ANO (LETO)XXII. (16) No. (štev.) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 8. novembra 1963
Nova etapa	,
Zahodne Nemčije
Od leta 1948, odkar je Ludwig Erhard prevzel gospodarsko in finančno vodstvo Zahodne Nemčije — na ta položaj so ga takrat postavili Amerikan-ci — je ta država postala zgled obnove za ves svet. Državna proizvodnja se je dvignila od 20 milijard dolarjev leta
1949	na 90 milijard dolarjev leta 1,962 ter je narastla v letošnjem letu za na-daljnih 8,5%. Brezposelnosti, ki je leta
1950	zajela 1,580.000 ljudi, danes praktično ni; nasprotno, nad 800.000 tujih delavcev je zaposlenih na različnih področjih nemškega gospodarstva.
Zahodna Nemčija je danes pravzaprav mlada država; tudi po starostni dobi svojega prebivalstva. Nad 45% Zahodnih Nemcev je danes starih manj kot 30 let. Za te je nacistična preteklost že zgodovina, Zahod z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi pa jim kroji pogled na svet.
K dvigu Zahodne Nemčije je ogromno pripomogel Marshallov načrt, poleg njega pa še povojna zgodovina; izbruh korejske vojne je dal močan zalet nemškim tovarnam; Potrebe novonastajajo-čih držav v Afriki in na Bližnjem vzhodu ter nemajhno pripravljenost ZSSR in njenih satelitov za trgovanje z Bonnom so znova razširile nemški gospodarski vpliv čez meje Evrope, tako da ga je začela zlasti v avtomobilski industriji čutiti celo Amerika.
Največ zaslug za to ima bivši za-hodnonemški gospodarski minister Ludwig Erhard. Za Zahodne Nemce je simbol blagostanja. Kljub vztrajnemu nasprotovanju Adenauerja, ki ga je smatral samo za gospodarstvenika ne pa za politika, je Erhard postal neizogibni Adenauerjev naslednik v predsedstvu vlade. Ker je Erhard potrpežljivo prenašal marsikatero Adenauerjevo pi-krost, so ga mnogi Nemci začeli imenovati Gummilöwe (lev iz gumija).
Toda kljub svoji popularnosti ima Erhard pred seboj, kot predsednik, več resnih problemov. Zaradi Adenauerje-vega genija je bil prestopil iz svobodno demokratske stranke v krščansko demokracijo, toda danes, kot predsednik, nima volilnega mandata od naroda. Njegova sedanja predsedniška doba je omejena na dve leti. Voditi mora vlado, ki je sestavljena na podlagi še Ade-nauerjevega dogovora s svobodnimi demokrati. Poleg tega ga čakajo še drugi, v neki meri še večji problemi.
Zahodnonemško poljedelstvo, n. pr. je še vedno v mnogih Stvareh zastarelo. Skoro vse poljedelske pridelke mora vlada ščititi s podporo. Brez vladne podpore nemški kmetje ne bi mogli tekmovati s kmeti drugih držav, včlanjenih v SETu. Strokovnjaki računajo, da bo v prihodnjih letih moralo najmanj 1,000.000 zahodnonemških kmetov — vseh je ok. 3,200.000 od 55 milijonov prebivalstva v Zah. Nemčiji — zapustiti zemljo. Za volilno propagando za volitve, ki bodo leta 1965, je to za krščanske demokrate in za Erharda resna zadeva. Erhard obljubuje, da bo kljub vsemu lahko obdržal sedanje cene.
Najresnejši problem pa je za vsakega vestnega zahodnonemškega politika, tako tudi za Erharda, vprašanje združitve Nemčije. Vsakdo ve, da te ne bo mogoče doseči v bližnji bodočnosti, razen spustiti se v vojno z Moskvo ali pa podrediti Zahodno Nemčijo komunizmu. Toda „priznam, da je sedanje stanje realistično, je pa neznosno,“ je izjavil Erhard. „Pripravljeni smo plačati zelo visoko ceno za združitev naše države.“
Že Adenauer je ugotovil, da se je zaradi navidezne brezupnosti rešitve tega problema zkčela polaščati nemškega prebivalstva narodna nezavednost. Besedo Vaterland, ki je pod Hitlerjem dobila agresiven prizvok, Zahodni Nemci le redko uporabljajo. Prav tako se mnogi počutijo neprijetno pri petju svoje himne Deutschland über Alles. O nedavni preteklosti mladina v svojem jeziku ne slišj niti ne bere, tako da narodne vzgojitelje resno skrbi, kaj bo z Nemčijo brez idealov. Danes starejša in mlajša nemška generacija stremita predvsem za materialnim blagostanjem. Pojavljajo se mnogi nemški pisci, ki nastopajo proti nemškemu materializmu. „Denar je najnižji skupni imenovalec vseh piramid zahodnonemškega
Državni udar v Južnem Vietnamu
V Južnem Vietnamu se je pritisku dl Diema, ker ga je hotel prisiliti, da
iz Washingtona in budistov, podžganim od komunistov iz Severnega Vietnama, posrečilo s kratko, toda krvavo revolucijo generalov vreči vlado Diema in njegovega brata, policijskega šefa Dinh Nhuja ter vzpostaviti novo vlado pod predsedstvom dosedanjega podpredsednika Ngo Iha.
Upor je vodil 47 letni budistični general Van Minji, bivši Diemov * vojaški svetovalec. Z vojsko in letalstvom je napadel vladno palačo v Saigonu ter sta bila pri napadu ubita, ali pa sta napravila samomor, kakor poročajo nekatere agencije, Diem in Dinh Nhu. Boji z osebno stražo obeh bratov so trajali nad 18 ur, nakar so uporniki dobili položaj v svoje roke in proglasili policijsko uro. Upor je zahteval več smrtnih žrtev na obeh straneh.
Nova vlada je takoj izpustila iz zaporov budistične svečenike ter druge politične pripornike in objavila, da je vojska izvedla udar, ker da je ugotovila, da je Diem nameraval s komunisti severnega Vietnama skleniti premirje. Napovedala je poostritev vojne proti komunističnim gverilam v Južnem Vietnamu, skupno z ameriškimi vojaškimi svetovalci, ki se nahajajo v tej državi.
Ameriška vlada je takoj poslala v vietnamske vode del svojega brodovja 7. flote, ki stalno križari po Pacifiku, da bi zaščitila življenja svojih državljanov. V Južnem Vietnamu je trenutno nad 3500 civilnih Amerikancev ter 16.500 vojaškega osebja.
Pred kratkim je Washington ukinil ,vso gospodarsko in vojaško pomoč vla-
bi izvedel reforme v vojski, v državni upravi in zmanjšal nasprotovanje budistom. Diem je bil pozval v Južni Vietnam komisijo ZN, naj na licu mesta ugotovi in dožene, da njegov režim budistov ne preganja, pač pa samo komunistične agitatorje in tiste budistične svečenike, ki komunistom nasedajo, Da bi pridobil zase tudi ameriško javno mnenje, je Diem poslal na potovanje po ZDA ženo svojega brata Nhu, katere pa Kennedy ni hotel sprejeti v Beli hiši, sprejel pa je komunističnega diktatorja Tita. Nhu je zvračala krivdo za dolgo vojno proti komunističnim gverilam na ameriško vojaštvo v Vietnamu, češ, da se jim po navodilih iz Washingtona nikamor ne mudi. Amerikanci pa so obratno očitali Diemoveruu režimu, da je borbo proti komunistom zavrl z ustanavljanjem utrjenih -vasi pod zaščito vaških straž, katere da se iz utrdb ne spuščajo v zasledovanje komunističnih gverilcev.
Ameriška vlada je zavrnila vso odgovornost za upor in za smrt Diema in Nhuja, in gleda z zadovoljstvom na nov režim, ki bo, kakor je napovedal novi predsednik Ngo Iho, „zaradi vojnih razmer vodena demokracija“.
r.
Vsekakor je amerišid vladi uspelo s pritiskom in obljubami vietnamskim generalom povzročiti upor. Izvedla ga je v nekomunistični državi, nikdar pa še ni tako odločno podprla upornikov v komunističnih satelitih, ki so vsi, tako v Vzh. Nemčiji, na iPoljskem in na Madžarskem neusmiljeno postali žrtve hladnega računarstva in nenačelnosti politike zahodnih velesil.
Encihlika Summi Dei Verbum

Na vatikanskem koncilu so udeleženci razpravljali pretekli teden o vlogi Matere božje v Cerkvi ter izglasovali z majhno večino sklep, da bodo še natančneje določili položaj in vlogo Mater^ božje v Cerkvi. Po mnenju nekaterih udeležencev je čdščenje Matere božje v nekaterih deželah, zlasti v latinskih, tako močno razvito, da zasen-čuje spoštovanje Boga. Menijo pa tudi, da bo z zmanjšanjem poudarjanja važnosti Matere božje katoliška Cerkev lažje prišla v stik s protestantskim? ločinami.
Koncilski očetje so tudi izglasovali dokument, po katerem odobravajo uporabo moderne umetnosti pri graditvi in dekoraciji cerkva, opozarjajo pa na neumestnost „nekaterih abstrakcij, ki so nerazumljive vernikom in tuje njihovemu verskemu čutu“.
Papež Pavel VI. je V ponedeljek izdal encikliko „Summi Dei verbum“ (Be-
REUSEDn■■■aaiMMH
! Z
TEDNA
PREMIRJE V * SEVERNI AFRIKI
Na konferenci v Bamako, v afriški državi Mali, sta pretekli teden maroški kralj Hasan II. in alžirski predsednik Ben Bella podpisala premirje, s katerim sta se obvezala ustaviti sovražnosti ter prepustiti Organizaciji afriških držav rešitev njunega spora, kje naj teče meja v Sahari med obema državama.
Poleg Hasana II. in Ben Belle sta podpisala dokument še abesinski cesar Hajle, Selasi, ki je osebno interveniral pri reševanju spora, ter predsednik države Mali Keita, kot gostitelj.
V j pogodbi se obvezujeta Hasan II in Ben Bella takoj prenehati tudi z napadi v tisku in radiju drug proti drugemu, maroške čete pa se morajo umakniti s področja, ki so ga v bojih zasedle, ker si ga lasti tudi Alžir. Področje naj bi začasno bila demilitarizirana cona pod kontrolo abesinskih in malijskih častnikov do končne rešitve tega vprašanja.
Oba podpisnika sta se tudi obvezala, da bosta spoštovala ozemlje drug drugega, da se ne bosta vmešavala v notranje zadeve drugih držav in da bosta vse nadaljne spore reševala z mirnimi sredgtvi.
Premirje bi po določilih pogodbe moralo stopiti v veljavo pretekli petek o polnoči, toda sta- ga oba podpisnika takoj kršila, ker sta nadaljevala z vojaškimi napadi. Vsak od njiju je hotel pridobiti si čim boljše položaje za poznejša pogajanja. Tako se je spor vlekel do minulega ponedeljka, ko so sovražnosti končno prenehale.
Že pred podpisom premirja so Ben Belli priskočili na pomoč sovjeti s pošiljko nekaj sto svojih ‘strokovnjakov’, prav tako tudi Castro, ki je 16. oktobra odposlal iz Havane s tremi ladjami 3000 svojih vojakov v Alžir. Prav tako je Ben Belli poslal nekaj svojih čet egipčanski Nasser, dasi ta z navodilom, da „se smejo boriti samo na alžirskem ozemlju v obrambo države.“
Zaradi teh zunanjih posegov v spor je Hasan II. iz protesta prekinil odnose med Marokom id KuBS, ‘Egiptom in Sirijo. Vse je obtožil aktivne pomoči Ben Belli proti Maroku.
Vso zadevo je od daleč sicer, toda budno, zasledoval Washington. Kennedy je naročil svojim poslanikom v Kairu ter v Španiji, naj opozorijo ti vladi, naj ne podpirata preveč odločno, prva Ben Bello, druga Hasana. V Washing-tonu menijo, da je eden od krivcev spora tudi Francija, ki zaradi možnosti, da bi ostala v Alžiru, ni hotela točno določiti meje, ko je podelila svobodo Maroku in Alžiru, ker so na sedanjem spornem ozemlju bogata ležišča rudnin. Washington pa je posebno pozorno opazoval Castrove pošiljke orožja in vojaštva Ben Belli, čeprav je Pentagonu všeč, tako trdijo v Wa-shingtonu, da vojni material odhaja s Kube, veliko bolj zadovoljni bi bili, če bi odhajal v kakšno sovjetsko pristanišče, ne pa v Sredozemlje, ki je vedno bilo sod smodnika.
Vsekakor je vso zadevo sprožil Ben Bella zaradi težkih notranjih gospodarskih razmer in nevarnega upora Berberov v pokrajini Kabil, da bi tako usmeril pozornost domačega prebivalstva navzven, istočasno pa tudi izvedel za reakcijo protilevičarsko usmerjenih afriških držav za slučaj, kadar bi se moskovskim agentom zdel primeren trenutek za ustvaritev Kube v Afriki. Alžir pod Ben Bello dfsi po poti komunizma, kljub vsej ameriški in francoski finančni pomoči. Zahodne velesile alžirski tisk dnevno napada, medtem ko hvali sovjete in njihove satelite. Pretekli teden je Alžir . slavil deveto obletnico začetka svoje borbe proti Franciji, ni pa še Ben Bella dal slaviti dan osvoboditve izpod Francije. Začetek revolucije, namesto zmago neodvisnosti, slavi Ben Bellova vlada, podčrtujoč tako neprestano borbo v bodočnosti.
socialnega reda,“ piše Rudolf Leon-hardt v knjigi X-mal Deutschland. „Če kdo vodi, so to trgovci; blagostanje ni edini namen naroda.“
Toda mnogi politiki in sociologi trdijo, da Zahodna Nemčija ne bi mogla zgraditi niti ne ohraniti demokracije, če ne bi bilo blagostanja. Vendar pa tudi Erhard, simbol tega blagostanja, trdi, da bo Zahodna Nemčija morala čim prej zopet začutiti večjo potrebo po višjih narodnih idealih. Ker je v Evropi najmočnejša in najresnejša ba-
rikada komunizmu, namerava Erhard po začrtanih smernicah Adenauerja, poglabljati odgovornost zahodnonemškega prebivalstva pred svobodnim svetom. To je delo, ki bo trajalo več kot še dve leti, kolikor jih ima Erhard kot predsednik Zahodne Nemčije. Toda verjetno bo imel več časa za to. Nekaj dni po prevzemu predsedstva je že objavil, da bo vodil krščansko demokratsko stranko na volitvah leta 1965. Dejal je: „Ne smatram se samo za prehodnega predsednika.“
Na zahtevo ameriške vlade so morali zapustiti področje ZDA trije sovjetski diplomatski predstavniki pri Organizaciji ^združenih narodov, ker so jih ameriške oblasti zalotile pri vohunskem poslu.
Velika Britanija, poleg nje pa še Norveška, švedska, Danska Italija, Zahodna Nemčija, Francija, Holandija, Belgija in Španija so vložile protest pri ameriški vladi zaradi odločitve predsednika Kennedyja, da bodo žito, ki ga je Sovjetska zveza kupila v Severni Ameriki, prevažale v Rusijo samo ameriške ladje.
V	mestu Indianapolis v ZDA so v
stadionu med predstavo drsalcev na ledu eksplodirale tube s plinom. V nesreči je bilo ubitih 66 ljudi, ranjenih pa do 400.
General De fjaalle. je opustil pjisel^ da bi v začetku prihodnjega leta odšel na obisk v ZDA. Med Francijo in ZDA je sedaj že toliko nerešenih vprašanj, da ni verjetno, da bi jih vlade obeh držav do tega časa mogle urediti. Fran-voski predsednik je odložil obisk tudi državam Latinske Amerike, ker še niso povsem urejene razmere z Brazilom zaradi znanega spora glede lova morskih rakov.
V	Italiji je politično življenje začelo postajati živahnejše. Po kongresu italijanske socialistične stranke bo namreč treba ponoviti poskus za sestavo sredinsko levičarske vlade, ker bo sedanji predsednik vlade Giovani Leone odstopil.
i Na zadnjem kongresu socialistične stranke je predsednik te politične skupine 72-letni Pietro Nenni zmagal s svojim političnim konceptom, da Italiji lahko dajo stabilno vlado Samo krščanski demokrati in italijanski socialisti ob sodelovanju ostalih demokratskih strank. Da je Nenni dobil od kongresa pooblastilo za vstop v vlado s krščanskimi demokrati je moral filokomunističnemu krilu dati koncesije, ki obstojajo v tem, da bo socialistična stranka za sodelovanje v vladi postavila zahtevo za izpol-
seda najvišjega Boga), v kateri je pozval starše, duhovnike in vse tiste, ki odgovarjajo za mladino, naj jo pošiljajo v verske šole in ustanove, čim pokažejo smisel in nagnjenje za duhovniški poklic. Nadalje v encikliki Pavel VI. zahteva resnejšo izbiro seminaristov, da bi se preprečili „objokovanja vredni pobegi nekaterih duhovnikov iz poklica“. Vsi tisti pa, ki so bili poklicani v duhovništvo, morajo živeti, poudarja Pavel VI., v „deviški čistosti“ ter se odpovedati „praznemu bogastvu tega sveta z namenom^ da bo njihovo duhovništvo bogatejše duhovnih sadov“. Encikliko Pavel VI. zaključuje z zahvalo vsem, ki se trudijo pridobivati novih duhovnikov, zlasti v deželah, kjer je veliko pomanjkanje teh.
Nova enciklika sovpada s 400-letnico Tridentinskega koncila, ki je izdal dekret, po katerem so začeli ustanavljati
semenišča v vsaki katoliški škofiji. ■■■■■■■	sur
V TEDEN
nitev gotovih pogojev. Glavni so: Italija ne sme pristati na oborožitev Evrope z atomskim orožjem; vlada mora voditi načrtno gospodarstvo; izvršiti mora preosnovo sistema šolstva in policije; izvesti volitve pokrajinskih parlamentov in vlad, pri čemer se bo zgodilo, da bodo nekatere od njih dobili v roke komunisti. Italijanski socialisti bodo sicer s komunisti prgkinili zavezništvo po raznih občinah, bodo pa še naprej ostali v njihovi Glavni delavski konfederaciji.
Zaradi sestave sredinsko levičarske
vlade so se v krščansko demokratski stranki znova pojavila notranja nesoglasja. Prvaka desnega krila\Mario Scel-ba . in Giuseppe Pella sta zahtevala sklicanje vodstva stranke, ki naj presodi, če so italijanski socialisti dali zadostno jamstvo, da so odnosno, da bodo prekinili stike s komunisti. Bivši kršč. demokratski minister Guido Gonella je pa kar javno zagrozil, da sestava sredinsko levičarske vlade lahko povzroči razkol v kršč. demokratski stranki. Levo krilo krščanskih demokratov s Fan-fanijem na čelu pa stoji na stališču, da so Nennijevci jasno izpovedali, da prekinjajo svoje zveze s komunisti in se odločajo za konstruktivno delo v vladi. To krilo tudi zahteva, naj glavni tajnik stranke Aldo Moro takoj začne razgovore za sestavo nove sredinsko levičarske vlade.
V	socialistični stranki je bil Nenni znova izvoljen za predsednika. Tokrat soglasno, da so mu ojačali položaj za razgovore s krščanskimi demokrati za sestavo nove vlade.
V	Grčiji so imeli prejšnjo nedeljo volitve. Pri njih je zmagala opozicio-nalna sredinska stranka s 'prvakom 75-letnim Georgeom Papandreou-om na čelu. Prevzela bo vlado od dosedanje desničarske stranke narodna radikalna zveza, ki jo vodi Konstantin Karamanlis. Ta stranka je pri nedeljskih volitvah izgubila nad 40 mandatov. Na vladi je pa bila v Grčiji zadnjih 8 let.
Sz življenja in dogajanja v Argentini
Razveljavitev petrolejskih pogodb
Vprašanje petrolejskih pogodb, ki so bile sklenjene do nastopa sedanje ljudskoradikalne vlade, je stopilo v zaključno fazo. Imenovana je bila posebna komisija s podpredsednikom republike dr. Perettom na čelu, ki je izdelala besedilo zakonskega dekreta, s katerim vlada razveljavlja vse petrolejske pogodbe, ki so bile sklenjene v času od 1. maja 1858 do 12. oktobra 1963, t. j. pod vlado dr. Arturja Fron-dizija in njegovega nasledhika dr. Guida.
O razveljavitvi petrolejskih pogodb so v ponedeljek razpravljali tudi člani gospodarsko-socialnega kabineta. Soglasno so odobrili besedilo zakonskega dekreta o njihovi razveljavitvi. Sedaj je predložen predsedniku republike dr. liliji, ki ;ga bo verjetno dal še v razpravo in odobritev članom svojega kabineta. V ta namen bo verjetno prihodnje dni sklicana seja vlade. Nobenega dvoma ni, da vlada dekreta o razveljavitvi petrolejskih pogodb ne bi odobrila, nakar ga bo podpisal predsed-
nik dr. Illia in bo tako vprašanje petroleja v Argentini stopilo v novo obdobje, v katerem bo vodila vso petrolejsko 'politiko Državna petrolejska družba.
Krščanski demokrati odklonili sodelovanje v vladi Poročali smo, da je notranji minister dr. Palmero v imenu vlade povabil vse tiste stranke, ki so v volilnem kolegiju glasovale za izvolitev dr. A. Illie za predsednika. Od povabljenih strank so doslej na ponudbo notranjega ministra pozitivno odgovorili demokratski socialisti in predstavniki Federacije sredinskih strank, kršč. demokrati pa so odgovorili negativno. O svoji odločitvi so pismeno obvestili predsednika republike dr. Illio ter notranjega ministra dr. Palmera, podpredsednika dr. Peretta, ki je tudi vodil te razgovore, pa ustno. Istočasno so objavili tudi besedilo spomenice, ki so jo 18. oktobra predložili notranjemu ministru s svojimi pogledi na 'sedanjo argentinsko stvarnost.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2
sroBdBKA iieiraiiiA
i
Buenos Aires, 8. novembra 1963
Kako je doma?
Praviea do slovenskega imena
Večkrat slišimo med izseljenci razgovore o razmerah v domovini, o komunističnih eksperimentih v posameznih panogah javnega življenja; pri tem naletimo na pomanjkanje konkretnih podatkov za jasno presojo. Razmeroma malo je tudi v izseljenskem tisku preglednih člankov s točnimi in nepristranskimi opisi o razmerah v domovini.
Vprašanje kmeta in kmetijstva v Sloveniji je nedvomno zelo pereč problem. Po komunistični teoriji in po načrtih komunističnih praktikov, naj bi kmetski stan, ki je v zgodovini slovenskega naroda odigral tako pomembno vlogo, enostavno izginil. Kmetijstvo naj bi bile socializirano. Kmeta kot kmeta s svo-jo-zemljo, na kateri dela in se trudi, ne bi bilo več. Pot do tega cilja, t. j. do socializacije kmetijstva, je pa nele komplicirana ,ampak tako nejasna in negotova, da so komunisti na tej poti pri izvajanju svojega programa zašli tako, da ne vedo ne naprej ne nazaj. Na zunaj opravičujejo to s sušami in slabimi letinami, na znotraj komunisti svoj neuspeh prikrivajo tako, da država krije zgube socialističnih podjetij z bilijoni dinarjev.
V	zadnjem letu je Jugoslavija dobila novo ustavo in tega so bile deležne tudi posamezne republike, med njimi Slovenija. Mesece in mesece je komunistični režim s propagando v časopisju in radiu skušal ustvariti doma in v svetu mnenje, da gre prav za prav v bistvu za nekaj novega, za nekaj posebnega. Ni uspelo. Nove so oblike in besede, vsebina je ostala ista.
Pozornost je vzbudila tudi nova upravna razdelitev Slovenije. Ta je imela pred drugo svetovno vojno 26 okrajev. Komunisti so tudi na tem področju eksperimentirali tako, da je bila Slovenija razdeljena decembra 1962 na 6 okrajev .Tedaj pa so napravili novo razdelitev na 4 okraje. Kakšen cilj so pri tem zasledovali? Nekateri so mnenja, da je ta razdelitev tudi udarec ideji Zedinjene Slovenije.
Vemo, da mladi rod s komunističnim režimom v domovini ni zadovoljen. Komunizem mu je prinesel razočaranje na vseh področjih, zlasti na duhovnem. Odsev tega razočaranja in iskanja je tüdi v literaturi. Tako obstojata reviji ljubljanska Sodobnost in mariborska Nova obzorja, v katerih imajo veliko moč predstavniki stare komunistične miselnosti. Revija Problemi predstavlja netolerantno in dogmatično gledanje na svet, med tem, ko je revija Perspektive pomemben skok naprej, kjer mladi nakazujejo svojo pot.
V	Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1964 je najbolj aktualnim vprašanjem v sedanji Sloveniji posvečeno celo poglavje. Tako dobimo v temeljitih člankih jasno sliko o socializaciji kmetijstva, o novi ustavi Jugoslavije, o upravni razdelitvi Slovenije in njenem prebivalstvu, kakor tudi prikaz današnjih obrazov slovenske literature v domovini.
Slovenski občinski svetovalci dr. Sfiligoj, dr. Kacin in dr. dr. Bratina so
21.	okt. stavili goriškemu občinskemu svetu važen predlog v zadevi slovenskih imen in priimkov.
Najprej navajajo določila Vesoljne izjave o človečanskjh pravicah, ki se tičejo spoštovanja pravic človeške osebe in njenega dostojanstva ter rabe imena; nato spominjajo na določila italijanske ustave o istih pravicah ter zlasti čl. 6., ki pravi: „Republika z ustreznimi določbami ščiti jezikovne manjšine,“ zaključujejo: . \J
Dogaja se pa, da ’ se matični urad goriške občine večkrat brani .vpisati v rojstno knjigo slovenska imena, ki jih starši, italijanski državljani slovenskega jezika, hočejo dati svojim otrokom.
Isti matični urad in tudi anagrafski Urad goriške občine rabita večkrat italijanski način pisanja za slovenska imena in se branijo rabiti izvirni slovenski način, ki je edino pravilen in točen, kakor je že večkrat razsodilo okrajno sodišče.
Kar zadeva slovenska imena, ki naj se dajo otrokom, se uradniki matičnega urada napačno sklicujejo na neko določbo 72, člena kr. odloka z „-dne 9. julija 1939 štev. 1238, medtem ko za priimke navajajo neutemeljeni povod, da jih ni mogoče točno zapisati, ker nimajo slovenskih črk. Nekdo je celo rekel, da bi kak Kitajec, ki bi prišel v Gorico, ne mogel zahtevati, da bi občina zanj rabila kitajske črke.
Nasproti takim neutemeljenim izgovorom, ki žalijo dostojanstvo italijanskih državljanov slovenskega jezika, katerim republikanska ustava, civilni zakonik in vesoljna izjava o človeških pravicah slovesno priznavajo in jamčijo nedotakljive človeške pravice, enako socialno dostojanstvo in enakost pred zakonom, postavljamo neizbrisno resnico, da so italijanski državljani slovenskega jezika na tej zemlji, na kateri pravni italijanski državljani in ne tujci, živijo več kot trinajst stoletij, polno-
V tem pogledu je treba omeniti tudi 12. člen vesoljne IZJAVE o človeških
12. mladinski dan
Po lepo uspeli mladinski akademiji je mladina na Pristavi priredila že 12. mladinski dan. Lep nedeljski dan je privabil na Pristavo veliko mladine iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa in seveda tudi prijateljev, ki so z obiskom mladinskega dne dali naši mladini, organizirani v Slovenski dekliški organizaciji in Slovenski fantovski zvezi, priznanje za njeno delo.
Mladinski dan se je pričel ob 12 s sv. mašo, ki jo je daroval duhovni vodja obeh organizacij, dr. Alojzij Starc. Med mašo je v pridigi nakazal, kakšno je delo v organizacijah bilo in kakšne naloge imata obe organizaciji v nadaljnjem delu.
Po kosilu, ki so ga pripravile naše
pravicah, ki pravi: Nihče ne sme samovoljno posegati v življenje nobene osebe, v njeno družino, v njeno stanovanje, v njena pisma niti ji ne sme kratiti časti in ugleda. Vsaka oseba ima pravico, da jo zakon ščiti proti takim, posegom in kratenju.“ /	,
Zraven tega pa je dejstvo, da matični urad in občinski anagrafski urad spoštujeta, kadar hočeta, voljo staršev, ki hočejo dati svojim otrokom slovenska imena. Res je namreč, da so bodisi v Gorici bodisi v drugih občinah pokrajine številni primeri, ko so dali slovensko ime otrokom, čeprav ta imena niso vedno zapisana v izvirnem načinu.
Vendar pa matični urad in enagraf-ski urad rada jemljeta na piko državljane ^slovenskega jezika in se branita .zapisati slovenska imena, ki so jih izbrali in napovedali.
Branijo se tudi rabiti pri zapisovanju priimkov izvirni slovenski način.
Ker ne spoštujejo izvirnega načina zapisovanja z ■ določenimi svojstvenimi znaki, izgubijo imena in priimki svoj pomen in dobijo drugega. Tudi izgovor postane čisto drugačen in večkrat nima smisla niti pomena.
Podpisani občinski svetovalci liste LIPA zato ugovai-jajo proti takim diskriminacijam, ki kršijo najsvetejše človeške pravice, in stavijo naslednji predlog, ki naj bo v smislu 10. člena poslovnika postavljen na dnevni red prihodnje seje:
PREDLOG
da je dajanje imen otrokom nedotakljiva človeška pravica in torej naravna neuničljiva pravica staršev, ki jo republikanska ustava in civilni zakonik priznavata, jamčita in ščitita, in glede na dejstvo, da so italijanski državljani slovenskega jezika na tej zemlji domačini in ne tujci, poziva matični urad in anagrafski urad goriške občine, da naj spoštujeta voljo staršev, ki hočejo dati svojim otrokom slovenska imena, in naj se držita natančnega načina pisave pri slovenskih imenih in priimkih.
v Buenos Airesu
bodoče gospodinje — tudi za pijačo je bilo poskrbljeno — so gostje v prijetnem kramljanju pričakovali začetek nastopa, najmlajši pa so izrabili gugalnice in vrtiljak.
(Z dekliškimi prostimi vajami se je pričel nastop. 36 članic Dekliških krožkov iz vseh krajev Vel. Buenos Airesa, razen iz Ramos Mejie in San Martina, je odlično izvajalo zahtevno vajo, ki jo je sestavila ga. Marijana Kralj; za izvajanje samo ima veliko zaslug ga. Marjana Marnova.
Veliko zanimanje je seveda vzbudilo pri občinstvu zaključno tekmovanje v odbojki. V prvi tekmi sta se pomerili moštvi iz San Justa in San Martina. Za San Justo so igrali Grabnar
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
V spomenici pravijo, da so v volilnem kolegiju glasovali za izvolitev dr. Illie samo zato, da so omogočili ustavni izhod iz tedanje politične in ustavne krize v državi, čeprav načina izvedbe volitev ne odobravajo. Predno bi se odločili za sodelovanje, bi vlada morala rešiti vrsto vprašanj, ki jih krščanski demokrati smatrajo za bistvfene za izboljšanje političnega, gospodarskega in socialnega položaja v državi ter za dosego pomiritve naroda. Glavne njihove zahteve so bile: 1. resnična polna amnestija za vse, ki so bili kaznovani zaradi političnih, gremialnih -ali vojaških prestopkov; 2. razveljavitev vseh represivnih ukrepov; . 3. izdanje novega zakona o političnih strankah z enakimi pravicami za vse; 4. ohranitev sedanjega proporcionalnega volilnega sistema; 5. izdanje zakona o kaznovanju prestopkov v javni službi in preiskava drž. gospodarskega in finančnega poslovanja; 6. razveljavitev petrolejskih pogodb; 7. razveljavitev zakona o energiji ih izdanje novega, ki bo varoval državne koristi; 8. neobnovitev pogodb
J., Bergant, Modic L., Intihar, Mehle L. in Urbanija; za San Martin pa Hren J., Možina P., Berčič J., Jesenovec M. in Boltežar J. in M. Po sicer zelo napeti, čeprav ne ravno posebno tehnično izpiljeni igri je v treh nizih zmagalo moštvo iz San Justa z 2:1 (16:14, 13:15 in 20:18). V drugi tekmi je moštvo iz Morona (Vivod B. in T., Kralj T., Poglajen A., Selan T. in A., Troha A. in Babnik J.) premagalo moštvo iz Lanu-sa (Goljevšček M., Berčič D., Zupančič, Sušnik F., Kalan (N. in Haller K.) z 2:0 (15:10, 15:7). Pomlajeno moštvo iz Lanusa se je sicer skušalo upirati zmagovalcu, ki je s to zmago postal prvak v odbojki, toda Morončani so bili le še prehud oreh.
Sledil je še tek na dolgi progi, kjer je lanski zmagovalec Petkovšek (San Martin) za kaka dva metra prednosti zmagal pred Mizeritom (Moron). Po tej točki so razdelili brez vsake zunanje slovesnosti priborjene pokale. Tako je odbojkarsko moštvo Morona prejelo lep pokal za osvojeno prvo mesto; dva pokala so odnesli fantje iz San Martina — za prvo mesto v namiznem tenisu in v teku na dolgo progo. Odsek iz Lanusa si je osvojil pokal za šah. Lastnika še nima pokal za nogomet, ker prvenstvo še ni zaključeno; precej možnosti za osvojitev tega pokala ima moštvo odseka iz Lanusa.
Letošnji mladinski dan je za nami. Čeprav so gledalce zadovoljile tako dekleta z lepo vajo in obe tekmi v odbojki .— za tek marsikdo niti ni vedel — smo vendar pogrešali člane v kakšni prosti vaji ali na orodju. Gotovo je tudi, da je dve mladinski prireditvi v kratkem časovnem razdobju težko pripraviti tako, da bi obe popolnoma zadovoljili tudi najzahtevnejše.
o sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom in 9. izvajanje narodne načrtne organične in tehnične gospodarske politike z integracijo kmetijstva in industrije.
Ker so člani vodstva stranke smatrali, da od vlade niso dobili zadostnih zagotovil, da bi bile gornje zahteve v celoti izvedene, so vlado obvestili, da v njej ne bodo sodelovali. Pripominjajo pa, da bo vse njihovo delovanje, tako v parlamentu, kakor na terenu, vodila želja, da bi s svojim delom koristili narodu in državi.
Iz delovanja ostalih polit, strank
Notranja trenja v intransigentni radikalni stranki so v zadnjem času dobila tako ostre oblike, da je prišlo do razkola v poslanskem klubu te stranke. Na eni strani so poslanci, ki slede dr. Frondiziju, na drugi pa tisti, ki zagovarjajo politično linijo dr. Alendeja. Vsi znaki kažejo, da bo v bodoče težko ohraniti enotnost te politične skupine, ker sta v njej že tudi dva glavna odbora. Bivši predsednik dr. Frondizi v zadnjem času politično ni mogel dosti nastopati, ker je bil operiran na hrbtenici. Sedaj je že na svojem domu in listi pišejo, da bo v kratkem povsem dober in bo začel znova odločno nastopati v političnem življenju.
Zveza argentinskega ljudstva, t. j. politična skupina, ki je nastala iz skupin, ki so se pri zadnjih volitvah zavzemale za izvolitev generala Arambu-ruja za predsednika, se pripravlja na kongres. Na njem bodo stranko pre-osnovali, za njenega predsednika pa določili gen. Aramburuja, ki hoče še naprej vztrajati v političnem življenju.
V Cordobi je imela prejšnji teden kongres tudi mladina Federacije sredinskih strank. Na njem so sklenili, da se v stranki mladina politično organizira in bo v njej zastopana kot nova politična tvorba — Mladina federacije sredinskih strank. Na kongresu se je ta mladina izrekla proti sodelovanju Federacije sredinskih strank s sedanjo ljudskoradikalno vlado.
Spremembe na Titovem poslaništvu v Buenos Airesu
Beograjska kom. zvezna vlada je izvršila spremembo na buenosaireškem diplomatskem predstavništvu. Dosed. tuk. Titov poslanik dr. Lazar Latinovih je odšel na nov položaj v Beograd, na njegovo mesto je pa prišel Slovenec Pavel J. Bojc.
Novi diplomatski predstavnik kom. težima v Jugoslaviji je Dolenje, doma iz Nemške vasi pri Ribnici. Sedaj je star 42 let. Leta 1941 se je pridružil partizanom ter je bil ves čas pri njih. V Sloveniji je imel razne funkcije v sed. kom. upravi, v zadnjem času je bil v zunanjem ministrstvu v Beogradu.
Novi jugosl. kom. poslanik v Buenos Airesu ima za tiskovnega šefa Slovenca. Je to Ronald Strelec, doma iz Ptuja.
Imamo zgodovino
Objavljamo nekaj odstavkov iz prvega dela govora Miloša Stareta na proslavi 45-letnice 29. oktobra, t. j. slovenskega narodnega praznika, ki je bila v San Justu v nedeljo 20. oktobra 1963.
■ Govorim naj vam ob obletnici 29. oktobra, ki je naš slovenski narodni praznik. Rad bi vam, predvsem mlajšemu rodu, nazorno prikazal veličino tega praznika in njegovega pomena za Slovence. Saj je to v resnici bil mejnik v zgodovini našega naroda.
V zgodovini našega naroda? Ali Slovenci sploh imamo zgodovino? se vprašujejo nekateri.
Imamo jo. Toda naša zgodovina je drugačna kot jo ima večina narodov, predvsem velikih narodov.
Ko bi bili mi npr. Angleži in 'bi ob svojem narodnem prazniku hoteli govoriti o zgodovini, bi opisovali slavno preteklost angleškega imperija. Govorili bi koliko sveta smo obvladali, koliko narodov zavojevali. Poveličevali bi angleško plemstvo in lorde ter v izbranih besedah govorili o največjem brodovju na svetu ter o slavnih pomorskih bitkah. Govorili bi o imperiju ,ki je segal na vseh pet kontinentov sveta. — če bi bili Nemci, bi se ponašali s tem, da nas je 80 milijonov .Predstavljali bi se kot izreden vojaški narod, govorili bi o vojaški slavi, o številnih bitkah, o vojskovodjih in 'državnikih, o slavnem nemškem plemstvu, o železnih kanclerjih. — Če bi bili Francozi, bi prav tako govorili o vojnah, o bitkah, o zmagah ter o veličini francoskih kraljev. Opisovali bi francosko revolucijo, njene ideje ter se ponašali z Napoleonom, povzdigovali njegov strateški genij ter govorili o njegovih vojskah, ki dolgo vrsto let niso našle enakovrednega nasprotnika.
Nič podobnega ne moremo povedati o svoji zgodovini, toda kljub temu jo imamo in to lepo ,veličastno zgodovino, čeprav nas ni niti dva milijona. Nič osvojevalnega ni v slovenski zgodovini. Nikogar nismo zavojevali, nikdar se nismo borili, da bi pridobili tujo zemljo, ali delali silo drugim narodom. Nikomur nismo prinašali nesreče in nikdar nismo morili in pobijali drugih, zato, da bi sami bolje živeli ali uživali slavo. Pa kljub temu je naša zgodovina polna borb, in to velikih borb. Bile so dolgotrajne in težke, trajale so stoletja, in so naši predniki izšli iz njih zmagoviti.
Vse te 'borbe naših prednikov pa imajo kljub medsebojni časovni oddaljenosti in kljub različnim okoljem isto usmerjenost, ki je vsem borbam v naši zgodovini skupna.
Letos je ves krščanski svet, predvsem slovanski, slavil dva moža, ki sta tudi našemu narodu za njegov obstoj in razvoj postavljala temelje. Krščanske resnice v domačem jeziku, je bilo geslo sv. Cirila in Metoda pred 1100 leti. V jezik naših prednikov sta zato prevedla evangelij, berila in druge bogoslužne knjige. V slovanskem jeziku sta učila moliti pred 1100 leti in krščanske resnice, kamere sta učila, naj bi svetile kot luč na poti življenja našim prednikom. Pa se je pojavil sovražnik, nestrpen Nemec, ki je že pred 1100 leti mislil, da je on poklican, da odloča in določa kako bo govoril in molil naš narod. Slovanski knez Rastislav, ki je pripeljal v deželo sv. Cirila in Metoda, je
j po hudem trpljenju umrl v nemški ječi.
• Sv. Metod je skoro tri leta trpel v nem-j ških ječah, kjer je bil poniževan in ! zasramovan, ker je naše prednike učil j v domačem jeziku Boga častiti. Trpel | je, ker je bila Cirilova in Metodova vo-| dilna misel tudi „živa zavest človeške i enakovrednosti vseh narodov“, i Naš jezik in krščanske resnice so | bila žarišča ,ki so tlela kot dediščina,
I slovanskih apostolov. Ti žarišči nista | ugasnili v našem narodu, kljub temu,
1 da dolga stoletja' ni poznal svobode, in so hudi viharji hrumeli preko naše zemlje. Skromno je gorela lučka našega jezika v teh dolgih tisoč letih, a ugasnila ni nikdar. Naravnost čudež je, da je slovenski jezik sploh obstal. Nazorno nam pokaže kako je bilo še tisoč let potem, ko je Rastislav umrl v nemških ječah in ko so sv. Metoda mučili nemški oblastniki ,kar je leta 1848 zapisal Korošec Matija Majer v Bleiweiso-vih Novicah v članku „Slava Bogu na višavah“. Tam je napisal slovenske želje takole: „Kaj pa mi želimo? Več stvari — najimenitnejši pak je: da bode nam slobodno, da moremo v Sloveniji kadarkoli hočemo in kakor hočemo po malim v šole in kanclije upeljati naš slovenski jezik.“ Tako skromna je bila še želja marca meseca 1848. Skromna, toda ne pozabimo, da te želje in tega hrepenenja niso uničili v tisoč letih, čeprav so si to mogočni in močni tlačitelji našega naroda prizadevali z vsemi sredstvi.
Tako je pred nami leto 1848. Večkrat beremo ugotovitev, da je to leto važen mejnik v slovenski politični in slovstveni zgodovini.. Res je to. Pomembno pa .je to leto tudi zato, ker smo Slovenci tedaj dobili, vsaj za nekaj časa, malo politične in kulturne
svobode. V tem letu smo Slovenci tudi postavili prvič našo zahtevo po zedinjeni Sloveniji.
Pa še nekaj pomembnega smo imeli Slovenci v tej dobi. Tudi mi smo že imeli tedaj svoje plemstvo, in v tej dobi je že deloval eden naših največjih vojskovodij .To plemstvo res ni bilo tako kot so bili tuji plemiči po naših gradovih. Naš tedanji plemič in naš največji plemič Vseh časov ni imel ne zlata, ne gradov. Bil je plemič duha. France Prešeren, ki ga v plemstvu njegove poezije še nihče ni prekosil in, ki bi stal ob Goetheju in Schillerju ,če bi bil šel na nemško pot, in ne bi ostal zvest slovenskemu rodu. Njegova slava zato ni ugasnila in je vedno bleščeča, ko je mnogo takozvanih plemičev, ki so živeli v naših ¿radovih šlo v pozabo.
Imeli pa smo Slovenci v tisti dobi tudi že svojega velikega vojskovodjo. Napovedal je bolj ljudski nevednosti, boj analfabetizmu in narodni brezbrižnosti. Boj mlačnosti do slovenskega jezika. Ta veliki vojskovodja Anton Martin Slomšek je začel svoj bojni pohod s skromnimi sredstvi. Toda poznal je močno orožje: knjigo. Dobro se je zavedal udarnosti tega orožja. Zato mu je posvetil vse svoje sile. Blaže in Nežica v nedeljski šoli sta bila začetek. S težkim trudom je dosegel ta vojskovodja od sovražnih mu avstrijskih oblastnikov koncesijo za izdelovanje tega orožja. Avstrijsko-nemški oblastniki so slovenski jezik omalovaževal) in zaničevali in zato so slovensko/knjigo zatirali. Slomšku pa se je po velikem naporu le posrečilo, da je dobil dovoljenje za novo orožarno, ki jo je krstil Mohorjeva družba. Ta orožarna je začela skromno ,pa je v 70 letih obstoja do druge svetovne vojne dobavila Slovencem yeč
kot 20 milijonov izvodov tega orožja, — slovenske knjige. To orožje ,ki je strah vseh nasilnikov, je bilo eno najbolj učinkovitih v borbah naših prednikov, ko so se borili za svoj obstoj, in se branili pred narodno smrtjo.
Toda naše plemstvo ni ostalo le pri Prešernu. Dobili smo še vrsto plemičev, na katere smo lahko ponosni. Imenovali so se Levstik, Jurčič, Cankar, Gregorčič, Tavčar, Finžgar, Župančič, Kette, Murn, Pregelj, Velikonja, Balantič in mnogi drugi. Še bi lahko naštevali imena naših plemičev, katerih ime bo živelo in njihova slava nikdar ne bo ugasnila.
Pa tudi Martin Slomšek ni bil edini vojskovodja. Mahnič je napovedal boj nejasnosti, neodločnosti in je zmagal. Vojskovodja Janez Evangelist Krek je začel bojni pohod proti siromaštvu kmeta in njegovim oderuhom, proti zaničevalcem in zatiralcem delavstva. Boril se je z močnim orožjem, organizacijo, zadrugo. Pa še smo imeli vojskovodje. Ne smemo pozabiti Razlaga, Tomana in Vošnjaka, Bleiweisa, pa tudi ne Šušteršiča, Lampeta, Jegliča, Tavčarja, Hribarja, Kalana, ne z zmagoslavjem ovenčanega Korošca in mnogih drugih. Vsi so po svojih močeh in vsak na svojem položaju vedili boj in odstranjevali ovire, ki so jih polagali avstrijski oblastniki našemu narodu na poti razvoja.
Naši plemiči duha in naši vojskovodje so slovenski narod, ki je bil od avstrijsko-nemških oblastnikov na smrt obsojen, nele ohranili pri življenju, ampak so ga vodili od zmage do zmage na poti napredka in kulturne rasti tako visoko, da je leta 1918 t. j. pred 45 leti, stopil med velike evropske narode in zaklical: Tukaj sem, vam — enakovreden.
fBuenos Aires, 8. novembra 1963
SVOBODNA U&îElia
'Ileždce iz
V	Ribnici na Dol. so imeli ob koncu avgusta in v prvi polovici meseca septembra III. kulturni festival. Začeli so ga z dramo Zlatarjevo zlato od A. še-noe v uprizoritvi gledališča, Ivan Zajc iz Reke. Poleg te igre je bilo še več gledaliških predstav. Tako je ljubljanska Drama postavila na oder Behanovo komedijo „Talec“, Opera Smetanovo „Prodano nevesto“, celjsko gledališče pa Shakespearjevo komedijo „Kar hočete“, Gledališke predstave so bile na prostem za grajskim zidom. Istočasno so imeli v Ribnici tudi razstavo slik z ribniškimi motivi Janeza Kališnika, slikarja amaterja iz Ljubljane.
Dela za obnovo Skopja se nadaljujejo. Pri tem pa še vedno izpod razvalin izkopljejo kakega mrliča. Pri reševanju ponesrečencev in lajšanju bede ter stiske preživelim pomagajo z vso vnemo tudi slovmiske usmiljenke, ki imajo tudi v tem mestu svojo postojanko. Ob potresu so bile* zbrane ravno v svoji kapeli pri sv. maši. Duhovnik Kolenc je bil z njo že pri obhajilu in je začel obhajati sestre. Potresni sunek ga je vrgel na tla, kakor tudi sestre. Ko se je zemlja umirila, je duhovnik vstal in nadaljeval z obhajilom in mašo. V kapeli je od oltarnih kipov padel na tla samo kip sv. Jožefa in se razbil. Sestrska hiša je poškodovana samo v gornjem delu in jo bo mogoče popraviti, vendar so jo morale sestre po nasvetu oblasti zapustiti in svoje stvari znositi na prosto, kjer so tudi nekaj noči spale.
Ko so v Beogradu zvedeli za potres, 'so z raznimi zdravniškimi ekipami odletele od tam v Skopje tudi naše slovenske usmiljenke, ki so zaposlene v bolnišnici na Dedinju. Skupaj s skopjanskimi so pomagale ponesrečencem. Na prošnjo krajevnih obla sti so prevzele med drugim tudi vodstvo ene od javnih kuhinj, ki so jih organizirali za prehrano ponesrečencev.
Katoliška stolnica in škofijska palača v Skopju sta pa bili ob potresu popolnoma porušeni, škofa čekade in župnika Dorčiča tisto noč ni bilo v Skopju in se jima zato tudi ni nič zgodilo.
V	Sv. Sloveniji smo poročali, da je bil predsednik Združene arabske republike egiptovski diktator Gamal Nasser maja meseca znova v gosteh pri Titu. V njegovi družbi je tedaj obiskal tudi razne kraje v Sloveniji. Bil je tudi v Ljubljani, kjer so mu na občini podelili diplomo častnega meščanstva. V poročilu
STOLICI ZA SLOVENŠČINO NA ITALIJANSKIH UNIVERZAH
Na znani univerzi v Padovi so te dni ustanovili stolico za slovenski jezik. Vodstvo univerze je ponudilo profesorsko mesto za slovenski jezik in literaturo prof. Martinu Jevnikarju, ki že vsa povojna leta poučuje na slovenskih šolah v Trstu. — Na univerzi v Neaplju so pa ustanovili lektorat za slovenščino. Za stalnega lektorja za slovenski jezik je bil imenovan dr. Božo Radovič, prav tako profesor na slovenskih srednjih šolah v Trstu.
o tej slovesnosti na občini je ljubljansko Delo navajalo, da je Nasser prvi tuji vladar, ki’ je;dobil ljubljansko Častno meščanstvo. Pove tudi/da sta pred Nasser-jem, postala častna meščana Ljubljane še Tito in Kardelj. Ostalih slovenskih mož, ki jim je Ljubljana izkazala Čast s tem, da jih je štela med svoje častne občane, omenjeni komunistični list seveda ne omenja, ker komunistični nasilniki stoje na stališču, da je slovenski narod začel svoje narodno življenje šele. š prihodom komunistov na oblast leta 1945, ne na že s prihodom- na »sedanje področje in. njej sledeči tisočletni dobi.
V	Ljubljani so imeli nedavno arheologi Jugoslavije šesti kongres, Istočasno so bili na sedežu Slovenske akademije znanosti in umetnosti sestanki medaka-demskega odbora za preučevanje rimskih obrambnih utrdb na ozemlju Jugoslavije. Ob tej priložnosti je Mestni muzej v Ljubljani priredil razstavo izbora predmetov arheoloških najdb iz antične Emone, ki >so jih izkopali v zadnjih dveh letih.
Gregor Strniša je pri Cankarjevi založbi izdal svojo drugo pesniško zbirko pod' naslovom Odisej.
V	Ljubljani in njeni okolici so .se
letos močno zvišale cene v gradbeništvu. MecL tem, ko/ je lani stal kvadratni meter čiste stanovanjske površine 60.000 do 70.000 dinarjev, se je letos dvignil že na 82.900 in celo na 120.500 v neki stolpnici.
Umrli so. V Ljubljani: Marjeta Koprivec roj. Kralj, Edvard Mohar, mesar, Marija Kržišnik, učiteljica v p., Rudolf Sever, tapetniški mojster, Rozi Glavič roj. Elikan, Ana Koeehl roj. Oblak, vdova, Anton Rihter, upok. Alojzija Mazi, Erancčiška Kopetzky, upok., Marijan Hren, Franci Verbič, sodnik v p., Ivan Car, monter za daljnovode, Ivanka Rebec roj. Dolničar in Jože Kavčič, občinski uslužbenec v Domžalah, Janez Ostanek, žel. premikač v Martinji vasi, Janez Hladnik, , uslužbenec tovarne usnja Runo v Tržiču, Anton Ho'rjak, upok., v Rodici, Marija Golob v Nazar-jih, Anton Dimnik, trg. potnik v Domžalah, Jožef Savelj v Zagorju, Ivan Grbac, gradbeni delovodja v Mokronogu, dr. Anton Zdolšek, sodni svetnik v p. v Teharju, Peter Rihtarič, veterinar v p. v Celju, Alfonz Mihelič, upok. v Mengšu, Jolanda Botočnik v Kranju, Cecilija Rataj roj. Pezdevšek v Št. Juriju pri Celju, "Valentin Košir, strojnik na ladji „Peter Klepec“ v Pločah, Peter Šinkovec, sadjar v Kamniku, Vida Štancer v Loki pri Žusmu in Rozalija Krivec roj. Zupanc, gost. v Zidanem mostu.
SLOVE NCI V ARGENT IN
BUENOS AIRES
Slobodna Slovenija je prejela za tiskovni sklad 1000 pesov ,kakor smo poročali v zadnji številki našega lista Znesek je daroval bivši tržiški župan g. Janez Majeršič namesto cvetja na grob pok. msgr. Matije Škerbca, v zahvalo ,ker mu je ta pred 22 leti izročil prvi izvod Svobodne Slovenije ,ko je začela izhajati v domovini kot raz-množenina.
G. Majeršieu, katerega ime je pri zadnji objavi po pomoti izpadlo, za darilo in lep spomin iskrena hvala.
Svobodna Slovenija
Dva kulturna večera SKA
Dne 26. X. je bil kulturni večer historičnega odseka posvečen beatifika-cijskim problemom v zadevali Barage, Slomška in Vošnjaka.
Predavatelj g. prof. dr. Žakelj je navedel stanje vseh treh postopkov. Najbolj zamotan je trenutno postopek za beatifikacijo Barage, ker se vršijo zadevna prizadevanja v različnih delih sveta, dostikrat brez pravega sodelovanja s smrtno Baragovo, tujerodno severnoameriško škofijo, pa gre del počasnosti morda tudi na rovaš slovenskih sodelavcev, dasi o resnosti prizadevanj slovenskih vernikov v svetu ni mogoče dvomiti. Mnogo bolj v redu se vrši postopek glede škofa Slomška, pri katerem je mariborska škofija storila vse, kar je v teh težkih časih mogoče, da da še njeno delo vskladi s postopkom v Rimu. Kaže pa, da so se na beatifika-
Po temeljitem referatu g. predavatelja so razni udeleženci želeli še številna pojasnila, ki jih je g. dr. Žakelj rade volje dajal.
Teden dni kasneje je predaval g. France Papež o Stari in novi umetnosti. Na prav nazoren način je podal bistvo klasične, ekspresionistične in najnovejše umetnosti, čeprav glede zadnje še ni ustaljena terminologija. Tudi njegovo predavanje je vzbudilo pld3no debato.
Oba večera je vodil g. Marijan Marolt kot vodja historičnega odnosno umetniškega odseka.
SAN MARTIN
Odbor Slovenskega doma v San Martinu sporoča, da je v nedeljo 27. oktobra t. 1.• umrl zveš.ti 'in delovni član Doma g. Anton Potočar. Odborniki doma šo takoj potem, ko so zvedeli za žalostno novico, odhiteli na pokojnikov dom, da ga pokropijo in položijo na kr-
f Tone Potočar
Zopet je smrt posegla v vrste naših protikom. borcev. V najlepši moški dobi nas je po kratki bolezm zapustil Tone Potočar, domobranski častnik novomeškega udarnega bataljona.
Rajni Potočar je bil . sin naše Dolenjske, rojen 19. julija 1917 v Stanci vasi pri Žužemberku. Dolenjska mu je-vtisnila v njegov značaj dobroto in rnehkočutnost, ki pa sta se v borbah spremenili v odločnost in veliko junaštvo. Že v mladosti ga je veselila vojaška služba, zato je po nekaj opravljenih gimnazijskih razredih odšel v topniško šolo v Čuprijo in je postal topniški podčastnik v kraljevi gardi v Beogradu
Razpad Jugoslavije je doživel v Bosni. Ko je prišel domov, so ga Italijani odgnali v internacijo v Gonars, kjer je imel priložnost spoznati vso lažnivost komunizma. Ko se je ob razpadu Italije rešil internacije, je takoj vstopil kot častnik v Slovensko narodno stražo na Primorskem, kjer je ostal poldrugo leto. Hrepenenje pa ga je vleklo na trpečo in krvavečo Dolenjsko. Zato je prestopil kot Častnik v novomeški domobranski udarni bataljon, kjer» se je od-
■BBBBBBBBBBBBBBBBHIlBBaBBBBBnBI«BDBBBBaBBBBB»BBai»BBBBO»
sto šopek rož, povezan s slovenskim trakom. Ker je imel rajni poravnane vse obveznosti do Slov. doma, je bila družini takoj izplačana pripadajoča posmrtnina. Kdaj se bo darovala sv. maša za-dušnica po naročilu Slov. doma, bomo pravočasno objavili.
MIRAMAR
Poroka. V soboto, 12. oktobra, sta se poročila g. Anton Prešiček in gdč. Majda Žurga. Priči sta bila: ga. Marija Zajc in g. Jože Žurga, poročne obrede je pa izvršil g. Anton Žagar. Čestitamo in želimo vsa srečo.
Misijonska prireditev. V nedeljo, 13. oktobra nas je obiskal g. Lado Lenček GM iz Buenos Airesa. Na misijonski prireditvi je' govoril ‘ o delovanju slbv. misijonarjev po svetu, zlasti zdravnika kirurga dr. Janeža na Formozi. Predavanje so pojasnjevale lepe in zanimive slike. Buenosaireški gost je imel zju-
Wsmk teden ena
JEZUS IN VINSKA TRTA Narodna, zapisal Rev. Al., Košmerlj
Jezus je po gorcah hodil, je sladko vince sejal, vinograd blagoslovil in je pod trto spal.
Pa milo se razjoka čez ta pregrešni svet
\;
in troje solze toči na vinske trte cvet.
Je prvo slozo točil čez mladi samski stan, ki mu bo vince krivo premnogih dušnih ran.
Je drugo solzo točil čez žene in može, ki jim bo vince sladko pokvarilo srce.
Je tretjo solzo točil čez vse tiste ljudi, ki bodo vince pili in njega križali.
Zdaj vino je vir sprave in božje milosti, nobena sveta maša brez njega brana ni.
Zatorej vince pijmo veselega 'srca, pa le ne pozabimo na solze Jezusa.
cijo1’ o. Vošnjaka najbolj vestno pripravili oo. frančiškani, ki so že nekaki strokovnjaki v beatifikac. zadevah. j
j ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE 1964
JE ŽE V TISKU
OBSEGAL BO 340 STRANI IN BO PO OBSEGU NAJVEČJI OD ' VSEH DOSEDANJIH. PA TUDI VSEBINSKO BO TAKO BOGAT, DA BO ZA VSAKEGA SLOV. IZSELJENCA NEPOGREŠLJIVA
KNJIGA!
V PREDNAROČILU IN PREDPLAČILU STANE
SAMOS 47 0.—
traj tudi mašo za tuk Slovence. — L. T. likoval z izredno hrabrostjo. Konec vojske ga je zatekel v vojaških akcijah na Notranjskem, odkoder je odšel z domobranci v Vetrinje.
Bog je pok. Potočarju prihranil vetrinjsko tragedijo. Odšel je v Italijo, kjer je bival v taboriščih Monigo, Forli, Servigliano in Senigallia. V Serviglianu se je 10. novembra 1945 poročil z go. Mileno.
'V' letu 1948 je z ostalimi begunci odšel v Argentino, kjer je ves čas živel na sanmartinskem področju. Že kmalu po prihodu je ponudil svojo pomoč pok. svetniku Karlu Škulju in mu pomagal pri njegovih listih (Vestnik domobrancev in drugih protikom. borcev ter Slovenska Beseda). Ko se je ustanovil Slovenski dom v San Martinu, je takoj postal aktivni član doma. Ob sobotah in nedeljah je redno zahajal med prijatelje v dom. Poleg tega je bil član v raznih drugih orgahizačijah in se je krepko udeleževal slov. javnega dela. Zlasti mu je bila pri srcu organizacija slovenskih protikomunističnih borcev.
Dne 27. oktobra zjutraj ga je Bog, kateremu je bjl otroško vdan, poklical k sebi. Množice prijateljev, ki so ga že ob bolezni obiskovale, so se zgrnile na njegovem domu, da ga pokrope. Naslednjega dne je bil ob veliki udeležbi rojakov pogreb, združen s pogrebno sv. mašo, ki jo je v sanmartinski farni cerkvi opravil g. direktor Orehar, ki je opravil tudi pogrebne molitve pri grobu in se je nato tudi poslovil od pokojnika. Poslovili so se s krajšimi govori tudi gg. Radivoj Rigler, Mate Veža in Ivan Korošec.
V Argentini žalujejo za njim žena Milena in hčerka Milanka ter bratranec Jože Jenko, katerim izrekamo globoko sožalje.
„Kakor v nebesih
Igro pod tem naslovom, ki 'ga je dal francoski prevajalec nemškemu teater-skemu delu „Das heilige Experiment“ (Sve\ti poskus) avstrijskega dramatika židovskega pokolenja Fritza Hochwael-derja, sta Slovenska katoliška akcija in, Slovenska misijonska zveza vprizorili na odru Slovenske hiše za tradicionalno proslavo praznika Kristusa Kralja, 27. oktobra 1963, v režiji Maksa Borštnika, ustvarjalnega člana dramatskega odseka SKA. Dunajski delavec, ki je' leta 1938 ob Anschlussu bežal pred Hitlerjem v Švico, je tam 1. 1941 napisal to delo, ki je kmalu našlo pot na vse večje odre Evrope in Amerike in menda tudi v film. Tudi v Buenos Airesu je pred leti doživljalo velik uspeh. Niko Jeloč-nik je že pred leti prevedel po francoski priredbi dramo in jo priobčil v Katoliških misijonih. Vsedoslej je visela v zraku želja, vprizoriti to odlično katoliško delo na našem odru. Realiziral jo je šele Borštnik, in to za priliko, ki je mogla vsaj malo garantirati, da bo udeležba krila vsaj stroške za predstavo, ki bodo ogromni, spričo zgodovinskih oblačil nad 30 nastopajočih oseb.
Delo je zgodovinska drama iz časa propada jezuitske države v Paraguaju in v naših, argentinskih, Misijonih, zato je nam že po tej strani zanimiva in blizu. Po duhovnih problemih, ki jih načenja in rešuje, pa je tako bogata in globoka, da ji je francoski kritik Ch. Moelier v knjigi „Književnost XX. st.
, tako na zemlji44'
*
in krščanstvo“ posvetil razlage 40 strani! Nimamo prostora, da bi analizirali delo kot tako, podam naj samo okvir „dogodka“, ki ga obravnava. Gre za čas pred 200 leti, ko je papež na zahtevo španskega kralja ukinil jezuitski red v Evropi. Čas je prišel tudi na Južno Ameriko, kjer so jezuiti ustanovili posebno „državo“, v katero so zajeli nad 100.000 Indijancev in jih nad 150 lef vzgajali v „redukcijah“ — naselbinah, v neke vrste „krščanskem komunizmu“, v „svetem poiskusu“ realizirati „kraljestvo božje na zemlji“. (Naj mimogrede - omenim, da so v Buenos Airesu na/podzemski postaji v Palermu celostenske mozaične freske, ki ponazarjajo življenje v teh jezuitskih indijanskih naseljih, kar je vredno pogledati.) Tragedijo propada tega Zemske-ga gospodstva jezuitskega reda, je pK satelj te drame zgostil na dan 16. julija 1767. leta, ko pride v Paraguaj odposlanec španskega kralja don Pedro de Miura, z nalogo, da preišče, pritožbe proti jezuitom in jih razžene.
Tu se začenja di'ama, ki nazorno kaže jezuitsko družino pod vodstvom pro-vincijala p. Alfonsa; željo indijanskih „kasikov“, ki trumoma prosijo jezuite za varstvo; holandskega trgovca, ki kupuje jezuitski čaj, in prihod kraljevskega poslanika, ki začne takoj s preiskavo: posluša ugovore in zagovore, obtožbe španskih trgovcev, celo buenosaire-škega škofa proti jezuitom, in ne najde
nič protidržavnega. Pa kljub temu izroči provincialu že Od kralja vnaprej podpisani dekret o razpustu „države“, nakar provineial da „aretirati“ poslanika. Do tu drama raste in jezuiti zmagujejo proti vsem nakanam. Tedaj pa pride nepričakovano tragični prevrat: z isto ladjo kot kraljevi poslanec pride tudi skromni civil Querini, ki se v tem trenutku predstavi provincialu — med štirimi očmi — kot odposlanec jezuitskega generala iz Rima z vatikansko odločbo, da naj provineial sam razpusti svojo svetno organizacijo. Pod zahtevo pokorščine terja izvršitev odločbe. Ko to poslanstvo izvrši, odide, provin-cial pa. ostane ponižan, obupan in v razkolu med pokorščino in razumom. Po velikem duhovnem zlomu se mu odkrije smisel odločbe, da krščanstvo ni „kraljestvo tega sveta“ in da nima naloge dajati varstvo in lagodnost ljudem, ampak reševati njih duše za večnost. Do tega ga pripeljejo tudi razlogi „kasikov“, ki navajajo materialne dobrine za vstop v redukcije. Osvobodi kraljevskega jetnika. Premagati mora zdaj upor v jezuitski družini sami, u-por indijancev in zlasti p. Uroša, vojaškega poveljnika njih vojske, ki se upre njegovi odločbi, Provineial, ki ve, da ne gre „kraljestvo božje braniti z orožjem“, ga izobči iz reda; in ko gre mirit upornike, ga zadene krogla. Umirajoč v krogu svoje družine vidi v predsmrtni viziji, kako raste kraljestvo božje po vsem širnem svetu, postaja širše, kot je bilo v Paraguaju, brezmejno,
spiritualno. Vidi, da s tem porazom njega realiziranje na zemlji ni prenehalo, temveč se samo odmaknilo in poduhovilo. Istočasno pa kraljevi odposlanec obsoja na smrt upornike (tudi p. Uroša) in po smrti provinciala izžene jezuite.
To je drama, o kateri se da veliko govoriti in bi bilo želeti, da se govori o njeni sodobni problematiki (morda v Duhovnem življenju). Tu bi radi samo omenili, kako jo je režiser Borštnik s svojimi igralci izoblikoval v, slovenski odrski uprizoritvi.
Zamislil jo je realistično in jo podal v naturalističnem okviru jezuitske pisarne (ki jo je za to priliko učinkovito narisal Jure Vombergar) z velikim zemljevidom njihove državne organizacije v ozadju. Ta scenerija se ni več spreminjala, spreminjali so se le svetlobni učinki, ki so se od sončnega dne nižali vse bolj do polne teme v zadnjem dejanju, ko šo bile potrebne že baklje in sveče. Tako je že simbolno, naznačil dejanje: tema se vlega na nekoč sončno deželo. V ta okvir je zajet dogodke enega dne, ki ga dramatsko drže v „šahu“ predvsem tri postave: provineial (Ciril Markež), kraljevi odposlanec de Miura (Stanko Jerebič) in vatikanski zaupnik Querini (Maks Borštnik).
Glavna oseba je provineial, ki se po svojem vnanjem videzu ni vjemal z našo predstavo dostojanstvenega redovnega „vladarja“, temveč je le skromen jezuitski pater niti ne častitljivih
let. Toda z dejanjem raste njegova moč, ko prihaja do izraza njegova duhovna drama, ki jo Markež podaja človeško močno, zlasti tam, kjer se provineial ob svoji razklanosti lovi za odločnost, ki je še nima, pa bi jo hotel imeti in jo dobi. Tako Markež kljub začetnemu vtisu vzdrži težo usode, ki mu pada na dušo. Pravo teatrsko postavo je izklesal Jerebič, le da me je motila včasih njegova ležernost, skoraj ciničnost pri pre- ■ iskavi, dasi bi moral bolj podčrtati španski patriotizem, ki je glavna? vsebina španskega viteštva, ter bi tako prišel bolj do veljave njegov zadnji vzdih o ničevosti veličine španskih osvajanj spričo dušne pogube, ki je zdaj obvisel v zraku. Borštnik je bil spreten igralec, ki se je znal iz skromnega meščanskega potnika povzpeti na sedež provinciala in z njega zagospodovati njemu ter premakniti razvoj v novo smer, dasi bi v tej osebi videl raje bolj vitko postavo asketskega vatikanskega redovnika. Med temi tremi „stebri“ dogajanja je „skakal“ rokokojevski holandski kalvinski trgovec Rezelj, bolj komičen, kot ga predvideva tekst, toda plastična odrska kreacija, ki je pa preveč izstopala iz celotnega zarisa. Bil pa je potreben svetel kompozicijski kontrast mrakotnemu vzdušju. Ostale osebe z manjšimi vlogami so bile dobro vkom-ponirane v celoto, tako jezuitski „ministri“ Debeljak ml., Vombergar ml., zlasti Vivod Božidar, ki je dal predzad-
(Nadaljevanje na 4. strani) ,
Stran 4
SVOBODNA gLOVÍHIÍi
Buenos Aires, 8. 11. 1963 - No. 45
S L	0	VE	N	C , I
ZDRUŽENE DRŽAVE SEV. AMERIKE
Poroka. V župnijski cerkvi sv. Vida sta se poročila slovenska novonaseljen-ca Božo Pust in Slava Zupančič. Poročil ju je kaplan te župnije g. Jošt Martelanc. G. Božo Pust je znan igralec slovenskih clevelandskih dramatskih društev, zlasti Odra in Lilije. V isti župnijski cerkvi sta se tudi poročila Lojzka Lončar, hči Franca Lončarja in njegove žene Alojzije, doma iz Horjula in Bert Medved iz Toronta v Kanadi.
KANADA
Smrt rojaka. Dne 12. septembra je v Torontu umrl v starosti 55 let Anton Ponikvar ,nečak pok. župnika Jerneja Ponikvarja pri sv. Vidu v Clevelandu. Anton Pcfnikvar se je v slovenski naselbini v 1 Torontu živahno udejstvoval. Med drugim je bil predsednik Hranilnice obeh slovenskih župnij v Torontu. Zapustil je ženo Ivanko in dve hčerki. f'	, f C ■	' Z
/.AVSTRALIJA h 'Uf d-- f......
Nova pomoč za dušnopastirstvo. Dne , 23. oktobra je prispel v Sydney p. Va-lerijan Jenko, po rodu Ljubljančan. V ZDA je bil v Lemontu najprej pomočnik p. Baziliju pri urejevanju verskega mesečnika Ave Maria, nato pa je deloval v župniji sv. Terezike v Johnstow-nu. Ob odhodu p. Bazilija pred osmimi leti v Avstralijo, mu je obljubil, da bo prišel za njim. Ta želja se mu je končno letos izpolnila. V Avstraliji sedaj delujejo med tamošnjimi Slovenci na-sleddnji slovenski dušni pastirji: V Syd-neyu g. p. Bernard Ambrožič, urednik in upravnik mesečnika Misli, pojoči misijonar g. p. Odilo ter svetni duhovnik g. dr. Mikula, ki pa je že dalj časa na obisku v Evropi; v Melbournu pa ima svoje delovno področje g. p. Bazilij. Po prihodu g. p. Valerijana Jenka ni izključeno, da bodo tudi Slovenci v Ade-jalaidi_ dobili slovenskega dušnega pastirja. j J
Baragov dom v Melbournu že tri leta vrši plemenito delo v korist slovenskih ljudi. Skozi ta dom je v tem času šlo okrog 200 fantov. Med njimi je bilo največ Slovencev, ki so v domu našli prvo streho po prihodu v novo deželo, prve potrebne nasvete in navodila za vključitev v redno ž ivljenje. ! Pomembne obletnice so se spominjali 14. septembra. G. p. Bazilij je na slavnost povabil še več avstralskih gostov, ki imajo opravka z izseljenci. Tako sta bila med drugim navzoča direktor kat. emigracijskega urada Father Rafter in glavni socialni referent drž. emigracijskega urada Frank de Grood. Fantje so pripeljali svoja dekleta in tako je bil vsem prijeten večer.
„Ljudje pod bičem“
najnovejša knjiga pisatelja Karla Mau-serja je izšla v založbi SKA. Broširana stane 8 370, vezana V platno $ 460.
Poročilo o njej bomo prinesli v eni prihodnjih številk.
p 0 MAJ u
{Ob obletnici ustanovitve Baragovega doma'je slovenski dušni pastir g. p. Bazilij rojakom odkril svoj novi načrt. Na igrišču ob Baragovem domu naj bi Slovenci v Melbournu postavili slovensko cerkvico sv. Cirila in Metoda/Ai naj bi bila dokaz slovenske katoliške zavesti v spomin 1100-letnice prihoda svetih bratov med Slovane, obenem pa spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne. ¡Načrte za cerkev sta napravila inženir' Branko Tavčar in umetnik Vlado Doric, nadškofijski ordinariat je izdal dovoljenje za zidavo^! če si Slovenci res upajo zbrati dovolj sredstev za kritje stroškov. G. p. Bazilij je stopil tudi v stik z občinskimi oblastmi ter ima od njih že zagotovilo, da občina za zgraditev cerkve ne bo delala nobenih ovir.
Cerkvica bo moderna, a ohranila bo prvine našega domačega stila. Imela bo okrog 200 sedežev, pod cerkvijo bo dvorana, ki bo služila za odrske in druge prireditve, fantom pa za telovadnico. Marija Pomagaj bo imela v novi cerkvi stranski oltar, prostori v sedanjem Baragovem domu bodo pa po zgraditvi nove cerkve določeni samo za slovensko šolo.
G. p. Bazilij misli postaviti cerkev s prostovoljnim delom Slovencev in Z njihovimi denarnimi prispevki.
' Slovenci v Sydneyu in okolici so imeli na praznik Kristusa Kralja dne 27. oktobra veliko romanje v lepo božjepotno cerkev Marrickville^Po procesiji po parku so bile v cerkvi'najprej litanije Matere božje, nato pa sv. maša v čast Kristusu Kralju. Ža orglami je bil g. Ludvik Klakočer, pela je pa vsa cerkev. Po romarski pobožnosti je bila v dvorani družabna prireditev. Na njej je nastopil moški zbor, igrala je pa tudi slovenska godba. Romarji so v svoji sredi pozdravili dva gosta g. p. Bazilija iz Melbourna in novega slovenskega duhovnika g. p. Valerijana Jenka, j ,j
Gledališka družina Slovence^ v $yd-neyu pripravlja v režiji Ivana Koželja za léT november veseloigro „Pri belem konjičku“. Po igri bo igrala slovenska godba na pihala.
■¡■■umnm---------------■■■«■«■■»»m»
PORAVNAJTE NAROČNINO
SVOBODNE SLOVENIJE
P l» ŠPORTNEM SVETU
Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo so 8. septembra prekinili do konca oktobra, ker je bila v tem času drž. reprezentanca na raznih mednarodnih tekmovanjih. Tako so konec septembra igrali v Neaplju za Sredozemski pokal, najvažnejši pa je bil nastop na evropskem prvenstvu. To tekmovanje je bilo v AVroclawu od 4. do 13. oktobra. Nastopilo je 16 moštev v dveh skupinah. V finale pa so se uvrstili po dva iz vsake skupine. ZA naslednja mesta je bil enak način tekmovanja.
Doslej je bilo odigranih s tekmovanjem v Wroclawu 13. evropskih prven-
stev. Jugoslovanska reprezentanca se je tekmovanja udeležila šestkrat: 1947 Praga, 1. ZSSR, 13. Jugoslavija; 1953 Moskva, 1. ZSSR, 6. Jugoslavija; 1955 Budimpešta, 1. Madžarska, 8. Jugoslavija; 1957 Sofija, 1. ZSSR, 6. Jugoslavija; 1951 Carigrad, 1. ZSSR, 9. Jugoslavija; 1961 Beograd, 1. ZSSR, 2. Jugoslavija.
Ob prekinitvi državnega prvenstva je po 14 kolih vodil s 6 točkami Beograd. Lanski prvak Olimpija je na 4. mestu z istim številom točk (18) kakor želježničar iz Karlovca in Zadar. Prvo mesto ,je torej že znano, za drugo pa bo ogorčena borba. Olimpija se je po slabem startu dobro opomogla in je premagala tudi bodočega prvaka s 73:69 in Partizana, ki je na petem mestu s 129: 104. Ta tekma je bila v toliko zanimiva, ker je Olimpija ostala v zadnji minuti samo z dvema igralcema Daneuvom in Jelnikarjem. Ta dva sta se tako dobro držala in dosegla v tej minuti več košev kot nasprotna peterica. Nevarno pa bi bilo, če bi ostala Olimpija že prej samo z dvema igralcema. Kajti Jelnikar je imel že 4 osebne napake in bi pri naslednji moral zapustiti igrišče. V tem primeru pa bi Olimpija kljub visoki zmagi izgubila tekmo po pravilih z 2:0.
V Slovenski košarkarski ligi je po 16. kolu vodil Slovan (Lj.) z 28 točkami pred AŠK Tivoli (26), slede Branik iz Maribora (16), Domžale, Ljubljana, Ilirija, Triglav iz Kranja (12), Lesonit i iz Ilirske Bistrice, vsi 14 točk, Elektra 1 iz Šoštanja (12) in Maribor (8).
OBVESTILA
V Slovenski hiši bo žegnanje v nedeljo, 24. novembra.
Slov. kat. akad. starešinstvo bo imelo redni sestanek drugo soboto v novembru, t. j. 9. novembra ob 19 v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4J.58. Predaval bo g. Ruda Jurčec o aktualnosti slovenstva v svetu.
Slovenska vas. Društvo Slovenska vas priredi v soboto, 9. novembra t. 1. martinovanje. Pričetek ob 19. Vabljeni!
Srednješolski tečaj bo v soboto, 9 novembra ob 15,30 v Slovenski hiši.
Ne pozabite, da bo v nedeljo, 10. novembra popoldne ob pol štirih na Pristavi slavnostna proslava desetletnice obstoja slovenskega šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna. Iskreno vabljeni!
Svoje mamice bodo počastili otroci slovenskega tečaja Ivana Cankarja v Berazateguiju v nedeljo 10. novembra ob 16. Vsi Slovenci iz okolice prisrčno vabljeni!
Akcija Družabne pravde za brezposelne. Službo dobe: metalurški delavec. Službo iščejo: tekstilna delavka; uradnik s srednješolsko izobrazbo; stavbni mizar, ki prevzame vsako delo. Interesenti naj se telefonično obrnejo na g. Janeza šesta (Tel.: 21-3292).
Mladinski izlet bo v nedeljo, 10. novembra v Parque Pereyra. Pred odhodom sv. maša ob 7,30 v Slovenski kapeli na Ramón Falconu 4158.
Prispevek za Vzajemni sklad v San Martinu znaša letno 100 pesov ( in ne
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire®
T. E. 69-9503 Argentina
n f »z* 3Š i Sgi o* ° <	FRANQUEO PAGADO Concern«* N* 5771
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3324
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, z* pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado* Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
K
NA MARTINOVO NEDELJO, 10. OKTOBRA, VSI Na
MARTINOVANJE
V SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
Že opoldne bo na razpolago gosja pečenka in drugo. Popoldne ljudska
veselica.
Na predvečer, dne 9. oktobra, ob 20 velika šahovska tekma na prostem Ob tej priložnosti bo na razpolago večerja.
tombola]
.......jjJd!
V nedeljo, 17. novembra ob 15,30 v Slomškovem domu,
Castelli 28, Ramos Mejia.
Za 30 pesov lahko dobite med drugim enega od naslednjih vrednih dobitkov:
• KOMPLETNA JEDILNA POSODA IZ FINEGA PORCELANA (vrednost 25.000 pesov) • MIZA (formica) S TAPECIRANIMI STOLI ® PREPROGE ® ŽENSKO KOLO ® MOŠKO KOLO 0 LOŠČILEC ® ČAJNI SERVIS 9 RAVNI SERVIS ® VENTILATOR itd.
. Tablice po 30 pesov
150 kot je bilo po pomoti objavljeno v prejšnji številki Svobodne Slovenije). Za vplačilo letošnjega prispevka je sedaj zadnji čas.
XIV. kulturni večer SKA bo v soboto, 16. t. m. ob 19 pri Bullrichu, Sa-randi 41 .Capital. Predaval bo g. Boža Fink o Novem ustavnem položaju v Ju-goslaviji.
O aktualnem mladinskem vprašanju
(brezciljnost današnje mladine) bo predaval vseuč. prof. dr. Milan Komar v soboto, 16. novembra ob 20 v Slomškovem domu. Vabljeni!
Vsi bivši zavodarji se zberemo v soboto 16. novembra ob 18 na asadu v zavodu Adrogue.
člane bivše tranijske skupine in njihove družine vabimo na Tranijsko srečanje, ki bo v nedeljo, 17. nov. ob 12 v carapachayskem Slovenskem domu. Ob 12,30 skupno kosilo, asado. Ob tej priliki bomo obhajali god našega bivšega dušnega pastirja č. g. Skvarča. Popoldne ob 4 bomo videli filme, ki jih je posnel Maks Jesih. Vabljeni tudi drugi štajerski rojaki, ki želijo videti te filme. — Vabi Tranijska skupnost.
Velike slovenske skavtske prireditve,
ki bo 21. in 22. decembra, se bodo udeležili tudi skavtski zastopniki drugih narodov, ki bodo ob tej priložnosti nastopili s svojimi posebnimi točkami.
Družabna pravda bo imela svoj izlet na otok Hiawatha v nedeljo, 29. decembra. Podrobnosti bomo še objavili.
ZAHVALA
Slovenskemu domu v San Martinu se iskreno zahvaljujem za vso pozornost, ki jo je izkazal ob smrti mojega moža Toneta. Zahvaljujem se tudi za takojšnje izplačilo posmrtnine v znesku šest tisoč pesov, za lep šopek rož, povit s slovenskim trakom ter za naročeno sv. mašo zadušnico.
Milena Potočar
(Nadaljevanje s 3. strani) njemu dejanju dober poudarek. Tudi so bile primerno zasedene vloge zapisnikarja (Gerkman), narednika (Vivod .¡Avg.), škofa (Rode I.), vojakov (Čer-nak), trgovec (Novljan, Jan, Urbanija), Indijancev in jezuitskega kolegija. Med temi najmanjšimi vlogami moram omeniti tip indijanskega „kasika“ kakor ga je podal Maks Jan, predvsem pa nastop Ludvika Štancerja, ki je z nekaj besedami, ki jih je izgovoril, pokazal izredno nazorno in v jeziku izšolano odrsko figuro. Skupinski prizor Indijancev je bil razgiban (Kralj T., Troha itd.), do-čim je bil jezuitski zbor statičen in stiliziran. škoda je bila, da je ves ta zbor bil videti kot zbor novicev, samih mladih ljudi z jezuitskimi ministri vred, kot da red ni imel med sabo tudi starcev (verjamem, da bi lasulje in maske(
itd.	močno podražile predstavo). Posebno vrednost te ^predstave pa moram šteti brezhibno delovanje osvetljave in vse scenične zaodrske „mašinerije“, premalo pažnjo pa je dala na tempo dejanja, o katerem ni bilo videti, kdaj prehiteva in kdaj se zadržuje.
V celoti je bila,ta predstava pri tolikih igralcih zelo enotna ter gotovo dogodek tako po vsebinski pomembnosti, kakor po odrski in se zato čudim, da k ponovitvi ni prišlo več ljudi, kakor jih je bilo (150). Hvaležni pa moramo biti tudi prirediteljicama (SKA in SMZ), ki sta tvegali ogromne stroške, s katerimi je zvezana dostojna predstava take zgodovinske igre. In ta ni bila samo dostojna, ampak daleč nadpovprečna tako, da se bpet vzbuja upanje, da bi morda iz tega osebja, v katerega se je vključilo prvič mnogo visokošolcev, utegnila vstati tako potrebna centralna slovenska igralska družina.	td
„Kralj Svetopolke* v Mend&zi
V okviru mladinskega dne ter v spomin na jubilej prihoda svetih bratov na Moravsko so slovenski Mendoščani postavili na oder dramo slovaškega pisatelja Ivana Stodole: Kralj Svetopolk v režiji Rudija Hierscheggerja. Drama je za letošnje jubilejno leto zelo prikladna. Godi se namreč na Slovaškem deset let po smrti sv. Metoda (894) v v času, ko vlada kralj Svetopolk. Ta knez, ki je vrgel s prestola s pomočjo Nemcev svojega strica Rastislava in ga oslepil (tistega, ki je poklical sveta brata na Moravsko), si je vendar kot nemški vazal pridobil takšno moč in samostojnost, da mu je celo papež priznal naslov „kralj“. V zgodovini pomeni njegova država eno največjih slovanskih državnih tvorb, preden smo padli v tisočletno odvisnost od Nemcev. In prav ta zadnji trenutek pred padcem, je vsebina te drame o Svetopolku. Krut, na-isilen, ki mu je država vse in ki ne izbira sredstev za njeno rast, je v bistvu pogan, dasi na zunaj krščen. Krščanstvo mu slabi temelje močnega nasilnega vladanja, zato je pregnal Cirilove in Metodove učence, dasi trpi latinski obred, da ne izziva Nemcev. Toda na višku moči čuti, kako se mu pred očmi rahljajo tla, kjer stoji: izkaže se, da rovarijo podtalno proti njemu pristaši slovanskega obreda, pa tudi latinskega, češ, da jim ni iskren, posebno pa še poganska stranka, in nemška „peta kolonija“, ki jo predstavljata žena njegovega sina Svetopolka in njegova svakinja Gertruda. In izkaže se tudi, da so prav njegovi sinovi vodje teh nasprotnih struj: Svetopolk poganske, Mojmir latinske, Svetoboj cirilmetodijske, Nem-
ki pa ga vojaško izdajata v boju s karantanskim grofom Arnulfom. Ko to vidi Svetopolk, da obsoditi sinove na smrt; toda ob misli na bodočnost države, jih pomilosti, ter jim govori še svojo oporoko o slogi. Toda dva sinova se ob nesoglasju z oporoko spoprimeta z meči, kar vzbudi v kralju zadnjo jezo v preklet je in prerokbo: „Prekleti...
Perun naj vas udari!... Tisoč let boste sužnji... moja vladavina zatone... berači boste1 brez domovine...“ In .pade mrtev na tla.
To je drama, ki je doživela vprizo-ritev v Mendozi. Osrednja postava v njej je Svetopolk, ki je zrastel visoko nad vse druge osebe ter je v Hirsch-eggerjevi predstavitvi, v njegovem nastopu, patosu ter notranji napetosti postal resničen ekspresionistični orjak, vreden velikega odra. Ob njem je postavil karakterno vlogo visokošolec Andrej Bajuk, predstavljajoč pisarja Pavča, pogana, sprva izdajalca vojaških tajnosti Nemki Gertrudi, pozneje njen ubijalec in najzvestejši pristaš kraljev, za katerim gre prostovoljno v smrt. Ti dve vlogi sta v drami os, ob kateri se razodeva vse nadaljnje dvorsko splet-karenje, in bili sta odlično zasedeni, kar je garantiralo uspeh. K njima postavim velikega župana Dragomira (Štirn! Janez), ki je bil dobro izbran, pa slabše oblikovan. Od ženskih oseb je imela najvidnejšo vlogo le izdajalka Gertruda (Kristina Zarnik), od sinov pa menih Svetoboj (France Jerovšek), dočim so drugi nastopili le ob koncu kot priče pri opprolci in kot reakcija nanj, tako ženi (Svetislava — Marija Hirscheggerjeva, Siegfrieda — Tončka Trobec), sinova
Mojmir (Lovro Jerovšek) in Svetopolk (Štirn Matevž). Pisateljeva krivda je in i slabost dela, da tema osebama ni dal aktivno oblikovati dramatskih protisil, temveč si je dal o njih samo pripovedovati, ter jih je nam prikazal šele v končnem dejanju, kjer je slednji od njih postavil svojega človeka. V glavnem pa je vsa drama .bila skoraj silen monolog kralja Svetopolka, ki mu je sekundiral njegov pisar ter je vplivala ne toliko kot drama, temveč kot balada o tragičnem kralju, ki vidi propad svojega življenjskega dela in — tisočletje — nesvobode svojega naroda po krivdi — družinske nesloge. Imel sem vtis gigantskega ,silaka, ki stoji kot hrast, z bolečino viharja v sebi, misleč, da stoji za večnost, pa mu korenine spodjedajo lubadatji (ki jih nam avtor pokaže šele v koncu in so — njegovi lastni sinovi), pa potem trhel pade kot hlod na dračje pod seboj’.
Scenerijo (grajsko sobano), pa kostumi (obleka po zgodovinskih virih) so bili delo družine g. Hirscheggerja in njegovih pomočnikov in so skladno predstavljali okvir za to zgodovinsko podobo padca velike slovanske države in dediščine svetih bratov. Scenerija, režija in igra — vse delo g. Hirscheggerja, je doživelo velik uspeh in moremo vsem igralcem, predvsem pa režiserju, iskreno čestitati.
Za uvod v igro je g. prof. Božo Bajuk recitiral Aškerčevo pesem „Sveto-polkova oporoka“, ki je slovenska obde-delava istega motiva, ki je ob tej vpri-zoritvi dobila nato Stodolovo in Hirsch-eggerjevo odrsko ilustracijo. Ali ne bi kazalo, da bi jo z gostovanjem mogli Mendoščani prikazati tudi nam v Buenos Airesu ?	td
glovenski šolski tečaj I FRANCE PREŠEREN / >ron — Buenos Aires j
SLAVNOSTNA / PROSLAVA /
j
ob 10-letnici-'
Nedelja, 10. novembra, ob pol 4
PRISTAVA
Iskreno vabljeni!
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
r. E. 35-8827	Buenos Aire*

!*Be*eeBeeeaeneBEB»s
■	"
: Bazični paketi iz Trsta i
5	-v .	.	I
oproščeni plačila carine.
Pošiljamo tudi denar :	:
I	OTON FRESL
Maipu 735/1, Capital Federal j
Tl E. 31-5142
ADVOKAT
BR. JOŽE LOŽAR
9
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2