je preračunalo, da se bo uporaba premoga po izpopolnitvi naprave zmanjšala za najmanj 1.000 ton na leto, pri tem pa bo dobljena toplota sedemkrat večja kot dosedanja, kar bo omogočilo razširjenje na nadaljnje dve ali tri stavbe. Do sedaj stane naprava 15.000 funtov fiterlingov, za razširitev pa ne bodo potrebni novi transformatorji, ampak le nadaljnje cevi in radiatorji. Jasno je, da se ho v napravo vloženi denar v sorazmerno kratkem številu let izplačal že samo s prihrankom na gorivu. Izboljšave atomske peči, ki so v teku, pa bodo že v letu 1952 omogočile še večjo proizvodnjo toplote, ne da bi se s tem izdatki povečali. Nedvomno so te številke bodrilne, naravno pa ne obsegajo izdatkov za postavitev atomske peči same, tako da ni mogoče točno izračunati, koliko stane vsaka kalorična enota v primerjavi s stroškom za navadna goriva. Uvaževati pa je treba, da se uporablja toplota, ki bi šla sicer v izgubo, in da je glavna naloga atomske peči, da jo uporabljajo za raziskovanja, določitev denarne vrednosti pri takem namenu pa je skoraj nemogoča stvar. Sir John Cockoroft, ravnatelj centra za atomska raziskovanja, je pred kratkim v predavanju, ki so ga prenašali po radiu, orisal načrte za bodoče uporabljanje atomske energije na industrijskem področju. Tako smo izvedeli, da je v načrtu gradnja nove atomske peči, namenjene izključno za proizvajanje energije; pri tozadevnih poskusih pa bodo mogoče lahko dobili točnejše podatke o stroških v SOS Črke SOS, klic za pomoč v nevarnosti se nahajajoče ladje, pozna marsikdo,. k; ga . ta v kratkih presledkih brezžično oddaja. Mnogim pa ni znano, kaj te tri črke pomenijo. Te tri črke so začetne črke angleškega stavka ..Save our souls", ki pomeni „Rešite duše!" Ko so dobile angleške ladje brezžično brzojavljanje, so se. sporazumele za te tri črke, ki so jih pozneje sprejele tudi druge pomorske sile. Kadar zaslišijo ladijski telegrafisti ta znak, skušajo ugotoviti nahajališče ogrožene ladje in odplujejo takoj s polno paro proti njej. Klic SOS je tešil že nešteto človeških življenj in ogromna milijonska premoženja. primerjavi s stroški energije, ki jo pridobivajo iz premoga, iz hidroelektrienih naprav ali iz drugih virov. Domnevajo pa, da bo potrebno še najmanj 10 let dela in izkustev, preden bo mogoče uporabljati atomsko energijo v industriji v velikem obsegu. Atomske peči naravno ne bodo odstranile sedanjih virov energije, temveč jih bodo samo dopolnjevale, kar bo pa seveda naj večje koristi v današnjem svetu, ki rabi vedno več te sile; računajo, da bodo lahko produkcijo atomskih peči povečali stokrat, če jih bodo uporabljali izključno za te namene; nova angleška atomska peč je na najboljši poti, da doseže ta cilj. Izgledi takih možnosti pač nc bi mogli priti v primernejšem trenutku kot je sedanji, ko sc skoraj vse industrializirane države ukvarjajo s problemom zadostne energije za poln obrat njihovih tovarn. Življenjska raven posamezne dežele je lahko odvisna od raznih okoliščin. Nedvomno pa jo lahko merimo tudi po količini energije, ki je na razpolago „po osebi"; na tej podlagi lahko izračunamo indeks proizvodnje raznih držav. Za Anglijo in mnogo drugih evropskih dežel je ta indeks 2.000, za Združene države okoli 3.000, za Indijo okoli 100. Če uvažujemo pri takem položaju, da je izkoriščanje normalnih virov za proizvodnjo energije že v polnem obsegu, je jasno, da postaja raož-nost razpolaganja z novim, tako rekoč neizčrpnim virom zares izredno važna. R ADIO-PROGR AM RADIO CELOVEC Četrtek, 28. februar: 6.10 Za kmetijstvo — 6.20 jutranja glasba •— 7.15 Pestra godba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Objave. Iz svetovne literature: J. Conrad — 15.00 Šolska oddaja — 17.10 Popoldanski koncert — 18.45 Kmečka oddaja — 20.15 „Die Acljarner", slušna igra. Petek, 29. februar: O 6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Za podeželsko ženo — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Komentarji. Sodobna vprašanja — 15.00 šolska oddaja — 15.45 Pogled v svet — 16.00 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.45 Športna poročila — 18.45 Kmečka oddaja — 20.15 Iz priljubljenih oper. Sobota, 1. marc: 6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Iz slovenske literarne zakladnice — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.20 Zeli si kaj! — 15.15 Tedensko kulturno zrcalo — 13.30 Pevska ura — 18.30 Pojejo „Fantjc na vasi" — 20.15 Športna poročila. RADIO LJUBLJANA Četrtek, 28. februar: 5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Drobni nasveri — 14.00 Jezikovni pogovori — 1.4.10 Popularne melodije —■ 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.15 Komorna glasba starih mojstrov — 17.40 Narodne pesmi — 18.00 Po različnih plateh o raznih stvareh — 18.35 Okno v svet — 20.00 Domače aktualnosti — 20.15 Operni koncert ruske glasbe. Petek, 29. februar: 5.30 Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski nasveti — 12.00 Lahek opoldanski koncert— 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, vmes pester glasbeni spored — 14.00 Lahka glasba z vsega sve-1 ta — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.15 Popoldanski koncert — 17.30 Narodne pesmi poje Tone Petrovič, s harmoniko spremlja Avgust Stanko — 18.20 Za pionirje — 20.00 Tedenski zuna-nje-politični pregled dr. Egona Tomca — 20.15 S plesom in pesmijo po naši deželi — 21.00 „Svct v satiri in humorju". Sobota, L marc: 5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 30 minut operne glasbe — 14.00 Kulturni pregled — 14.30 Igra Vaški kvintet, pojeta Rezika Koritnik in Sonja Hočevar — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Srečanja z znanimi umetniki — 16.15 Uganite kaj igramo! — 17.10 Na harmoniko igra Rudolf Pilih — 17.30 Iz življenja enot JA — 17.40 i Igrajo mali orkestri — 18.00 Urednikova beležnica ' in pionirska pošta — 18 30 Hrvatska narodna glasba — 20.00 O športu in športnikih — 20.15 Ožmi j si možgane! CELOVEC C a r i n t h i a 27. in 28. februarja; Brcnnende Grenze Od 29. februarja do 3. marca: Liebesnachte in Sevilla (barvni film) Pcterhof 27. in 28. februarja; Die schvvarze Natter Od 29. februarja do 3. marca: Der Fiinfminulenvater KRIVA VRBA 27. in 28. februarja: Der Bagnostrafling BOROVLJE 27. in 28. februarja: Schicksal aus zsveiter Hand VELIKOVEC 27. in 28. februarja: Ein Madcl fur frohe Stunden 29. februarja: Die schvvarze Fiichsin (barvni film) DUNAJSKI VELESEJEM Na dunajskem pomladanskem velesejmu, ki bo od 9. do 16. marca t. 1., bo v sejmski dvorani poslovala ekspozitura avstrijskega prometnega urada. Obiskovalci velesejma si bodo lahko prihranili zamudno pot na kolodvore, ker bo izdajala za povratek karte za prostor omenjena podružnica. Za inozemske goste bo tudi urad za tolmačenje in prevajanje brezplačno na razpolago. SUHI ČEVLJI Posebno pozimi in za delavne ljudi, ki so prisiljeni, biti ves dan v snegu in mrazu, je nevarno, da se prehlade, če imajo v čevljih vlažno od potečih se nog. Zelo poceni preprečimo vlažnost v čevljih, če napravimo vložke iz debele lepenke. Lepenka je pri vsaki hiši in ne bo vam žal, zrezati kako lepenčno škatlo in napraviti vložke za čevlje, ker imeli boste suho in toplo v čevljih, poleg tega pa se tudi nogavice ne bodo tako hitro trgale. Priporočljivo je, zvečer vzeti vložke iz čevljev in jih posušiti. MLADI VOZNIKI, POSLUŠAJTE NASVETE STAREJŠIH IZKUŠENIH Po kateri koli gorski grapi v tem zimskem času potuješ, povsod je vse poino konjske vprege, ki prevažajo hlode, ki jih v poletnem času ni mogoče voziti. Vozniki so odvisni eden od drugega. Če vodi samo en voznik svojega konja malomarno ali ga celo prepusti samemu sebi, tako da vajeti nima v roki, se lahko zgodi, da zaradi tega spravi svojega naslednjega voznika v nesrečo in nevarnost. Snega je debelo, snežena pot (saninc) je visoko nad zemljo. Sani pritiskajo vedno ob stran in iščejo opore. Posebno na ovinkih, kjer sani močno odrivajo sneženo pot, je treba paziti na konja in ga imeti na vajetih. Mladi vozniki, poslušajte in upoštevajte nasvete starih izkušenih voznikov, ker bo vam to samo koristilo. NAJVEČJA RASTLINA IN NAJVEČJA ŽIVAL Največja rastlina na svetu je v Ameriki rastoče drevo sekvoja, največja žival pa kit. Sekvoja zraste do 100 metrov visoko. Njeno deblo je tako debelo, da ga komaj objame 20 ljudi, če se primejo za roke. Če bi napravili iz takšnega orjaškega drevesa vžigalice, so računali, da bi dobil po eno škatlico vsak človek na svetu. Sekvoja raste do tisoč let, preden doseže največjo višino. Nekatere sekvoje so celo še starejš^ V nekem parku v Kaliforniji rasto sekvoje, o katerih so botaniki ugotovili, da so stare nad 4000 let. To pomeni, da so rasla ta drevesa že v Starem veku, za prvih egiptovskih faraonov. Orjak je tudi morski kit. Pred več leti so ujeli ribiči v Severnem morju 122.000 kg težkega kita. Njegova pljuča so tehtala 1.220, srce 631, jezik pa 3.158 kg. Masti oziroma olja so dobili od njega 25.000 kg čistega, mesa pa 56 tisoč kg. Praktični nasveti Okna očistiš najprej s kisom, potem jih spe-reš z vodo in odgrneš z jelenjo kožo ali s časopisnim papirjem, dokler se ne posuše. Ce je steklo izgubilo lesk, ga očisti s kisom ali z razredčeno solno kislino. • Počeno jajce lahko skuhaš, če ga oviješ v tanek svilen papir, vodi pa dodaš soli. • Kuhan krompir laže lupiš, če kuhanega po-liješ z mrzlo vodo. samo gnile, gnile brez solz ... Plamen je uga-Seval, komaj še tlel, iskre ni puhnil več. Sam Šporn se je ohladil, kar glavo povešal, vidno sivel. Premočno je podpisoval vojno posojilo. Špornovino je krepko pretresalo, vendar ji ni omajalo temeljev: gozdovje je stalo kakor pra-šuma. — Paskal je bil brkat pa tovst, a gledal kakor mrkač. Krista je povešala glavo, postajala klavrna. Rodila je dete... Pa je ovenela in bila mirna, tako neizmerno otožna, zakopala se je v molk. Štuka je vrgel Jcašel j, ni več vstal. Pa Ožgan-ko je vzelo, za njo Tesnarico, kar tak6, spričo golega naveličanja... IV. Pa se je prelomilo. Kar čez noč. Prav ko je zemlja zamirala, iztisnila iz sebe poslednje grižljaje. Kar z viška se jo sesulo, ko so letele tiče na jug, ko je jemalo solnce slovo. V gni-lolistu. Prestoli so se zlomili in strahovito je padlo — pa šlo vsaksebi. Ob Žili in Dravi so lomastila ljudstva, stepena se zavalila skozi Otave. Mir.. . Vstajoča ljudstva so gazila iz blata, saj so bežala iz sužnosti, izmikala se poginu. Domov, domov! Na Otavah se je zganilo bolno in pohabljeno. Kakor bi se zdramili iz neskončnih, težkih sanj. — Mir? — Usmiljeni Jezus, je to mogoče? Kar gledali so v dan, gledali, izne-nadeni poslušali, kakor bi svirala najlepša godba. Je resnica ali samo šala? Pač, množica :e vab, vriska, žuga; če še tako bedna, vriska, | ;amo vriska. Vojne trume gredo vsaksebi, se azkrajajo, pokorščina se lomi. Res je! Saj vi-lijo na lastne oči, sbšijo, docela budni, prebujeni. Šmonc se je vrnil, naveličan, suh, a rasel, velik. Dva konja in voz je pripeljal s ;eboj. In ljudje so verjeli: pokore je konec. Prišel je Stanejev Mate, kar na konju prijahal, bostaren, a žilav kakor huzar. Vrbnikov se je car s kočijo pripeljal, sam v dvoprežni kočiji! £emu ne po cestah pohajkuje tobko konj, kar ;ami, oslepeli, za vsako ceno se ponujajo, za pest sena, za šop koruzne slame, za prijazen pogled. Ne za en dan, kar za zmeraj, resnično nikoh ne bodo silili proč, nihče ne bo vprašal po njih. Saj so tako bedni, trudni, a vse jih je zapustilo ... Samo v Stale, v topli pokoj... Saj so toliko prestali, zvesti v naporih, zvesti človeku in zemlji. Prišla sta mesar in kovač, rdeča, zdrava; vse polno ropotije sta privlekla od .trena: cunj, živine, sedel, ruma in moke. Prišel je Fric Šporn, brezskrben, živahen, za njim gospod Štih. Nihče ni klavrn, vsi kakor ilakresani. In Otavci so se vračak. Danes je cepnil eden, jutri drugi. Ljudje so kar pohajkovali od hiše do hiše, segali si v roke, poslušak, spraševab in komaj verjeh. Nihče ni več mislil na delo, ne na zimo. Mir — mir... kakor da ga niso nikoli pričakovah, bil je tako daljni, neznan, v resnici nemogoč, komaj še v sanjah. In je kar nenadoma kanil z neba, kakor blagoslov-jeno seme na mrtvo zemljo. Žihrovega ni bilo. Že leto dni ni bilo glasu, odkar je bil na dopustu. Težka srebrna tnu je visela na prsih: tri je. bil zaklal v Hudem logu, samo tri. Zihrov Ožbe se ni bal živega zlomka. A nič več ni dal glasu, že tobko časa ni bilo pisma — in so naredili čezenj križ, kakor čez one ostale, ki jih ne bo v eč nazaj... Ljudje so molili zanje, pričakovali jih niso več. Vse je vrelo sem in tja, kakor ob vstajenju. Le gospod Šporn se je zaril v molk pa hiral, lomil se mu je grunt. A gospod Silan je planil na dan. Toliko časa jc bil zakopan v molk, bolehen, pust, skregan z vsem svetom; zdaj je pa koračil po Otavali, pomlajen in čvrst. Ljudem je stiskal roke, vsem od kraja, dvigal jih, znanil jim blagovest, vstajenje vasi in zemlje ... Pa je srečal gospoda Štiha, prav sredi vasi sta si padla nasproti. Štih je obstal, salutiral, a Silan komaj vidno trenil z glavo, za vojaški pozdrav se ni zmenil. „0, bber Gottl Gospod Silan!" Kakor k staremu prijatelju je stopil gospod Štih in mu ponudil roko. Kako mu je zdravje, bi rad vedel, kako se počuti? Kako je s šolo? Ali so ga močno pogrešali, Štiha? Kako bo z županom, ali bi kar vrnib oblast Vrbniku. saj je sposoben za to, a tako nesrečno ga je zadelo. Silan je samo poslušal pa odkimal, prijazno, skoro z nasmehom: ,Zu spat . gospod . nadporočnik ..Globoko ga je pogledal, a hladno, da je Štih izmaknil pogled.. Silan je šel dalje. Pred Špornovo hišo sta ga pozdravila žandarja, pa ga vdano prosila, ako bi bil tako prijazen pa vpkval ria ljudi radi tega in onega, radi reda; red treba vzdržati, ne radi cesarja, radi reda samega. Orožniki ne zmorejo več, postava se je zlomila. — Brez skrbi, jima je rekel. Red se je zlomil samo enim, drugim ne, ti imajo reda dovolj, a dobijo še postavo. — Naj jima oprosti tisto, sta ga prosila, ne moreta za to, služba je bila služba. — Razume, odpušča jima vse, ampak tista grda zapestnica, tista je bila odveč, res odveč. Nu, danes je ne čuti več. In sc jima je kar odkrito smejal. — Pa se je utrgal iz hiše gospod šporn, ker vleklo ga je k Silanu: da mu potoži brige in težave, ko so dnevi tako strašni, tako negotovi, opasni. — Kako se počuti gospod župnik, kako mu je zdravje? — Nu, dobro, izredno dobro, še nikoli tako. Kar naravnost je govoril gospodu Špornu, brez ovinkov. Zakaj ne, saj je blag mož gospod Šporn, tako odkrit, samo srce. Kar se pa tiče mišljenja, nu, Bog sc usmili, vsakdo se vleče za svoje, in če se zavzema pošteno, po pravici, nu, Bog mu daj srečo! — In prehrana skrbi gospoda Sporna, aprovizacija, kje se bo dobilo in vzelo? — Prehrana? Nu, bo že kako, Bog ne bo zapustil Otav. — Naj pomaga gospod Silan, naj vodi to reč. — Saj bo, kolikor bo v njegovi moči, brez skrbi. — Pa županskih stvari bi se rad otresel gospod Šporn; boleha, ne zmore več vsega sam. — Brez skrbi, tudi teh težav ga bodo razbremenili. (Dalje)