•zsaezz; NrbIov — Addv»M: nova doba 6117 St. Ciaii Avn. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3889) F Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število. toda 25,000 bi se slišalo še lfepšc! I URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION -Cffcd As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Host Office at Cleveland, 0., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted fur mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. J- 34 ŠTEV. 34 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AUGUST 21ST 1929 — SREDA, 21. AVGUSTA 1929 VOL. V. — LETNIK V. DROB.NE VESTI i CLEVELANDA letalo?liliki otvoritve letošnjega ene of83 konpesa, ki se pri-Vršii„ ' av^usta v Clevelandu, me j 'S.° *J°^° tudi letalske tek- zdrav ,nalska razstava. V pose jjQ e£atom in posetnikom velijj,, Ua dan otvoritve razvila Pagea^!etliČna Parada (Flower Po p .. University Circle Var - Avenue do Pl,blic Han 1 t!11 od * tam do Public gorilo ir cve^^no parado bo ^enr ali Več divizi.i- lie-^Vsk‘rane 'Jodo po divizijah bratsl-Ge’ *ndustrijske, vojaške, vsej],(|'' Podporne organizacije, HietiiP °*ne’ poljedelske, pro-lri druge. , . * čeni f , v Slovenijo je prelat^ 6 odPotovala cleve- ^hinelofIi8s Ljubljana (Jos-Wšev ternad), v družbi sta-l:' i ,;^atov in sester. O pri-0Ub]ja arr^rania clevelandske ^ trieJle’- ^ se Je vr®^° Pred Str Gt'’ 'le ^iss Joseph-ia v ‘,d z 8'lasovanjem ozna-in ^ naJPopularnejšo dekli-(| .{°t taka dobila naslov '*l!ojej1.jJU.k^ana' Rojena in 1*( ^blin*1 v Ameriki in bo "Sila n° ^rv*č videla, ko bo (1' ^fiševna r°dno grudo svojih ^ ^edn,-+ * .i/O ^%i]a - ° ^ove Dobe sta in gledala sta si tudi l$ftS v n de^ slovenske nasel-^evelandu Mr. in Mrs. iz Bogote, N. • t l^dni§tvu se je bgla-' i]^'SS ^ora Tisol X7‘ LV0K- * W Theatre na 1511 Eu- stavj’’ Se ze tretji teden a«, .ia zanimiva melodra- ^ark.” Poset je ne-steviien. k ju r * * V°S!*vij«f se je te dni vr-%n'ik ari.ian Mihaljevich, n r/;Unai‘d parodbrodne v j °Vedal je, da se razijo tl.,Uf0s|avi.ii vidoma ob-^ Usfb°Ue, odkar je novi .V av*l ljute politične d,le je prebivalstvo v C^itni Zat’OVo^no z izPre' ■M da 1 lazrr>erami, nezado- fežijvf0 ^ tisti, katere je Hi^asli ®dP°dil od politic- ly0 iti ^radništvo posluje Pkam t(*no in je napram s! Se> da' 'udno in postrežno. Ito a’ cla'Se’ kakor v Ameriki ik ^va ; ,1e uradništvo radi ai/^tvp l'e.. ljudstvo radi L]®, Vegtj' ■*etn° -ie slišati /K° klj7ubr°dne ^ude, ki jo 'V ‘l ^ temu, da smo si H%o. lko za našo novo . PIKNIK K je bil°pri' Itj]: p« t° sv. Petra in v „ 3' S- K. Jednote v • ljo 11. avgusta L prft 110 UsPel- Iz P°- klbil ij-ama je razvidno, Kt °2iriv. bogat in v rt)>. - Povsem “nekaj r Sl°h>i L ^Štven’ tajnik, so Pik«-7etz Jr-’ P°roča-osel, udeležilo do V tai>Uspeh ,n!n da je ludi 11 ■'lij llclv povoljen. |\t. ' Dehorn Piknika bi 1%,'° v Cl/jHdovol.lno vsako lMltiSlovenSLelandu’ ki -ie na-i-■■ Gg ; T0 k f naselbina ■ ° k ' K Te’ da -ie društvo pdnote v Jolietu v " ln da ima agilne »br '^G, ,lansko delavne K> »t 1 rini!6 JSKJ zasluži valo in iskrene TEDENSKI PREGLED BOULDER DAM 'I ,0» & n«’V *»■ Ai»f TOBAČNE DRUŽBE, ki izdajo vsako leto velikanske svo-te za reklamo svojih izdelkov, v mnogih krajih zelo slabo plačujejo svoje delavce. Tako je povedal -E. L. Evans, predsednik unije tobačnih delavcev, da dekleta in ženske, zaposlene pri R. J. Reynolds Tobaccco Co. v Winston-Salem, N. C., dobijo včasi komaj po deset centov na uro. Predsednik te kompanije pa si v omenjenem mestu gradi dom, ki bo stal pet milijonov dolarjev. KOO P E R A 'P I V N A tržna agencija za sadje in zelenjavo se je nedavno ustanovila v New Yorku in inkorporirala v Delaware. Temelji na svoti 50 milijonov dolarjev. Malo prej se je ustanovila farmerska žitna korporacija. Obe omenjeni korporaciji sta se ustanovili na pobudo zveznega odbora za odpo-1 moč farmerjem. N E W Y O R Š K A MEDICINSKA .akademija poroča, da se zadnji čas množijo po deželi bolezni, ki navadno izhajajo iz slabe, oziroma nezadostne prehrane. Vzrok tem boleznim je iskati v maniji “18-dnevne clijete,” s katero hočejo posebno predebele ženske v osemnajstih dneh odpraviti mast, ki se je v telesu nabirala več let. Zdravniki splošno označajo tak 18-dnevni post ob “grapefruit-u” za bedastočo. Edino varno dijeto more predpisati zdravnik in sicer žti vsak slučaj po-;;ebej. PANAMSKI KANAL je bil dne 15. avgusta 15 let star. Prva trgovska ladja je namreč plula skozi 15. avgusta 1914. Graditev istega je stala 875 milijonov dolarjev. Letni dohodki tega ogromnega podjetja znašajo okoli 26 milijonov dolarjev. Tekom leta prepluje kanal nad 6,000 ladij, ki plačajo pristojbino za rabo kanala. ŠPANSKO DELAVSTVO je izdalo manifest, v katerem kritizira diktatorja Primo de Rivera in ustavo, katero je vsilil španskemu ljudstvu. Odločno je tudi odklonilo poslati dovoljenih pet delavskih zastopnikov v narodno zbornico. RUSKO-KITAJSKI spor so je poostril, ker so večji oddelki sovjetske armade vdrli v Mandžurijo in okupirali dvoje mest. Kitajski minister zunanjih zadev je obvestil poslanika C. C. Wu V/ Washingtonu, da se Kitajska sicer želi držati Kellog-gove protivojne pogodbe, toda ne more se odreči pravici, da brani svoje meje. ZRAČNI ORJAK, Graf Zeppelin, ki se je- nedavno vrnil iz Amerike v Nemčijo, je po kratkem počitku odplul na Japonsko. Nad pet tisoč milj dolgo pot je preplul v treh dneh in je srečno pristal na Kasumi-gaura letalskem polju, blizu glavnega mesta Tokio. Od tam namerava poleteti preko Pacifika v Los Angeles. ------o------- MLADI VELIKAN Desetletni Robert Wadlow v mestu Racine, Wis., je visok G j čevljev in deset palcev in teh-. ta 250 funtov. Nosi po meri ; narejene čevlje št. 25. Zdrav-’ niki pravijo, da bo visok 9 čevljev ko doraste. ) čestitke. Taka društva so po i nos Jednote, kajti njih popular i nost in uspehi vzdigajo tud i ugled celokupne organizacije ob enem pa lahko služijo za do i ber vzgled drugim, manj aktiv ^ nim društvom. Dne 25. junija je predsednik Hoover podpisal proglas, s katerim se izvršuje sklep kongresa glede zgradnje Boulder Canyon nasipa. Sedanji predsednik je sam kot bivši trgovski tajnik pomagal izdelati ta projekt v sodelovanju z zastopniki sed-morice držav u Arizona, California, Colorado, Nevada, New Mexico, Utah in Wyoming. Dasi je zakonski predlog o izgradnji Boulder nasipa postal zakon že 21. de&embra, 1928, j ko je predsednik Coolidge pod-, pisal dotični zakon, ni zakon stopil v veljavo do sedaj, in to radi okolnosti, ker je kongres dal interesiranim državam šesi ! mesecev časa, da sprejmejo pogoje glede distribucije vode reke Colorado, katere se ta nasip | tiče. Kongres je bil sklenil, daj zakon stopi v veljavo, čim šest izmed sedmih držav ratificira predloženi projekt in v njem navedene pogoje. Ker le država Arizona ni sprejela vseh pogojev tega odgovora, ostalini šest držav pa je ratificiralo projekt, je predsednik potom; proglasa objavil, da zakon stopi v veljavo. Ta projekt proračunja strošek kakih 165 milijonov dolarjev za izgradnjo največjega nasipa na svetu ob reki Colo-i rado. Nasip bo zajezil največji reservoir vode na svetu. Galun | jezero na panamskem kanalu.; ■je dandaiTe^najve?7e' umetno! jezero in shranja 4.410,000 “acre-feet” vode. (Acre foot pomenja toliko vode, da bi pokrivala aker zemlje len čevelj globoko.) Novi jez pa bo ustvarjal reservoir od 26 mili.joT nov “acre-feet.” Približno bo sto milj dolg. Mesta se bodo razvila ob obalih in ladije bodo plule, kjer dosedaj ni bilo drugega kot puščava. Porečje oziroma ozemlje, od koder reka Colorado dobiva svojo vodo, znaša osmino Združenih Držav. Izvir Green Ri- i verja, najbolj oddaljene vej e j tega vodnega sistema, se na- \ haja v divjih planinah Wyo-j minga. Ta reka teka v južno smer in se združi z Grand Ri-verjem v državi Utah, od koder skupni tok dobiva ime Colorado River. V državi Arizona reka krene zapadno in teka skozi Canyon države Colorado, eno miljo globok in trinajst milj širok klanec. Ta izredna razpoka se smatra enim največjih svetovnih čudes. Treba-lo je miljonov let, predno se je : voda prebila skozi toliko plasti ! zemlje. Steno klanca obstojajo 1 od rdečkastih in črnih skal. Pravijo, da ko so belokožci prvič zagledali canyon—bili so to španjci pod vodstvom Coro-nade—ostali so osupnjeni nekoliko ur. Metali so kamne v prepad, ali odmeva niso slišali. I Ko reka zapusti Canyon of [ Colorado ali Grand Canyon, te-; ka skozi Boulder ali Black Can-j yon, potem krene južno za ka-i kih 300 milj in se izliva v Kalifornijski zaliv. Zadnjih 80 milj ! svojega toka preteka skozi me-; hikansko ozemlje. • j Porečje relfe Colorado, odsekano od m6rskih vetrov iz vzhoda po Rocky Mountains in od morskih vetrov iz zapada p c Sierra Nevada ,je suha puščava. Pogorje Wyominga irnt največ vode, ali v nekaterih po-, krajinah Arizone skoraj n • dežja. Arizona, New Mexico ■ Nevada in vzhodni del Califor (Dalje na 2. strani). SVET ŽUŽELK I VODA POMENI ŽIVLJENJE: GLASOVI Z RODNE VSAK PO SVOJE Najštevilnejše; prebivalstvo sveta nedvomno^; predstavljajo' žuželke. Naštetih in opisanih je dozdaj okoli | pol milijona vrst žuželk, todašsodi se, da jih je še več milijonov neopisanih. žuželke najde človek povsod, kjer živi, od trčpicnih do polarnih krajev. s||f- Sredi poletja so žuželke najbolj aktivne, zato jih takrat tudi največ vidim®. Že,na cestnih hodnikih srefcujemo mravlje, pajke, muhe, ščurke itd. Ako pa stopimo f park ali kam v prosto naravo; opazimo vrvenje žuželk kamor koli se ozremo. Navadno to opazimo mimogrede in površno, ker se nam zdi nekako' pod čast, da bi se zanimali ztr take malenkosti. Otroci so bolj;radovedni od odraslih, so nekake vrste naravoslovci, filozofi in raziskovalci, zato nekateri z velikim zanimanjem opay.uje.jo različne žuželke. Zakina jih njih barva, nenavadna oblika, gibčnost tekanja in i poletov, načini iskanja hrane, napadov, obrambe itd. Saj so nekatere žuželke prave umetnice in prirojena inteligenca nekaterih nadkriljuje v nekaterih ozirih človeško. Pa tudi z ozirom na barve so mnoge žuželke prave gizdalinke. Mnogi metulji in hrošči s svojimi krasnimi krili in suknjiči naravnost konkurirajo z lepoto CAftetpc. Tekom kratkqja izprehoda i Mm- čamo lahko tisoče naših malo poznanih sostanovalcev tega planeta. Po cvetiu se obešajo pestrokrili metulji ali brne raznih vrst čebele, ose in čmrlji, pred nami po stezici begajo mravlje in murni, iz trave poskakujejo kobilice kot zelene in pisane rakete, po vejicah grmovja ali višjih zelišč pro-menirajo hrošči, oblečeni v zla-tozelene ali živopisane plaščke, tam, kjer solnce z mrakom govori ob gozdnih potočkih,' švi-| gaj o elegantni kačji pastirji j kot mali aeroplani, na primer- j : nih mestih nastavl jajo pajki ; svoje umetne mreže, katodidi ; (neke vrste kobilice, katere imenujejo ponekod na Slovenskem kosci) žagajo in “brusijo kose” po hrastovju, živopi-kaste pikapolonice tekajo po sočnih mladikah in pridno hrustajo listne uši, rogači samozavestno plezajo po drevesnih deblih itd. Tekom ene ure ho-! da zamoremo videti več vrst žuželk kot je vseh vrst sesalcev na svetu. Na polju, dobravi ali ob robu gozda slišimo v lepih poletnih dneh toliko glasov različnih žuželk, da se vse skupaj zlije v eno samo poletno melodijo. In gorke poletne večere vprizarjajo ti drobni godbeni-r ki prave koncerte, ki trajajo mnogokrat do zgodnjih jutra-' njih ur. žuželke, kot so na primor . čebele, so rešile socijalni pro-. blem svojega rodu, predno se . je pojavil človek na svetu, j To nam dokazuje urejeni na-. čin življenja v satovju, skrb za zimsko hrano in naraščaj. . Mnoge žuželke so si znale ure-diti gorka stanovanja in udob-! na prezimovališča, ko je prvot-i ni človek še bival v skalnih . votlinah. Mravlje so imele A svojo domačo živino (listin . uši, katere .jih oskrbujejo t i sladkim “mlekom”) in sc , prakticirale umetno vrtnarstve . (gojitev nekih malih glivic \ (Dalje na 2. strani;. Brez vode predstavljati rastlinskega, ✓ si ne moremo ž i v 1 j e n je, niti niti živalskega. Tudi za človeka je voda važen problem, posebno v krajih, kjer te dragocene tekočine primanjkuje. Splošno je priznano dejstvo, da je žeja. hujša od gladu in da že dosti več ljudi pomrlo vsled žeje kot vsled lakote. Kjer je dovolj tekoče, čiste vode, ljudje niti ne vedo kakšno veliko bogastvo imajo. Mnogoletne izkušnje pa so človeštvo naučile, da si zna pridobiti potrebno pitno vodo tudi tam, kjer je moglo prej o isti le sanjati. Morska voda, kot znano, je slana in neužitna. Mornarji in potniki marsikatere ponesrečene ladje, ki so se rešili v rešilne čolne, so potem žeje pomrli sredi širnega oceana. V novejših časih pa so večinoma vsi rešilni čolni opremljeni z neko priprosto in ceno pripravo, v kateri je mogoče morsko vodo toliko očistiti, da postane pitna. To je nekak valjec, izdelan iz galvaniziranega železa, ki je razdeljen v dve shrambi, ki sta medsebojno ločeni s ploščo surovega porcelana. V gornji del posode se nalije morske vode, ki počasi polzi skozi porcelansko steno v spodnji del. Pri tem se voda toliko sčisti, da postane pitna. To napravo za precejanje morske vode je iznašel Aleksander Bell, splošno znan »b- ;k«w4-*W-U telefona. si je' tako postavil dva trajna spomenika v zgodovini. Na svetu je mnogo puščav, ki so strah in groza potnikov baš vsled tega, ker nimajo vode. Tudi na ameriškem zapadu in jugozapadu je nekaj velikih, suhih puščav. Forty-Mile puščava v Nevadi je še danes potresena s kostmi ljudi in živali, ki jih je uničila žeja pred desetletji. če bi bili tisti nesrečni potniki prišli na idejo kopati le 15 do 20 čevljev v tla, bi bili dobili dovolj vode. Skoro j pod vsemi puščavami je dovolj vode.' Ponekod je treba zabiti cev le 200 do 300 čevljev globoko, pa se potom sesalke dobi dovolj vode za ljudi in živino. Po pustinjah našega jugozapa-da je mnogo sesalk, ki jih goni eter in ki producirajo dovolj vode za velike črede goveje živine in ovac. Mnoge puščavske rastline so pravi vodni rezervoarji. Ena teh je na primer znana in močno cenjena vodna melona, ki je tako polna vode, da tvori izborno sredstvo za hladilo žeje. Vodna melona je doma v Afriki, kjer raste divja v suhih puščavah, in gfysi žejo ljudem in živalim. V puščavah našega jugoza pada, v Arizoni, jugovzhodni Californiji in drugod, raste neke vrste kaktus, ki je po svoji velikosti in obliki zelo podoben pivskemu sodčku (blago-pokojnega spomina). Ta kaktus je. kakor vsa njegova žlah-ta, ves posejan z ostrimi bodicami, pa je, klub svoji malo prikupni zunajnosti, že rešil življenje marsikateremu pros-pektorju in potniku. Ako se temu kaktusu odreže široki vrh, pokaže se sočna sredina, ki je precej podobna “mesu” prerezane vodne melone in prav tako polna okusne in hladilne tekočine. Prebivalstvo tistih krajev imenuje ta zanimivi kaktus “waterbarrel,” katero ime tudi v resnici zasluži. Akoravno mesto Kamnik ni ^ ra žito letovišče, je zanimanje ljub slabi reklami za letova-je v tem mestu veliko. V svoji redi imajo Kamničani med rugimi odlične goste kakor gg. )tona Župančiča, ki prebije sako leto svoj oddih na grašči-i Zaprice, Pospišila Františka, nženjerja in konsula ČSR v ieogradu, prof. Janka Lavrina •: Nottinghama v Angliji, Ma-ajloviča Vladimirja, načelnici finančnega ministrstva iz leograda itd. Restavracije in ostilne, kakor tudi privatniki, o svoje sobe kaj kmalu oddali. Nove telefonske zveze Slovenije z inozemstvom. Po odo brenju ministrstva javnih del in pošte so se otvorile s 1. avgustom direktne telefonske zveze na progah Domžale— Dunaj (triminutni govor stane 4.20 zl .frankov), Maribor— Bregenz (3.65 zl. frankov), in Šoštanj—Dunaj (3.45 zl, frankov) . Umrl je te dni po večletni boiezni g. Franc Logar, gostilničar in posestnik v Hrastniku. Pokojni je bil vsikdar tudi v najhujših nemških časih zaveden Slovenec ter kot gostilničar strokovnjak. Svoje zna nje si je pridobil kot natakar v velikih mestih. Tudi svoja dva otroka je vzgojil v B£iro ■■ d.u»ir rudniški nameščenec in hčerka gdč. Polda, učiteljica, stojita vedno kot agilna sodelavca in podpornika v vrstah hrastni-ških naprednih kulturnih dru štev. Osemdesetletnica sivolasega starčka železničarja. Te dni je v Ljubljani na skromen način slavil svojo osemdesetletnico rojstva vsem potnikom dobro znani starček — železničarski uslužbenec Jakob Reder, ki vrši na glavnem kolodvoru še vedno čil funkcije klicatelja vlakov. Njegov čist in sonorni glas dostikrat odmeva po peronu, ko kliče potnike, da vstopijo, z lakoničnim pozivom: “Potniški vlak Zidani most, Celje-Maribor, Zagreb . . . br zovlak Rakek-Trst, potniški vlak na Gorenjsko, na Do lenjsko,” in tako dalje. V svoji službi vztraja že 47 let. Iz Banata poročajo o rezultatih letošnje letine, ki je v glavnem izpadla zelo zadovo ljivo. Pridelek pšenice znašt 11 to 15 stotov na oralo napran 14 to 1C stotom lani, ko je bik letina rekordna. Ječmena sc pridelali 14—18 stotov, le pri delek ovsa bo slabši (ceni s< na 7—-8 stotov). Stanje koruz< je nadvse zadovoljivo, če b< še kaj dežja, tedaj lahko raču namo, da bo pridelek koruze iz redno velik. Te dni je posetil v spremstvu znanega slavista na londonski univerzi univ. prof. g. Janka Lavrina Kamnik in Veliko planino g. Richard M. Cook iz Hastingsa, Mich. v USA. G Cook je odličen ameriški publicist in bo posetil razne kraje Slovenije. O svojih vtisih bo s posebno revijo zainteresiral ameriške kroge o krasoti našib gora. Posebno mu je ugajala Velika planina, ki jo je nazval “Slovenski Davos.” Tekom tedna si je g. Cook ogledal še Kranjsko goro, Bohinj, Bled. itd. Človek bi moral vsaj vsake tri mesece enkrat na daljšo pot, nekam iz enolične vsakdanjosti, pa bi si nabral gradiva za pisanje. Pa tudi nekako “vme-di” se, kot hruška, ki se je potočila z domače grude v sosedovo deteljo. \ Saj imam rad našo “Beautiful Ohio,” posebno zdaj, ko so začeli vinogradi in sadovnjaki prav dekliško sramežljivo odkrivati svojo čare, toda tudi zamišljene smreke in deviške breze, ki sanjarijo ob tisočerih jezerih našega severa, imajo nekje v tajnih globinah mojega srca zasiguran lep in topel prostorček. * Njim se je menda zahvaliti, da sem se bil gori na severu sprijazni! celo z ribami. Saj imam pravzaprav ribe rad, dokler so v svojem elementu, namreč v vodi. V restavraciji pa mi gredo v nos celo če jih tovariš draži pri sosedni mizi. Ampak da ste me videli v Silver Rapids Lodge, kako navdušeno sem jim priznal namizno prvenstvo! Vsekakor pa imam svoje politično prepričanje, katerega kajpak nikomur ne vsiljujem, da v resnici dobre ribe žive le v Minnesoti in Coloradu. * Kljub idealnemu ribjemu prijateljstvu, ki se je razvilo gori na severu, pa se vseeno ni- tovariša, da se ribe najbolje love ob štirih zjutraj. Morda je bilo vabljivo jezero, toda še bolj vabljiva je bila postelja na zamreženi verandi, katero so od treh strani obdajale šepetajoče breze in smreke. Do sedme ure, sem dejal, ne pogledam nobene ribe, četudi pride trkati na vrata ali praskati na mrežo. Tako mislim, da bo ostalo najboljše prijateljstvo med menoj in minnesotskimi ribami, pa če se še kdaj vidimo ali pa ne. * Wisconsin je dežela sladke deteljice, lešnikov, malin in filozofsko prežvekujočih krav. I Sicer .je tam še mnogo drugih lepot in dobrot, pa človek ne more vsega v eni sapi povedati. * Med številnimi tamkajšnimi prijatelji, katere poznam iz različnih delov naše nove domovine, našel sem tudi bivšega premogarja iz Kansasa, ki je : sredi popoldneva podjetno spal v senci “lipe domače.” Na mojo pripombo,' da farmerji res ! hudo trpijo, je mož odvrnil, da seno je že v seniku, oves je požet, krave se same pasejo v gozdu, za molžo pa še ni čas. Sicer pa da ni tako lahko spati : ali ležati na puklasti in trdi ; zemlji, ki že več tednov ni vi dela poštenega dežja; za to je (treba že precej vtrjenosti. Pa ! sem sam poskusil in mi je uga i jalo, posebno ker je gospodinja prinesla pod lipo nekaj mokre ga hladila. Sploh se mi je zdelo da bi tega bivšega premogarja lahko zavidal marsilcak aktivni premoga r, in jaz tudi. Za “ki-kati” imajo seveda tudi farmerji vedno kakšen vzrok, ka kor jih imamo mi, ki se sma ! tramo za meščane. * I Wisconsin se mi je zdela idealna dežela tudi vsled tega, kei tam lešniki zelo dobro obrodi jo. Ko sem raziskoval .tam-kajšne pašnike, kjer so mi od vseh strani kimale velike ko-šulje lesnikov, se mi je vedno (Dalje na 2. strani) “JVo^a "Doba99 BOULDER DAM (Nadaljevanje iz 1. strani) GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ' ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. 83 NO. 34 O dobrih ljudeh. Mnogokrat slišimo nekako neformalno tožbo, češ, kako lepo hi bilo življenje na svetu, če bi bili vsi ljudje dobri. Navadno tudi mi vselej soglašamo. Vsakdo menda ve i.z izkušnje, da je prijetno živeti med dobrimi ljudmi; kdor še ni imel prilike okusiti kaj takega, je res nesrečen človek. Malokdaj pa se domislimo, da je velika večina ljudi v resnici v srcu dobra, da je med njimi le majhen odstotek resnično pokvarjenih in hudobnih oseb. Izprijenci in zlobneži so torej le izjeme, zato jih opazimo med tisoči dobrih lju di, kakor opazimo eno črno ovco sredi velike črede belih. Razume se seveda, da v presojanju dobrih ali slabih lastnosti drugih ljudi nimamo vsi enakega merila. Mnogokrat zapišemo med črne ovce ljudi, ki so v resnici le nevedni, nerodni ali nepremišljeni. Njihovi čini nam ne ugajajo, pa' jih enostavno obsodimo, ne da bi se prej prepričali, če so jih k istim vodili v resnici slabi nameni. Dalje bi pri razlikovanju med dobrimi in slabimi ljudmi morali vpoštevati dejstvo, da je vsakemu bitju prirojena gotova količina samoljubja in sebičnosti. Dokler take lastnosti niso prekomerne, ne pomenijo nič slabega. Čut ir skrb .za samoohranitev je vcepila narava vsakemu živemu bitju, ker le tako je mogla zasigurati njih obstoj. Vsake živo bitje, s človekom vred, je najbližje samemu sebi. Ekonomske razmere so bile že od nekdaj take in bodo ostale tudi za dogledno bodočnost, da mora vsakdo v prvi vrsti gledati zase, oziroma za skupino, kateri je kolikor toliko tesno pridružen. Logično je, da pač vsakdo najprej obdela svoje polje in gre šele potem pomagati sosedu, če mu ča? dopušča. V nekem ljubljanskem listu je slovenski umetnik, ki mnogo potuje po Evropi, nedavno priobčil črtico, v kateri povdarja, da čimveč človek' potuje, tembolj se uveri, da je svet lep in da so vsi ljudje dobri. V tej trditvi vidi pisec teh vrstic, ki je imel svoječasno priliko mnogo potovati, veliko resnice. Potovati pa je treba z odprtimi očmi in z odprtim, dovzetnim srcem. Kdor ima že v naprej predsodke prot' gotovim krajem' ali ljudem, ne bo opazil tiste lepote in dobrote, ki čaka človeka brez predsodkov. Seveda mora biti vedno sam pripravljen iti do polovice poti in vedno biti take pošten, odkrit in uslužen, kot pričakuje, da bodo drugi na pram njemu. Svet je v splošnem kot ogledalo, ki nam vrača, kar smo mu posodili, oziroma našo lastno sliko. Akc gremo v svet z jasnim obrazom in poštenimi nameni, ako ne zahtevamo od drugih več kot. smo mi voljni dati, akc skušamo simpatetično razumeti razmere in običaje tujih krajev in ljudi, prepričali se bomo, da je ogromna večina ljudi dobra in poštena in da je svet v resnici lep. Nasprotno pa, ako hodi pred nami kot prednja straža nezaupanje, predsodki, oholost, sebičnost in pretirano samoljubje, ne moremo pričakovati s cvetjem posipanih poti. Kdor pričakuje, da mu bo ves svet stregel in ga tako-rekoč na rokah nosil radi njegove namišljene učenosti in važnosti, bo v največ slučajih deležen preziranja in zasmehovanja. Priznanje pride samo ob sebi, če smo ga zasluži-Kdor priznanje zahteva, dobil bo navadno posmeh. Tudi pri društvih J. S. K. Jednote bo beležiti tem lepši napredek, čim bolj bo vsak član vpošteval, da je potrebno njegovo lastno sodelovanje. Jednota more nuditi svojim članom le toliko, kolikor ji dajo člani. Napredek bo tem lepši, čim bolj se bodo člani zavedali, da nimajo le enakih pravic, ampak tudi enake dolžnosti. Vedno bi morali ohraniti v spominu, da vsi člani želijo dober napredek društva. Glede poti k temu napredku se mnenje posameznih članov morda dostikrat razlikuje, toda to je nekaj naravnega, kajti vsaka glava ima svojo pamet. Marsikdaj so potrebne debate, da se izčistijo pojmi in da se najde prava pot k napredku. Kljub temu pa lahko ostane najlepša harmonija v društvu, če vlada med članstvom zavest in prepričanje, da vsak posamezni član dobro misli in da želi društvu in Jed-noti vse najboljše. li. IŠČEJO 5E ORGANIZATORJI! Glavnemu uradu J. S. K. Jednote v Ely. Minnesota, na j se javijo rojaki, ki s« voljni ustanavljati nova društva v krajih, kjer jih la organizacija še nima. To velja za Zedinjene države, za Canada in Mehiko. Iz glavnega urada dobili bodo vsa potrebna navodila in listine. Jednota plača $25.00 nagrade za ustanovitev novega društva, poleg tpga pa debi organizator še po en dolar nagrade za vsakega novega elana, ki še ni prekoračil starosti 25 let. Za vse ncvopristople plača Jednota tudi stroške zdravniške preiskave do omejene višine. nije tvorijo veliko jugozapad-no puščavo. Prst pa je izredno rodovitna, ali radi pomanjkanja vode le najdrobnejše rastline morejo rasti. To je resnični Wild West. Pred petdesetimi leti je tu bilo torišče Indijancev in cowboysov. Sedaj je avtomobil in mail order catalog prinesel civilizacijo skoraj v vsak kotiček. Voda v jugozapadu pomenja življenje. Na reki Salt River v Arizoni je bil zgrajen velik jez, takozvani Roosevelt Dam, in dolina pod njim je sedaj ena izmed najplodovitejših pokrajin na svetu. Ameriška vlada je omejila količino zemlje ki jo vsak sme posedovati, da se s tem zapreči razvoj veleposestev po evropskem načinu žalostnega spomina. Ali celo mala količina tako bogate zemlje pomenja bogastvo. Ni čuda, da so prebivalci tek pokrajin zahtevali izgradnjo jeza na Colorado reki, tako bi se izkoriščala voda, ki sedaj teka zaman v morje. Jez bo služil tudi drugim koristnim svrham. Reka Colorado dobiva veliko zalogo vode od snega, ko se staja. Radi tega se reka dostikrat razliva čez svoje korito. Dež, ki pada na kamenite planine, odteka v kotlino reke, ker ni rastlinstva, ki bi ga zadrževalo. Zato je soseščina reke jako nevarno bivališče. V največji nevarnosti je prebivalstvo v znani kalifornijski dolini Imperial Valley. .V davnih časih je reka tekala skozi to dolino v Kalifornijski zaliv in zapuščala za seboj plasti rodovitne prsti. Potem je reka spremenila svoj tok. Tekqm vekov si je reka sama zgradila svoje korito vedno višje in višje iz svojih lastnih blatnih usedlin. Tako se je zgodilo, da po preteku dolgih dob je dplina Imperial Valley, ki dandanes leži pod morskq. višino, postala nižja kot reka, jki-t-lalao dvigi} svoje korito. Imperial Valley je- dandanes napredna poljedelska pokrajina z dvema živahnima mestoma od čez 10.000 prebivalcev, Calexico in El Centro, ali prebivalci živijo v stalnem strahu pred povodnji bližnje reke. V Imperial Valley je uvedena iri-gacija, voda pa prihaja po kanalu, ki teka deloma po ameriškem in deloma po mehikan-skem ozemlju. Naravno je, da prihaja dostikrat do nespora-zumljenja med Amerikanci in Mehikanci glede njihovega deleža na vodi. Boulder Dam zakon stremi po odpravi nevarnosti povodenj v tej dolini in drugod. Povrh pa določa zgradbo povsem ameriškega iriga-cijskega kanala v Imperial Valley. Mehiki je zagarantirana zadostna količina vode na podlagi .dogovora od 1. 1848. Amerikanci so dostikrat zatrjeval: Mehikancem, da se jim voda ne bo prikrajšala, radi česar ta vseameriški kanal utegne bit? vir bodočih nesporazumljenj. Od svojega zvira do izliva pada reka Colorado 10,000 čevljev. Zato se ceni da reka more zalagati s šestimi milj oni konjskih sil. Vsled novega jeza bo mogoče le tam izkoriščati en miljon konjskih sil, kar je več kot kateri drugi vir vodne sile na svetu. Zgodovina zakona je napolnjena s spori. Reka Colorado služi kot odtok za sedem držav: Wyoming, Colorado, New Mexico, Utah, Nevada. Arizona in California. Problem je bil v tem, da se te države sporazumejo glede deleža na vodi. Arizona je napravljala največ sitnosti. 43 odstotkov rečne kotline se nahaja v Arizoni. Druge države imajo majhen odstotek te kotline v svojem ozemlju Arizona ne more razumeti, zakaj naj bi California dobivala 1 več vode kot ona. California | zahteva vodo ne le za Imperial Valley, marveč tudi za svoja cvetoča mesta. Los Angeles je že razpisal posojilo za dva mi-ljona dolarjev v svrho vodovodne cevi iz teke Colorado. Proti zakonskemu načrtu so agitirale v e 1 i ke električne družbe, ki niso hotele videti tako gromno vodno silo v rokah vlade. Povrh tega ni moglo priti do sporazuma, da-li naj vlada ali privatniki izgradijo centralo. Končno se je šlo mimo te sporne točke s tem, da se je to prepustilo odločitvi tajnika za notranje zadeve. Tekom dolgotrajnih razprav se .je kraj, kjer naj se postavi jez, spremenil od Boulder Canyon na Black Canyon. Ker pa se je občinstvo privadilo na prvo ime, je ime velikega vodnega projekta ostalo označeno po prejšnjem imenu. Black Canyon se smatra idealnim krajem v to svrho. Deroča reka si je tu izkopala korito skozi brda črnih skal. Zdi se kot da je tu sama narava hotela izgraditi jez. Od dna reke se bo dvigal ogromen .jez kakih 550 čevljev visok in desetino milje dolg. Večina vode se ne vporablja v bližini jezera, marveč kakih dvesto milj daleč. Ko pride čas, inženirji odprejo žlebe in določena količina vode odteče na odrejeno mesto. Skratka torej, zakon določa zgradbo jeza v Black Canyon, električno centralo na licu mesta, vseameriški kanal do Imperial Valley in manjše projekte za irigacijo in odpravo povodnji. Od proračun jene svo-te $165,000,000 jez bo stal 870,600,000. Ni čuda. da se ta projekt označuje kot največje inženirsko podjetje za Panamskim kanalom. Ko je predsednik Coolidge podpisal Boulder Dam zakon, so prebivalci mesta Las Vegas, New Mexico, pozdravili dogodek z zahvalno molitvijo -pod ; milim nebom. Ali tudi druga j skupina je proslavila dogodek. To je skupina špekulantov z nepremičninami. Razni “real tisočletij. V tistih - davnih dobah, ko so pokrivali svet bujni močvirski gozdovi, iz katerih so nastali današnji skladi premoga, so bile žuželke v splošnem večje kot so danes. Okamenine kažejo, da so takrat živeli ščurki, veliki kot prst odraslega moža, nad močvirji so plavale kačjim pastirjem podobne žuželke, ki so merile z razprostrtimi perutmi dva, do dva in pol čevlja, majske muhe so bile velike kot moška dlan itd. Mnogo vrst žuželk je na svetu, ki človeku ne povzročajo nikalce škode. Z nekaterimi, j kot na primer s čebelami, se je znal človek še okoristiti. So pa zopet nekatere žuželke jako škodljive, ker raznašajo bolezni ali ker uničujejo pri-1 delke, ki so potrebni za prehrano človeštva. Med te zad- j nje spadajo gotovi hrošči, mu- j he in metulji, ki v odraslem stanju ali pa v obliki ličink uničujejo sadna drevesa, žita in druge poljske pridelke. Proti tem škodljivcem se človeštvo bori deloma s kemikalijami, a najboljšega zaveznika ima v drugih žuželkah, ki so naravne sovražnice prvih. Proti japonskih hroščem, ki povzročajo silno škodo v sadovnjakih naših vzhodnih držav je zvezni poljedelski department poslal v boj importi-rane “ichneumon” muhe, o katerih upa, da bodo zmagale, ko se dovolj razmnožijo. Ena domača zelo koristna žuželka je tudi znana poloni-ca, pikapolonica ali božji volek, katero vsak pozna po ži-vopikastem hrbtu. Ta ljubka in živahna žuželka pohrusta silne množine listnih uši, ki delajo ogromno škodo na sočnih poljskih , pridelkih. Iz ^mre-kovih gozdov.yisoko v severni Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, r#•.« 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago. Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, u- Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na P.-, sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov jn bom spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. ^ Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair * Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugosl°vaJj^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s® ^ obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 čl»nl članicami. DOPISI. estate” uradi so se pojavili naenkrat preko noči. Ljudje so začeli kupovati vrhove gora in ] komade peščene puščave sto-I tin milj daleč od vsake mogoče irigacije. Počenjanje teh švin-dler.jev je vzbudilo pozornost kalifornijske legislature. Radi tega se občinstvo opozarja, naj pri nakupu ponujene zemlje pazi na višino (elevacijo) zemlje, kajti pumpanje vode je jako dragocena stvar. Naj ne pozabljajo,, da voda ne teka navkreber. Pojavila se je tudi druga nevarnost. Razne družbe, ki so baje v zvezi z gradnjo nasipa, j ponujajo ljudem posredovanje | za delo. V teni pogledu je U. S, j Employment Service objavil 1 sledeči nasvet: “Občinstvo se opozarja, da delo na projektu ne bo potrebovalo večjega števila delavcev vsaj ne za leto dni. Onim, k', iščejo delo, daje se na znanj;:, da ni potrebno zaprositi agencije, ki nudijo informacije o gradnji jeza. Ne trošite svojega denarja z informacijami od privatnih posredovalnic dela v zvezi z Bould.er jezom. Vse delo bo pod nadzorstvom Reclamation Service, Department of the Interior, Washington, D. C„ ki je voljno dajati vsako informacijo glede mogočnosti za-| posljenja.” Po izjavi kongresmana Swin-| ga bo vzelo sedem let. da se jez i dovrši. Pričakuje se, da bo treba šest tfo sedem tisoč delav-! cev, ko bo delo v polnem teku. FLIS. Californiji in Oregonu pošljejo vsako spomlad velike množine teh pikapolonic, ki jih Američani nazivajo “ladybirds” na rodovitne planjave srednje in južne Californije, kjer so listne - uši velika nadloga. Farmske organizacije rade plačujejo lepo ceno nabiralcem pikapolnic za neutrudne uničevalke škodljivih listnih uši. Zanimivo je, da te ladybirds najrajše prezimujejo na višinah, porastlih s smrečjem, pod vlažnim dračjem in igli-čevjem. --------o-------- VSAK PO SVOJE s (Nadaljevanje iz 1. strani) silila v spomin tista znana narodna: “Bod’ moja, bod’ moja bom lešnikov dal!” Seveda moram z žalostjo konštatirati, ds lešniki še niso bili zreli in poznanstva tudi ne: ni bilo časa! * V Chicagu me je vprašal neki prijatelj, če sem šel ali če pojdem obiskat “tega in tega.’ Pa sem odvrnil, da sem bil že v Lincoln parku in to da pokrije dotični obisk. V Lincoln parku je namreč velikanski “zoo,-kjer je poleg številnih “afen" tudi mnogo druge zverine iz vseh delov sveta, takorekoč, “vse kar plava, vse kar lazi, vse kar leta, peš hiti.” Jaz ne vem, kaj me .je gnalo, da sem šel najprej, namreč kmalu, ko sem stopil z vlaka, obiskat Lincoln park. Morda sem so počutil tam najbolj domačega; moi da me je vlekla polzavest-:;orodnosti. Vsak ne bi tega.priznal, jaz pa kar povem. What's the difference'? A. J. T. -o- SVET ŽUŽELK (Nadaljevanje iz L strani) mravljiščih),,pridno je človek udomačil psa ali se lotil kultiviranja divjih sadežev. žuželke so eksistirale na tem planetu miio&p pred človekom, in ga bodo po sodbi znanstvenikov tudi preživele za mnogo Predsednik Hoover 55 let star Predsednik Herbert C. Hoover je dne 10. avgusta praznoval svoj 55. rojstni dan v svoji gorski kempi blizu Madisona, Virginia. V družbi prijateljev, ki je pri tej priliki posetila predsednika, sta se nahajala tudi Charles A. Lindbergh in j njegova soproga. Enumclaw, Wash. Tukajšnja slovenska podporna društva priredila bodo v nedeljo 1. septembra slovenski piknik pri dr. Ulmanovem poletnem domu, zraven Karola Podkrajnika, v Krain-u. Piknik bo samo za Slovence. Zvečer bo pa ples,v Krain dvorani. Igrali nam bodo tamburaši iz Tacome, Wash. Vljudno vabi mo vse člane in Članice in v$a sosedna bratska društva, kakor tudi rojake in( rojakinje iz te okolice, da nas posetijo na tem pikniku iii; plesni veselici. Vstopnina za ples bo za moške 75 centov, za ženske 25 centov. Mladina pod 16. letom bo vstopnine prosta. Za vsestransko postrežbo bo skrbel odbor. Torej, prijatelji naših društev in dobre zabave, ne pozabite nas na dan 1. septembra! Frank Mrzlikar, tajnik dr. št. 162 JSK-J. ------o------- Duluth, Mina. SLOVENCEM IN OSTALIM JUGOSLOVANOM V MINNESOTI V nedeljo dne 25. avgusta t. 1. bo zopet naš “Jugoslovanski dan” v Minnesoti. Na omenjeni dan se zopet skupaj zberemo v Evelethu, pod zaščito Ameriške Jugoslovanske Zve;',e v Minnesoti. Tedaj si bomo zopet podali roke kot sinovi in hčere ene matere Slovenije, in se bomo zopet skupno po domačem običaju zabavali, in s tem vsaj začasno pozabili našo borbo za obstanek v življenju. Da bi bil ta javni sestanek Jugoslovanov v naši državi eden izmed največjih, kar smo jih še keda.j imeli v zgodovini našega naroda v Minnesoti, je glavni in centralni odbor Zveze sklenil na letni seji dne 4. avgusta, da se na omenjeni sestanek letos tudi povabi vsa jugoslovanska podporna društva v Minnesoti. To pa zato, ker ta sestanek, dasiravno se bo vršil pod nadzorstvom Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, ne bo sestanek samo članov in članic Zveze, ampak bo to javni nastop vseh Jugoslovanov v Minnesoti. Veliki pohod po mestu Eveleth se prične točno ob 1:30 popoldan iz Eveleth City Auditorium. Na čelu pohoda bo Eveleth City Band. Po pohodu se vrši javno zborovanje v City Auditorium, in ob 6. uri zvečer pa banket v ravno istem poslopju. Pri banketu bodo nastopili sledeči govorniki: Hon. Thos. Sekali, zvezni senator države Minnesote; Wm. Pottin- V te: ger, naš kongresman; qu.lcJe izmed o krožnik sodnik0''^, '^1 Zatorej se na tem ™ imenu glavnega in cent‘,;1 ^ aUi odbora A. J. Z. vljudni )f *il vsa jugoslovanska drus j j fa vse Jugoslovane v j® da se dne 25. avgusta v ■ ^ jugoslovanskega sestal ,f’^e mestu Eveleth. j, ir 0 Torej rojaki in rojak*1^ *• svidenje v Evelethu v *.p ^ • cjne 25. avgusta. 'SJ( ameriški javnosti našo M. j nost. kot to store vsi o#v| L rodi, v . Minnesoti. , , ji IL,f ’ ( i l' 'Vl’ Z ro.jaškim pozdrai,P*| •John Mo'jp glavni tajnik A. J. Z. v- so ti. i. ^ Eveleth;^ SLOVENCEM IN Op h ; JUGOSLOVANOM MINNESOTI I va>,: ^ Tem potom vljudni ^ ^ vse jugoslovansko raznih naselbinah ^ da se vdeleži letnega } ,t vanskega sestanka, ^‘ ^5' vršil v našem mestu E' j |. ^ nedeljo dne 25. avgus^ f lfetj ' Ta javni nastop H ^ roda v Minnesoti se b° v ^ ^ vsako leto, pod zašelto «l|, ^ ške Jugoslovanske ^ .ji ck|e Minnesoti. ]Ker pa | ;:■= ve ^ nastop samo članov ^ ^ ^ Ameriške Jugoslovan® ,ve ^ ampak celokupnega ■ ^ ^vjr vanskega naroda v ^ ^ ‘he zatorej mi spodaj P p| j člani pripravijevalncS^j na tem mestu javno v‘l | «y Jugoslovane v Minnc9°y vdeleže omenjenega . ^ 6 0| sestanka našega naročji nesoti, dne 25. t. i>1-’ mestu Evelethu. . k, ^ Na tem mestu tu< s v vsa jugoslovanska ■ društva, da se vdeleže ji . pohoda na prej o1*1®1! p, Kj, ki se prične v Evejet ^ ^ ,°1 tional Building toči*0 ;),f ^lfi| uri popoldan dne j Banket se prične uri v Eveleth City ^ 1,1 O podrobnosti prog1* čamo pozneje. . vjjf * Torej rojaki in 1-oJ' na Eveleth dne 25. a' ^ je naš “Jugoslovan9 i Minnesoti. ■; L * Torej nasvidenje- h( Z rojaškim j 0, J i ' PripravijeV*V «.*' ^ George J. Brince, & ra, Frank Intih^• ’ Kotze, Louis Gov'J h (Dalje na 5. str3n ijAe i encoi, ‘gli Uieetj the t S dol]ar ‘1 dei are c< 'e t0 'V0llth c 1)1 K , T .Hs o, % Jr .Hb t(* 0ll J* ot *>011. NOVA DORA, AUGUST 21ST 1929 New Era Supplement Edited by Anthony Garbas. Current Thought. WHO WANTS $5? eileouraif* °V°^e an increased interest for our medium and to Štiglic o a greater number of our members to write for the 111’ Meeting ,U^P*ement> the Executive Committee at their recent I the thr e e(l to offer prizes to the members contributing Kfa areCe ,est articles each month. The editors of the New Id°llars ®Judge who are to be awarded the five, three and two I'® devel •G ^°Pe that ^-his will be one of the effective agencies " i re cert°PUlg °U1 orsanization to its greatest possibilities. We I *° th*n °Ur mem^ers not be oblivious and insensi-ftNh tQe attemPts exerted by our organization to inspire our impart 5reater heig-hts. Our organization is doing its generic |tl0«, ou). ° cu^ivate an interest and it only requires our atten jiSW I The f^thusiasm, to achieve perfection for our lodges. «. i e"'s an 1 6W ^Ia Supplement with its publication of lodge |0ll!' is a potent influence in the fraternal life of |0111 En„"ati0n- ^ our members are readers and writers oi anot( Pietnbet.s IS1 Pa&e the chances are nine to one that they are ;S'api |*er »Ur SQ Powerful lodges and are doing everything to bet-jli Intension r^an^Zati011, ^ ^arSe surn is expended each year for I'tee VVOl'k in our organization. It is our duty to make method offered, in order to improve our organiza i%e tr* publicitY *s a f°rm advertisment which no ljNium °l resist. The practice of writing articles for our ^8es }la^ Certain to bring the desired result. Most of our in e1 |9|,ticles +Ve a Publicity committee whose work it is to assign )V. P’ririp 0 members, in that way a systematic method of ac- n«4 ThereU ieity is h“d- uare Plenty of suitable themes to write on, we are no viFe Will l Wever, if any one is in desperation for a subject iŠtv:i F1 faSc 6 glad to Pull them out of such a condition. Subjects iii’c?T° %jCl nature are constantly cropping up and therefore V(ie!fl N0vv y should be had as far as subjects are concerned. ji)P p we w- J^at we expect so many articles to be submitted to Is to f„i, lay down several rules which we wish the writ-.^,‘1 j 01|ow; peH. .J^icles must be legibly written in ink or typewritten. f0r , ere must be a sufficient allowance of space between s° * ^ nany necessary corrections. |St;il‘ 4, y one side of the paper should be used. e n,*1106 ^le capacity of our waste basket is limited, we W>iti<:m^ers V to refrain from sending us copies of arti- **■ eri by others. i li'RIEFS ! JUGOSLAV CONVENTION r-1- - > illf 1,)ers securing ifi h he published the first issue 'i»,J C? Ch- »»d you brtag ifr to last month’s Ib 'vili you did, your ; V 11 <*»«*>■ in the HON- P'\ I, ,11'« b«., J10" haven’t, 0 «>i «v, .."»Wn ^ iS 'j in 1 Oti K business and -A C ClV°nferred upon / .* the I mber. Who will L.lslinSuished honor her name first fj S »SR xoi-i1.’ !ti/ « '"1 i R R°1'L will be $•: \>Zrn> t* -, wul w,thin 8 1 k'‘ K tK now at least the v1 «h **e Del active member if Which En-,i v fei ^tiVe *°dge has the idy Ver! , mbers? Action l^lif ; ^Udly, so let.s see. L ^sv W 1 o® ^’°k r° A K?to indorerb -says the ence is soft and ft > iT Jg. the return to ;U^! 1 C,Ult' Almost ’ • % A fa out that by ■ ki''1' ^ st 'recti„ w steps in an JvX \?8k butn like very 1, i ^ back when we turn P. he way is long ' i'a . 0< y , Grent --— '^lllllK i \'<0iSe •BSt miction of , 8 ,ts “dead mem- ^e. % — ^■‘l^S^Z‘ufor,jmr % is ianVthin(J m ^ c Cens ]. , ce counting e/oj-e they arc % - ■ 4 The American Jugoslav Association of Minnesota, held its fifth annual convention at Eve-leth, Minn., last Sunday. More than 1,000 delegates from all over the state attended to take part in the program. A parade through the streets of Eveleth opened the varied program. Among the prominent speakers who addressed the delegates and guests at the banquet which was held in the evening, were Senator Schall and Congressman Pittenger. This organization was primarily established to avoid too rapid assimilation in our melting pot. The Jugoslavs as a organization unit assume a powerful position in the State of Minnesota, receiving considerable recognition from all people. The organization is arranging all necessary plans for Jugoslav Day to be held August 25th. Many officers of this organization are active members of our organization. COLLEGE OF AIR Miss Zora Tisol and Miss Julia Dolinar returned to Chicago yesterday after a week’s visit with friends in Cleveland. oOo Misses Mildred and Dorothy Tisol of Chicago, 111., are spending a week with friends in Eveleth, Minn. oOo Mr. and Mrs. Frank Jershin returned to their home in Omaha, Nebraska, after spending a week in Eveleth, Minn. oOo John Brodin and Joseph Intihar, were given the contract for remodeling Eveleth City Hall. oOo Mrs. Anton Lackner, age 74, a Chisholm pioneer, died last Tuesday following an illness of ten months. oOo Miss Kate Paskvan, of Chicago, 111., visited her uncle, John Paskvan of Chisholm, Minn., last week. oOo Miss Ann Kotchevar, of Duluth, Minn., is visiting Mr. and Mrs. John G. Kotchevar, of Ely, Minn. SLOVAK YOUTH EDISON WINNER The creation of the college of air in which tution is free and where one may attend classes merely by turning on the loud speaker is something very modern. No registration is necessary, all that one will have to do it to tune in on the courses which will be launched by the Baldwin-Wallace College professors, beginning Monday, October 28th. An apportunity for a four-year scholarship is also in store for the high school listener-student receiving the highest grades, for both attendance and exellence of work. This radio college represents a pioneer work in the field of educational development and will be an economic way for self-improvement. Ivan Getting, One of Top Five for Scholarship Contest, Is Cleveland Visitor Ivan Getting of Pittsburgh, Pa., one of the fivfe prize winning boys in the Edison scholarship contest held at East Orange, N. J., was in Cleveland recently. He is the object of much admiration -among the Czechoslovaks and Carpatho-Russians of the city because his father is the Czecho-Slovak consul in Pittsburgh, Pa., and because of his Slovak origin. “Yes, people still point at me, but I hope this won’t happen always. There are lots more boys in the country smarter than I, therefore to be called one of the five brightest boys in America is a misnomer.” This was the comment made by the 17-year-old prize winner who came here with his parents to participate at the Czecho-Slovak and Carpatho-Russian Day, held at Clark Ave. and W. 43rd St. “The questions we had to answer at the elimination contest in Harrisburg and even those at Pittsburgh were in my estimation, more difficult than the ones given by Mr. Edison and the judges in East Orange,” Ivan said. Ivan thinks he answered at least 90 per cent, of Edison’s questionaire satisfactorily. “We came home with more money that we had when we left. Besides the Edison radio which was presented to each of the contestants, Mr. Edison gave each of us an electric toaster. “Of all the judges, Col. Lindbergh was the least talkative and he was very considerate in making the stay of the contestants under the bright sun very short.” Mr. and Mrs. Milan Getting, Ivan’s parents, take no credit for the achievement of their son. “Ivan interested himself in studies voluntarily, without parental encouragement,” Mrs. Getting said. Sport Sense Comrades 12, Sailors 5 Mills Strikes out 16 Men The Waukegan Comrades defeated the Great Lakes Naval Training Station nine by a 12 to 5 count. George Mills, the Comrades’ Strike out wizard fanned 16 men and allowed but six well scattered hits. Archdale’s fielding and Bartel’s home run were the features of the game. Mills led the hitting for the Comrades. This game was the ninth straight viceory for the Comrades. Next Sunday the Comrades will attempt to increase their winning streak to ten games, when they play the strong 10th Street Business Men, one of the leading teams in Lake County. The winner of this melee will challenge any team in Lake County for the championship. Comrades a. R. H.E. Pabst, ss _____ 2 110 Archdale, 3b 5 12 0 Korenin, cf 3 3 10 Bartel, lb . 4 12 0 Skoff, 2b .......... 4 2 1 1 J. Petrovič, 2b i o 1 0 Smith, rf ....___ 1 l i 0 McKinney, rf ...... i i o 0 Singer, If ._........ 5 12 0 Kaires, c _______ . 3 111 Mills, p „ 5 0 3 0 Totals .49 12 15 2 Great Lakes A. R. H. E. Winsor, lb ........... 4 110 Smith, c ............ 4 0 0 0 Maddux, 3b-p .. 3 1 0 0 Iiohn, rf ........ 3 110 Cothron, cf 3 12 0 Krohm, 2b ___________ 4 10 0 Graham, ss ... 4 0 10 Lund, If ..... 2 0 0 0 Kuk, p ............... 4 0 11 Kuk, p-3b ___________ 4 0 11 Totals .....31 5 6 2 Comrades .. 302 200 050—12 Great Lakes 022 000 010— 5 Two-base hits—Pabst, Arch dale, Skoff, Mills, Graham. Three-base hit—Korenin. Home run—Bartel. Base on balls— Off Mills, 1; off Kuk, 11; off Maddux none. Struck out— By Mills, 16; by Kuk, 7; by Maddux, 1. John Petrovič, Comrades No. 193, Waukegan. Illinois. JOLIET PICNIC BIG SUCCESS It is reported that everyone enjoyed a grand and glorious time at the picnic held by the SS. Peter and Paul lodge in Joliet, 111. Ideal weather conditions attracted approximately 4,000 people, 2,000 of these picknickers were drawn to the outdoor festival primarily for the game between the K. S. K. J. nine and the Wayside A. C.’s which the former, after a hard contested battle, won by a count of 13 to 7. The success of the affair is attributed to the astonishing cooperation maintained during the constructive period of the picnic. Why Walk In Circles ? We may all rest assured that walking around in circles will get us no where. The lion in his cage, robbed of his freedom, waiiks monotonously in circles, perhaps reflecting on his past liberty enjoyed in fhe wilds of some tropical country. Now that he is a prisoner of man and a victim of stares, the king of the jungle, enraged at his plight, paces in circles, his only change being the change of direction. This powerful beast no longer can do anything aggressive, the bars are between him and freedom. When we walk in circles we are deliberately erecting imaginary steel bars between ourselves and progress. Persons walking in circles are to be pitied since they are certain to fail to discover their true possibilities. They walk in circles doing the same thing day in and day out, never cultivating capabilities and developing unsuspected abilities. The trouble with most of us is lhat we have no appreciation for freedom and opportunities. We walk in circles ignoring everything that is happening around us. With a dumb expression on our faces and with our hands clasped behind us we make our round of circles each day and remain satisfied. Our organization is doing everything to keep its fraternal life from becoming savorless, tame, vapid and insipid. It has created a Sport Fund, but most of our members insist in walking in circles instead of stepping out of the rut to respond to the call of sports. Our organization is welcoming new members by offering awards to live wired members, but there are none. The S. S. C. U. has now made another step forward by giving prizes to our best writers. We hope that our members do not hang back and continue walking in circles as though they didn’t know what to do and when to do it. --------o------- Can you do this? Can yo,u place six matches, toothpicks, pencils or similar objects on a table in such a position that every object touches every other object? Try it, but remember breaking or bending is not allowed. It can be done, all right, and in fact is very simple. But watch out! Don’t let1 it fool you. The solution will be given next week. o------------- “What have all these baseball fans got megaphones for?” “The umpire is hard of hearing and they don’t want him to miss any of their comments.” Golfing Doctor—The first hole in one I ever made was very unlucky. Friend—How so? Golfing Doctor—My appendicitis patient died. “How was it poor Wilkins met his sad end?” “He went to shoot his wife and the poor fish didn’t know the gun wasn’t loaded.” Reading, Pa. Members of St. George’s Lodge, No. 61 are hereby notified of a special meeting to be held on Saturday, August 24th. The members are requested to be present punctually at 7 p. m. so that the meeting may be opened and complete plans and arrangements made for our approaching picnic. ANTON JAKLICH, Secretary Lodge No. 61. Phunology Victrola: “My mother is j terribly old-fašhioned.” Ileathrola: “Mine, too. That’s why I always go out with my grandmother.” First Shipwrecked Salesman; “Abie! Abie! Come quick—I think I see a sail!” Second S. S.: “Vat’s the difference—ve ain’t got no sam-t pies, ahyway.” 1 ~~ Pooh: “What color bathing .j suit did Ruby have on?” Bah: “I couldn’t see—she was reading a book.” e Attorney (after cross-exami-e nation): “I hope I haven’t . troubled you with all these questions. Lady on Sand: “Not a all; I J have a small boy of six at ! home.” r Gazonda: “How long did you sleep last night?” .j Gazoof: “My full length— five feet, 10 inches.” e FARM RELIEF Old farmer Gooberpea was ^ trying to impress his son that - chopping wood was as good ex- 1 ercise as playing golf. 2 “Oh, no. father,” insisted Bozo, who wanted to play golf, f “it is the walking between * strokes that makes golf such t valuable exercise; that gives the legs a chance as wrell as the 5 arms.” “So that’s it, is it?” ex-' claimed the old man. And then he went into the field and placed pieces of wood at in-^ tervals all around it. Back at the house again he handed ^ Bozo the ax and, patting him ; affectionately on the back, said: 1 r “Now, son, go and play the 1 ’ full course.” “I hear that MacIntyre’s lit-} tie boy swallowed a dime. Did they get the doctor?” “Yes, for MacIntyre.” A P Old Lady (to pilot)—Why , are you so nervous? Pilot—We have lost both ■ wings. Old Lady—Never mind; we’ll get new ones when w7e land. f \ Cora—Ruth says her face is her fortune. Jane—Then she need not r worry about having to pay an I income tax. A Chicago gangster boarded ! a street car and refused to pay his fare. At the corner the conductor pointed out the tough guy to a policeman. “That man won’t pay his fare. Will you take him off the car?” asked the conductor. The cop took one look at the burly gangster, then said : “Oh, 1 that’s all right; I’ll pay for him myself.” Millie—Mother, we must gel a trip to Europe out of Dad this summer. Mother — All right. What doctor do you recommend we go to this time? Mr. Funk—Don’t you think it’s about time the baby learned to say “papa”? ■ Mrs. Funk—Oh, no. I hadn’t intended telling him who you are until he becomes a little stronger. —————_— • Buncrust—I knew your wife long before she married you. Piebust—Well, I’ll tell the world, I didn’t!, 'Bare Facts ( ravat is of Jugoslavian origin. “Cravat” is derived Mom Cravate ’ the French name of the inhabitants of Croatia, who in English are tailed Croats (pronounce “kro-ats,” in two syllables). ‘ Khrvat” is the Croato-Serbian form of the name. The original cravat was a linen scarf worn around the neck by a regiment of Croat mercenaries in the service of Austria. About 1636 the French government organized a regiment of light cavalry dressed in uniforms paterned after those of the Croats. This mode of neckwear immediately became popular among civilian men in Paris. When first introduced among civilians the cravat consisted of a simple linen or muslin scarl, but later cravats edged with lace and tied in a bow with long flowing ends be came the fashion. Chinese Pigtail's. Many Chinese still wear the pigtail, although since the establishment of the republic in 1911 the number to retain this style of dressing the hair has diminished rapidly. In 1644 when the Tartar or Manchu emperors began to reign in China, the people were compelled to shave the foreskull and adopt the queue as a symbol of subjection and loyalty to their new masters. At first the people resented the imposition but opposition to it soon died out and the queue became the most characteristic and cherished feature of the national dress. Venus de Milo. This statue represents .the goddess Venus and it was found in 1820 by a French admiral named Dumont on the island of Milo de Melos, one of the Greek islands. It was placed in the Louvre where it still remains. Why is an endurance test called a marathon? Marathon was the name of a village in ancient Greece about 20 miles northeast of Athens. In 490 B. C. the Greek army of about 10,000 men there met and de-i feated Darius the Persian with many times that number. Con-1 trary to the Greek custom, the Athenian dead were buried on the field, and to this day the ; mound raised over their remains may be seen on the plain i. of Marathon. According to t Greek legend, a runner named Pheidippides left the battlefield and ran to Athens with the i news of the victory. After del* - livering the good news the runner dropped dead in the ir.ar-i ket place. The exact distance that he ran is supposed to be ; 40 kilometers. Marathon races 1 and athletic features are in commemoration of this famous run of Pheidippides. Frequently the term is now applied to an endurance test of any kind. Who first crossed the Atlantic in a row boat? John Tray-nor and Ivan Olsen were the first to cross the Atlantic ocean in a rowboat. On Jijk 5th, 1881, they left Bath, Me.,' in a rowboat named “City of Bath” and reached Falmouth, England, August 24th of the same year. What is the largest island in the world? Greenland, with 827,300 square miles of area, is regarded as the largest island, assuming that Australia is a continent. Sometimes Greenland is referred to as an island continent. New Guinea is the next largest island. It has an area of 330,000 square miles. P s S S Ml m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT lllllllllIII{||IIIIIIIIIillllilllllltlllllllllllllUlllllllllllini!IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH»llllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllI!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllUIIIIIHUIIII|llllllllllllllll| m sk WISCONSINSKA TELJICA DE- (A. J. T.) Med številnimi lepimi vtisi, ki mi jih je pustil nedavni obisk našega zelenega severa, je e-den naj lepših sestanek z Lucy Frances. To vam je res wis-consinska deteljica, tista drobna, bela, katere je sam med. Samo pet spomladi je šele videla, toda njena inteligenca, se mi zdi, daleč prekaša inteligenco povprečnih otrok iste starosti. Ko sem užival gostoljubnost Pucljeve družine v Green-woodu, se mi je gorkega poletnega jutra kar pridružila, kot da se razume, da med prijatelji ni potreba posebnega predstavljanja. Pa mi je razkazala vse znamenitosti obširne domovinske farme, vsaj v kolikor so se njej zdele zanimive, šla sva pogledat konje v hlev, seno na senik, farmsko orodje v shrambo, kokoši v kuropetnik, pujske v o-grajo, slive, sladki grah, salato, špinačo, potočnice in resedico na vrt. Potem me je povedla k veliki groblji kamenja, kjer rastejo grmi malin in ivanjskega grozd.jiča. Te smatra za svojo osebno last. Pod velikimi listi in rumenimi cveti buč me je o-pozorila na male, zelene bu-č'ice, konci polja pa na umetno izdelane storže, ki so popadali z velikega borovca, v katerega senci mi je dovolila nekoliko počitka. PEOPLE BORN BETWEEN AUG. 22 AND SEPT. 22 Odtam sva lezla skozi goščavo leščevja in drugega grmovja do opuščene železniške proge. Med tračnicami in pragovi raste trava in jagodice ter cvete rman in druge poletne cvetke. Ob straneh je cvetel bezeg, zorele so maline in bingljale so košulje še nezrelih lešnikov. Moja mlada spremljevalka je poznala slcoro vsako rastlino, glede neznanih pa je hotela vedeti. kako se imenujejo slovensko in angleško. Govorila je z menoj samo slovensko, z ljubkim ribniškim naglasom. Vsako zrelo malino je opazila in tudi kot mušico droben cvet gozdne rastline je videla. Opozorila me je, da ne smem stopiti na rastlinico jagodice, češ, da jo s tem uničim in ne bo jagodic. Pokusiti mi je dala kiselkasta peresa zajčje deteljice in tudi sladkih malin. Sebična ni ta drobna, plavolasa hčerka tipičnih polsevernih farm. Opozorila me je tudi na male krtinice nekih 'žuželk, češ, da jih ne smem pohoditi, kajti v tisti hišici da živi droben žužek. (Imela je zanj posebno ime, katerega se pa ne morem več spomniti.) Po njenem mnenju je bil takrat žužek baš vstal in si pripravljal zajutrk. Morda se je bil malo preveč nasrkal medice iz sladkih čaš gostoljubnih deteljic, krokal in čričkal pozno v noč, potem je pa malo polena-ril zjutraj. Kdo ve navade teh malih lahkoživcev. Pa me je Lucy opozorila, da ne bi bilo lepo podreti mu hišico, četudi ga morda ni doma, ker potem ne bi imel kam iti spat. ■ Vsaka živalica in vsaka rastlinica se ji je zdela enakovredna sestrica, ki pravtako rada živi kot ona. Pravo dete narave. The sign Virgo, an earthly, barren sign, indicating a materialistic, matter-of-fact turn of mind, keen insight into human nature and cool-blooded estimate of life, is the ruling sign for persons born in this period. Such people are qualified for success in many directions; they achieve distinction as chemists, lawyers, designers, scholars, philosophers, journalists, novelists or politicians; the latter because of natural aptitude for sounding public opinion. They are good at detail and persistently investigate until curiosity is satisfied. They are self-contained and may be trusted with a confidence. Harmonious marital relations are possible for them, for they inherit a genuine love of home and family, but family feuds and misunderstandings overwhelm them. They are great lovers of books. Women born under this sign are specially fond of beautiful clothes and social leadership; sometimes they proceed to dangerous extremes to procure the means to fratify their whims. Both men and women tend to accumulate money; they thfe excellent judges of business opportunities. Although usually outwardly frail physically, they have remarkable vitality and recuperative power. Having passed the fourteenth year in safety, there is no reason why they should not live to ripe old age. February and November are the most congenial months for the advancement of their interests, and preference should be given to Wednesday as the most favorable day of the week for their undertakings. --------o------- Vera Albrechtova: PO METKO Mucka mijavka, psiček laja, Metka nam nocoj nagaja, noč je že, a še ne spava, kar po kotih podremava. A nekdo gre že čez klanček, ga poznate, kaj ? Zaspanček temu možu je ime: dolge on ima noge, mehke, žametne roke, a oči kar sam zaveže, tistemu, ki spat ne leže. THE HORNBILL You might think this was intended to be just a funny picture of some imaginary bird that existed only in the brain of a comic artist, but that was not the case, as the drawing was made from a close-up photograph of a real bird that lives in India. He not only sat for this picture, but he tried to “look pleasant” while it was being taken, whether you believe it or not. His shape is a regular joke, and there is nothing beautiful about him except the bright colors of his plumage. His enormous bill is his most conspicuous feature, and to hold it up he has to tilt his head back at an angle of forty-five degrees, and gaze skyward. He has a ridiculous habit of jumping up and down on his perch, with both feet; and while it adds nothing to his manage to catch on the wing. Travelers tell os that the noise made by a flock of hornbills in flight, is something astounding, resembling the rush and roar of a heavy freight train. Their nesting habits are unlike those of any other birds we know of. They nest in the rotted out hollows of very tall trees. They find a hollow with a larg opening near the top, which gradually gets smaller as it goes down the tree—and at the very bottom, it is nothing more than a narrow sift. The mother bird enters at the wide end, and works her way down to the bottom, pulls out a few weathers from her breast, and calls it a nest, and on them lays her eggs. When she begins incubating her mate does a very curious thing, he hustles ai'ound and gathers a kind of gum,mixes TA5T COOA GRILLED TOMATOES Select fine ripe tomatoes-ripe but firm. Wash and trim out the stem end. Cut in half crosswise. Arrange the halves, cut side up, on a baking pan. Drop a bit of butter (about 1-3 teaspoonful) on top of each half and add a sprinkle of salt. Slip the pan under the broiling flame of the oven and broil till delicatel ybrowned (about 4 or 5 minutes). Serve at once. Tomatoes cooked this way are an attractive garnish for meat loaf or a roast or, when served on a couple of slices of bacon, make a good luncheon dish. w An Enormous Bill Is His Most Conspicuous Feature Nekoliko ženske samovolje in emancipacije je pa tudi v nji, kajti ona je določala kako daleč greva na izprehod in katere strategične steze naj se rabijo. Ukazala mi je celo naj prestopim nizko žično ograjo kokošnjaka in ji od tam prinesem par jajec, ki so jih bedaste kokoši izlegle kar tam med plevelom. Da mi je brezpogojno zaupala, izpoznal sem pa najbolj iz dejstva, da mi je izročila v varstvo in pestovanje svojo punčko. kadar je nabirala šope rož ob stezici ali kadar je razisko vala džungle malin, bezga, leščevja pa višnjevih in rumenih poletnih rož ob opuščeni železniški progi. Banketi, plesi, surprise parties in podobne nadloge velikih mest so all right, toda včasi bi človek vso tako navlako rad zamenjal za zaupen pogovor z otrokom, ki je pristno dete narave, ne poznajoče prevare in potvarjanja. Naj bi bila lica male wiscon-sinske deteljice vedno rdeča, kot so njene maline, in ko odraste, naj bi postala botanistka, da se njeno srce še intimnejše približa naravi, v kateri edini je vsa resnica in lepota. dignity, it has been imitated in one of the native dances of the country, and is known as the “wan-blin-gong.” While engaged in this uncouth dance, the bird never once changes his woe-be-gone expression, that he wears as regularly as he does his feathers. The different parts of his body do not seem to fit, or harmonize, and his daring mixture of colors would cause heart-failure in a futurist painter. His body is small; his wings and tail are long out of all proportion, while his legs are short and dumpy. His appearance is so comical that it is hard to iook at him without smiling and his picture seems out of place anywhere except in the comic section. His great, big bill, from which he gets his name, is one of the strangest—one of the hardest-to-understand in bird architecture. It is a horny ex-cresence that starts out with the best intentions, but it gets bigger and bigger the longer it grows, and finally winds up in a perfect nightmare of a bill. Fortunately for its owner, this beak is light and hollow, otherwise it would never be able to lift it. The material looks like ivory, but weighs little more than cork; out of this bill the natives carve many curious ornaments. They arev true forest dwellers, and are seldom seen in the open. Small fruits and insects are said to be their principal food—the latter, they ALFRED TENNYSON it with the woody part of decaying fruit, and using his bill as a trowel, he deliberately plasters up t}ie larger part of the opening, leaving open the narrow slit, behind which the wife of his bosom is sitting on the eggs. While she is a prisoner, the male feeds her regularly three times a day, serving the food in little half digested pellets of insects, fruit and an occasional lizard steak. While she is a prisoner in the hollow, she can move her bill up and down in the slit; her jailor thinks three meals a day quite sufficient, and no amount of fussing on her part, can induce him to add to thev allowance. When the babies hatch, another curious thing happens; the mother by prying with her bill, manages to work the plaster loose over the larger part of the opening, breaks it, and comes out. Then she goes to work and plasters up the opening as before, leaving only the slit open down where the babies are; and they are safely locked up, where nothing can harm them. When they are big enough to look out for themselves, the parents break down the upper opening, and they are free to come out. If not disturbed, the paii’ comes back to the same hollow tree, year after year for rearing their young. So there are more queer things about the hornbill, than the shape of its body—they have queer ways as well. One hundred and twenty years ago in the little parrish of Somersby, England, Alfred Tennyson was born on August 6th, 1809. The little boy, who was later to be Poet Laureate of England, grew up in the low fenny marsh of Lincolnshire county. His father was a most unusual man. He was rector of the parish, a man of remarkable physical strength and rare mental gifts. It is said he was a scholar, painter and musician. His mother was a sweet, gentle and beautiful woman. She was exceedingly tender-hearted and kept an ever watchful eye over the daily life of her children. She was always interested in their little games and amusements PRVIČ V ŠOLI Jurče gre prvič v šolo. Po pouku pusti zvezek, abecednik in torbico v klopi in jo hoče mahniti skozi vrata. “.Jurče,” ga pokliče učitelj, “pa tvoje stvari?” “Kar imejte jih, saj me ne bo nikoli več nazaj!” -------o-------- V MENEŽARIJI “Kako ti ugaja slon?” “Prav nič mi ne ugaja, ker ima rep na glavi 1” V ŠOLI Učitelj: Mirko, po čem sklepaš, da ima tvoj pes razum? Mirko: Moj pes ima razum, ker vselej cvili, kadar moja sestra klavir igra! —o—------------- PRAV IMA Majhen deček je padel na cesti. Gospod, ki pride mimo, ga pobere in ga tolaži: “Nikar ne jokaj, te jutri ne bo več bolelo!” “Saj jutri tudi jokal ne bom več!” Alfred Tennyson and made herself one with the children of whom there were twelve. Eight brothers and four sisters there were, so the Tennyson children never lacked company. Naturally when they went to school they felt no need to seek the companionship of others and some of the neighbors remembered Alfred as a shy little fellow who did npt mingle much with the other boys. All nature appealed to the little boy. The meadows, the fields, the woods, the brooks—all spoke to him in their own mystic tongue and listened with ears of understanding. Three brothers, Frederick, Charles and Alfred all wrote poetry when they were boys, but Alfred especially was the dreamer. The story "Arthur and his Round Table,”^ made models for their childish games. Their world was one of romance, and each in his turn would give to their father or mother his chapter of a story perhaps was very simple and long, but interesting to loving parents and stimulating to the imagination of the little writers. The children had great fondness for mimic games of make- MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members New Duluth, Minn. I stood as if rooted to Zdaj vam pa iz New Du lutha pišem, ker tukaj sem za letošnje šolske počitnice. To , bolj majhno mesto in se nahaja 11 milj od Velikega Dulutha. Tudaj se vidijo tovarne, česar v Ely ni. V tovarnah delajo cement, jeklo, barve, itd. Večinoma se dela po 10 ur na dan. Kakor pravijo, še precej dobro zaslužijo tisti, ki imajo bolj težko in nevarno delo. Tukaj je precej Slovencev. Blizu tukaj sega Superior jezero, po katerem vozijo veliki parniki, čez ožino jezera je velik most, katerega odprejo, kadar pride kakšen velik parnik spodaj. Potem ga pa zopet zaprejo, da lahko ljudje po njem hodijo. Meni se zdi to zelo zanimivo gledati, ker nisem "še nikoli prej kaj takega videla. Na drugi strani tega mostu pa je že država Wisconsin. Je prijetno tukaj, pa vseeno mi je dolgčas po Ely in domu. Od Ely do New Dulutha je nad sto milj. Zdaj moram pa nehati, ker je pričel jokati baby, katerega moram varovati. Bye, bye! Frances Korent. My Experience as a Key I was in a box with many other keys. It was so crowded in the box that I was pushed all around. One day a man came into the store. He opened the box where we were lying. I heard the man say, “I want a number fifty key.” I was picked out aVong the rest. When I came to the home where this man lived I was put into a keyhole. A careless boy came in and slammed the door and I fell out. I was soon swept into the dust pan and then thrown into the fire. My, it was hot! I was soon red-hot and I cried, “Take me out! Take me out!” but no one heard me. The grates were turned and I fell into the ash box. A boy, while taking the box out, spied me on top of the ashes. He tried to pick me up, but burned his fingers. This made him drop me in the water, where I was carried by the water into the gutter. Such is my experience as a key. Tony Nemgar, 10, Lodge No. 25. Eveleth, Minn --------o-------- Just News From Colorado We have had some heavy downpours of rain recently in El Moro, Colorado. Our crops will prove to be exceptionally good this season. The corn is large and plentiful, and we have had a second cut on the hay. The children are quite anxious to get back to school. Mary Marinac, 10, Lodge No. 84. El Moro, Colo. --------o-------- A Ghostly Experience One spooky evening as I departed from my girl friend’s home I felt that I was going to experience something dreadful. I was just ascending the hill toward our home when a ghostly figure attracted my attention. believe kings and knights and their childish creations were very wonderful to their friends and neighbors. Thus, under stimulating and happy surroundings began the life over a hundred years ago of the man who for over sixty years delighted England and America with beautiful verses full of rare grace and charm. ery rr0 irk w. hm, i’try Wt fjth, °u]c ' sp ground and my heart seen’e drop into my shoes. Refle", N my courage, I continued t0 ong up the hill, and a little 8 Jie v found the ghostly figure fnei frightened me to be on. 'Ve gigantic and sturdy bir^ . ?tch Mary Ann Polichnick. ’ *fht. Chisholm, 1(i cl --------0 — 6 i"1' Why I Never Want to Be*1* ^le I will attempt to relate a" e perience which I had , J°sts which made me decide \ °u never would like to be ■ of My mother and sister *, of out of town and I was to'5® "en official housekeeper ^ # aH< their absence. I swept the ^ ;fea] and did the easy part 0 ( : the day’s work first. I found * sorrow that the time faster than my work. ^ my duty to keep watch some chicks we had. ^ | q sort of careless with the^ d cause of the work I liaC*. i j, . ^ within the house. While 1,1 Ng house, I heard a loud o° ^ ^«8 tion outside and decided ^ *an what it was all about. . (., ing out, I discovered tha j ^ chicks were feasting j”, .j^i neighbor’s garden, vV'1'Ci'il fj ^ course, kind of disple*s®^ e, ; neighbor. I had a difficU.^ ^ convincing the chicks ^ ^ ^ would be better for eVer''t| if the chicks were in the P . ^), yard. After I had them 11 . ^ into our yard, I reme,1’j u ‘‘S that I had some milk jj L ’ on the stove. Running ^ ^ ^ house, I found myself i*1®^ ^ ^ cloud of smoke, the re*11® jjMiM the milk. Arfd the t"'V!‘ which I was frying foi' ^ were black ashes. After making a fiz^y )jj supper I was comPle ,j|i ^ sured that I never ^ to be a girl, whose duti^ji ^ n cook and look afte1' itf « about the house. jj. 'd v.aj Henry Kor«*fl t Lodge P jp it 1 ’ Ebr' it. e — A Dream .a! The girls in our ^ J hood organized an ;l j club, and the oldest was to be the captain^ { iflj One evening, as v' f0, seated around a b°n ^ti ^ ,11 suggested a plan of : p ; itl j' : 11:30 that very night a deserted hospital- « : We went home thel as much sleep as it to get before the ^ our anticipated adve!|sefi fcj'1 hopped into bed, and1 sf i|e but a short while 'vh ^ ^ one was tugging at ^ fyni,4,' clothes and remind**,< M^ what was ahead 0 !s night- , „*11J i J I dressed as t'.y .^ft' trance, but with v’e_ $ ’ noise, for our mothel ^ eH|y know of our advent^ * jj ^ we were afraid ji wouldn’t allow us to ^ did. We crept out 0 ^ dow as stealthily .ay, tyk* and were on our " , jW “I’m afraid,” I s*[r f “So am I,” anothe \ citedly spoke. ^ J0^ After a short )i‘v rived at the vaC&|! and crept through 41,10|de(, ^ ^ dow one by one. tlie j, first, while the y°u -0r , ; ^ I h -as last. The i**g* A, hospital appeared ^ ^ ti^ because of the s ^0 ^ foij darkness. Only the (JS? and there cast ^ through some dust-1’ 5 1 to j dows. We also ji' that many people 5) (Continued on f ^ladinski dopisi ni)' °tttribution from Our (c5°r Members ^ Continued from page 4) lrr0r°0QS’ which added to our tiri« Ur Paginations were X A a fast rate and we ifinie/t^0118 before us and it i’jrvwv white hands were Whil C^e ready to seize us. P the 6 ’^^ng through one ^uld ,IOf°ms fear that we sni 'f Ur^ one °f the ghosts it 0? a< lighted candle. A wind just then came ne w blew [t out. By this kerln?6 a11 in a heap in a ;\VP v e room, patch ,1(!aic* the scratch of a light n Were shaking with |d Ur teeth chattered nvjj s Played tag up and Dd]e I.1" s^nes- At last the 1 disco^ aga*n lighted and °sts j.°V?red our imagined e oijfc-0 tlesh and blood .rl'ftib 0f^es. It was another Of thwii Seeking the same w , s as we were. We ’ and 0rne together laugh- rea]i glGatly relieved that ^ghosts ^ n°^ stumble over Annie Govednik, 13, Lodge No. 30. Chisholm, Minn. "—0---------- J”e dav^amping d ^I^d bean ‘dca that it ping. eirfect Girl Hpei^ah Smith wa; • in dl ^le front of the m«etifti6 H 4,ma11 villa«e hall> itt0 |oItheh-iii8Uddcnly every lNscr 1 Went 0Ut. /efe e‘lmed with fright % a big storm. II '^d t]. hghtened. They Cra8h of a big -6 §0un js hroke and a lrt%re Was heard. The 'v*s /’l0Piug and the %%*■'*** again, but th* ly °n a«d on. 'Vefe .°Ple were quiet ? sin,,-Beulah stili SOngs—loucl L'ne , ’ and dreamy L -v an i,ds calm when Ithe n, 06 lights flashed marched out. im v,;;'then fainted- ^°°1 SK r some wa-H^ecl well. She itM*lers +.lnd the curtain Ct :wh»‘»»-- d, ' heard among a Kumse. 14, No- G Krt khS t n nce as a Cook F* T A askpH 1' Ac! +•• my mother ei)’\Ph*.f.^r a ,, lild a Job as a T. Slfc*°°4 Mt.teo.K- ptijf tlllsua)1 ® morning K>«le rarly and> i!1 IV? heheld the ' for , Pheasant for a job. I ate . w be11 d#*l ef of1 It' h »ec*! efl1 e [to t h»l in licl*1 ,seil :uH tn*1 eryfcl e Pr" ei^1 cO1 into na iti»] p m)’ m 3 iit, :iy- »dv«1 iv.t'01 \ve breakfast and started to walk in the direction of our town After considerable walking 1 gathered up enough courage to make my first inquiry regarding a position as cook. A clatter of shoes answered my meek knocks on the door. The owner yf these shoes I discovered to be the cook and, of course, she soon informed me that my services were not wanted. I was not to be discouraged so soon, so I approached a second home, but without avail. The third home I came to I saw a woman with four children sitting on the porch. The mother was busily engaged in peeling potatoes, while the children played at her feet. I asked very politely if she ever thought of having an experienced cook. She replied, “I certainly do, you’re hired. Will ten dollars a week do?” I considered that fair and was well pleased with my success in securing work. ] was instructed to finish peeling the potatoes. Completing this little work, I then placed them on the stove to cook. Next I was asked to write a list of groceries, which I was later to get, and I was also asked to write a pie recipe as the lady of the house dictated. It seems that I got the two papers mixed, for I started to make the pie from the list of groceries which I was to get. First I sliced two bars of Fels-Naptha soap and put it to cook in a pint of milk and a bunch of onions. When this boiled it became a thick and disagreeable smelling syrup. I then put a box of starch, some pepper and two tablespoons of cleanser and continued stirring the mixture till it became sticky enough to be put in a pie tin. I then poured the stuff into the tins and put them into the oven to bake. The dessert was ready to be served and; I was extremely proud of my pie and was certain that when it was eaten I Wtmldj get a raise in pay. The mistress of the house was tVie first to taste the.pic, and what a face she did make. I quickly gave her some water, and when she drank it, she yelled, “You’re fired.” I sure got my raise, but it was a raise out of the house. I never want to have another experience as a cook. Frances Sterle, 14, Lodge No. 92. Rockdale, 111. hd1 tC' /as ti’11', d** vhe>\; (« at Jin« of llS ;i»e t Mri to i°, of a* tn f DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) tber J sv*"4 O! n/ tei'1 i o’ Sti5 *'c0m S pota I/. Chicaga poročajo, da se že lastavice zbirajo skupaj, kot da se pripravljajo za polet v južne kraje. Lansko leto ,jc bilo to zbiranje opaziti šele v septembru. V takozvani mrzli Minnesoti je trajala skoro ves julij in začetkom avgusta huda suša in vročina. To vedo tudi gl. odborniki JSKJ. ki so se mudili v Minnesoti koncem julija, posebno tisti, ki je bil od soinca ves opečen, ko se je neke vroče nedelje vozil po jezeru. Na dan 5. avgusta se je bilo vreme ne koliko ohladilo in je rosil dež vso noč; zjutraj pa je kakšnih pet minut padal kristalno beli Fnfeg. Padal pa ni po sibirskem, ,ampak po californijskem načinu. Tudi v Californiji se včass pozimi med dežjem zažene sneg, toda videti ga je le zraku, kajti predno prileti do tal, se že izpremeni v dež. Tako se je tisto avgustovo jutro godilo v Duluthu. V zraku je .plesal sneg, par čevljev nad gorko zemljo pa je izginil. Lepi rdeče sivi robini se sprehajajo po gozdih in lastavice se preletavajo po zraku. Parkrat se je tuintam že pokazalo malo slane, vendar še ne pričakujemo zime, kajti ko to pišem, je nastopilo zopet precej vroče vreme. Te dni sem srečal tu v Min- nesoti rojaka Jos. Štuklja iz Jolieta (ki je bil prvi predsednik KSKJ), Mudil se je na obisku svojega brata na “Balkan farmi” blizu Chisholma. Z njim je bila tudi Mrs. Grahek, soproga gl. blagajnika KSKJ. Obiskala sta svoje znance v Chisholmu, Tower, Ely in drugod. Iz Dulutha sta se obrnila proti Wisconsinu. Prav rad bi se bil srečal z urednikom Nove Dobe, ko se je vračal iz Ely-ja, toda ne vem kod ga je nosila kanalja, da ga nisem videl. Mogoče ima aeroplan. V St. Mary’s bolnici v Duluthu bil je zopet operiran rojak Derganc, član JSKJ, iz Au-rore, Minn. Mož je že kaki dve leti v bolnišnici, zdaj v St. Mary’s, preje pa je bil v Nope-mingu poleg Dulutha. Pred par leti je bil zbolel tako nevarno, da mu niso niti povedali, da mu je soproga umrla. Bil je takrat tako slaboten, da je tehtal komaj kakšnih 50 funtov; pozneje pa se je precej okrepil in prišel do kakšnih 150 funtov teže. Zdaj je zopet na bolniški postelji po operaciji radi neke notranje bolezni. Sobrat Derganc ima zelo v čislih JSKJ, ki mu je plačevala regularno podporo, dokler jo je po pravilih bil deležen, zdaj pa še vedno dobiva po $10 na mesec iz sklada onemoglih. Ima več otrok, ki so pa različni, kot marsikje. Z veseljem pripoveduje o hčerkah, katerih ena je nekje v New Yorku, druga ne vem kje, ki se ga vedno spomnita s pismi za rojstni dan ali o kakšni drugi priliki in včasi tudi priložita kakšen dolar. Hudo pa mu je, ker se ga sinovi ne spominjajo takp. Nedavno go se peljali proti jugu nekje v bližini, pa ga ni noben prišel obiskat. V bolnišnici se nahaja ga. Peternel iz Gilberta in g. Zaiar iz Biwabika. Obiskal sem tudi St. Louis county ubožno farmo, kjer se nahaja kakih šest naših rojakov. Med njimi je tudi 81-letni eian JSKJ, ki je hvaležen Jednoti. ki že več let plačuje asesment zanj. Tam se nahaja tudi rojak A. L., ki mi je povedal, da je vzgojil veliko družino, pa ga noben ne pride obiskat. Žena ga je zapustila še ko je bil zdrav, in odšla z nekim drugim menda doli v Milwaukee. Rojak A. L. je član KSKJ. Na ubožni farmi se nahaja kšnih 325 oseb, in kot sem videl, vlada tam red in snaga, :er tudi zadostna postrežba za vsakega, ki ni preveč razvajen, Kateri morejo, delajo kaj ma-ega. Za vsa težja dela pa so najeti delavci, ki obdelujejo ob sežno farmo. Pečajo se z živinorejo in poljedelstvom, vse pohištvo je moderno, istotako tudi kuhinja in pekarna. Čitatelji naj mi oproste, da zdaj v času piknikov opisujem bolnice in ubožne farme. Imam pač čas, ko si sam skušam izboljšati oslabljeno zdravje, pa pri tem obiskujem bolne in zapuščene rojake. Pozdrav! Matija Pogorelc. -------o-------- prečitajo in vpoštevajo. Bodite značajni in ne pustite se vedno opominjati za plačanje ases-mentov. S tem prihranite tajniku delo, papir in znamke, sebi pa tudi kakšno sitnost. Tako bo prav za vse. Z bratskim pozdravom, Joseph Turk, tajnik. —o—----------- Chisholm, Minn. Tem potom obveščam članstvo društva sv. Jožefa št. 30 JSKJ, da se bodo v bodoče, to je začenši z mesecem septembrom, naše društvene seje vršile zopet po starem redu, namreč ob dveh popoldne v Mahne-tovi dvorani. Tekom poletnih mesecev so se seje vršile dopoldne. S septembrom preidemo zopet na stari red. Z bratskim pozdravom, John Lamuth. tajnik. --------o------- Claridge, Pa. Posebnih novic tu iz te naselbine ne vem poročati. Imamo pa hudo sušo tu naokoli, tako, da se bo na vrteh vse posušilo, in še tistega ne bomo pridelali, kar najbolj potrebujemo. Najhujše je prizadet krompir, če pa ne bo dežja še en teden, bo pa itak vse uničeno od suše. Dela se tu tudi bolj po malem, navadno 2 do 3 dni na teden. Sicer se mi zdi, da tudi drugod po Ameriki ni dosti drugače. Nobeden se ne pohvali, da preveč zasluži, največ jih je pa takih, ki zaslužijo premalo za skromne življenjske potrebe. Pozdrav. Anton Yerina. -------o ------ veda, prisiljena ni nobena, toda lepo bi bilo, da se udeležimo kolikor mogoče vse, da s tem pokažemo, da smo Slovenke in da smo pripravljene za složno delovanje. Pridite torej, sose-stre, ob polu eni uri popoldne v Baily Block, kjer bo naše zbirališče. Vsaka naj nekoliko pohiti doma z obedom, pa bo vse lahko pravočasno urejeno, da se skupno odpeljemo v Eveleth. Glede iniciativnega predloga društva št. 108 je H^še društvo sklenilo, da ga NE podpira, ampak naj tozadevno pravila ostanejo, kot jih je konvencija uredila. S sestrskim pozdravom, Frances Tanko, tajnica. Conemaugh. Pa. Člane društva sv. Alojzija št 36 JSKJ poživljam, da redno plačujejo svoje asesniente. Ni kar odlašati, kajti en asesment je vedno lažje plačati kot po dva ali več hkrati. Kdor je torej točen v plačevanju, najlažje pogreši tiste svote. Vsak mora sam iz lastnih izkušenj vedeti in priznati, da je točno plače-\anje najboljše povsod, ne samo pri društvih. Kdor hoče obdržati svojo značajnost in karakter, bo vedno gledal, da točno plača svoje društvene prispevke in ne bo dotičnega denarja porabil za druge svrhe. članstvo naj bi pazno čitalo pravila in ,na,j bi imelo pred cčnri člen XXI., stran 4,5; marsikdo lahko sam sebe kaznuje z neplačan jem asesmenta. Želim, da člani ne prezrejo tega opomina, ampak ga pazno Ely, Minn. Pregovor pravi, da na sedem let vse prav pride, jaz pa pravim, da včasi še prej. Dne 3. avgusta 1924 sva z mojim tovarišem poskušala z “Lizo” barake prestavljati. Toda uspeh je bil slab. Baraka se ni pre-premaknila, “Liza” se je pa precej zleknila. Posledica je bila, da so poslali naji v bolnico, “Lizo” pa v garažo. Dne 4. avgusta 1929 sem zopet na-pregel mojo “Lizo.” Moško sem jo držal za ušesa in vse je šlo dobro, dokler nismo prišli do malega klanca in ovinka. Tam pa je začela mrha z ušesi migati. Skušal sem jo komandirati z “dži” in “ha,” kot sem včasih konje v rovu, pa ni hotela nič razumeti. Po kratkem boju se je Liza enostavno vlegla na tla, malo pobrcala, pa je bilo konec zabave. Ona je ležala na levi, jaz pa na desni strani. Potem sem jo zapustil in videl sem jo zopet šele čez par dni. Pa sem sedel in ji napravil sledečo pridigo: “Vidiš, Liza, tako je, zakaj pa nisi pametna! Ti si mene opraskala, jaz pa tebe. Ti se držiš na levo, jaz pa na desno. Tebi manjka kože na levi, meni pa na desni. Profita pa nima niti eden, niti drugi. Kdor se praska tam, kjer ga ne srbi, je podoben tistima dvema Ribničanoma, ki sta potovala z lončarijo po vaseh, in katerih eden je prodajal piskre, drugi pa lonce. Pa sta se nekega dne sestala pod vaško lipo in si poto žila svoje trgovske težave. Tisti, ki je prodajal piskre, je tožil, da odjemalci vprašujejo za lonce. Oni, ki je imel na prodaj lonce, se je pa pritoževal, da kmetice povprašujejo po piskrih.” če je “Lizi” pridiga kaj zalegla ,pa ne vem povedati. Po zdrav vsem čitatel.jem! F. L. Kotzian. --------o— ------- Gilbert, Minn Članicam društva sv. Ane št 133 JSKJ naznanjam, da smo dobile od glavnega tajnika Ameriško Jugoslovanske Zveze v Minnesoti povabilo, da se ude ležimo parade, ki se bo vršila v mestu Evelethu dne 25. avgu sta o poludveh popoldne. Na redni seji dne 11. avgusta smo sklenile, da se vabilu odzovemo in se udeležimo omenjenega pohoda na označeni dan. Se- Ely, Minn. “White Iron Beach,” tako se imenuje prostor, kjer sex vsako leto zbira največ Slovencev v svojih letnih počitnicah. White Iron Beach je oddaljen kakih pet milj od mesta Ely, Minn., to je od tam, kjer ima •JSKJ svoj glavni urad. Ker pa gori omenjeni kraj nima še do-sedaj nobene poštne postaje ali kakih cest in ulic po imenih, smo se letos tamkajšnji naseljenci domislili, da damo cestam kakor tudi ulicam imena, in to tako, da bo odgovarjalo pravi slovenski naselbini. Krstili smo najprej White Iron Beach na slovensko ime in sicer: “Kopališče Belega Je- kla.” Ker smo se Slovenci že tako privadili gori omenjenega kraja, smo v nedeljo dne 11. avgusta 1929 imenovali cesto, katera pelje do kopališča ‘belega jekla,” CARNIOLA ROAD; ulico, ki pelje do posestva Mr. Jos. Seliškarja, smo imenovali pa SELISKAR DRIVE. Seveda mi nismo pozvali nobenega mestnega uradnika iz bližnjega mesta Ely, kajti akoravno je samo komaj pet milj od omenjenega mesta gori imenovano letovišče, pa se nahaja že v drugem countyju. Ker pa nam ni bilo znano, kje je pravzaprav tavelika “Oifip.e” ocl tega okraja, smo enoglasno potrdili za cestnega komisarja našega so-trudnika in za to svrho najbolje zmožnega moža, seveda Slovenca, g. Edvarda Deles. Kakor hitro je bil izvoljen v ta urad, je v prvi vrsti pozval k delu vse pomočnike, kar jih je mogel dobiti, da se je pričelo takoj z delom za napise ulic, cest in tudi prekrstitev Seliškar .j eve hišice. V prvi vrsti se je moralo nabiti na hišo ime, tako če je slučajno prišel mimo kak tujec, da je takoj opazil veliki napis nad vrati posestva Seliškarja, namreč CARNIOLA LODGE. ier si pa ni upal Deles prevzeti vse odgovornosti, mu je priskočil na pomoč Perdan, ter sta takoj prinesla veliko “loj-tro” ter pričela nabijati oni ve-iki napis, da se sedaj vidi, kolikor daleč oči nosijo. Seveda, vse to se je zgodilo brez dovo-jenja Jožeta, drugi dan pa, ko se pripelje z njegovo ‘‘Lizo” na mesto, smo vsi radevedno čakali, kaj bo storil, ko zagleda, da smo mu prekrstili to njegovo posestvo. Ko pa Jože to opazi, ni rekel niti besedice, samo malo se je popraskal in pa muštace” navil. Razume se, če bi bila ta prekrščena hiša v St. Louis County, bi bili takoj zahtevali, da nam dostavljajo našo pošto, in to prav v hišo v Carniola Lodge. Ker se pa po nesreči nahaja že v Lake Countyju, smo bili primorani to misel opustiti. Izvoljena je bila že častna deputacija najboljših naših državljanov, da gredo v mestno zbornico v mestu Ely. kjer so že tako in tako v večini naši rojaki, in prepričam smo bili, da takoj drugi dan dostavijo vso pošto v Vilo Car-niolo. Ker smo pa zvedeli še v pravem času, da smo že v drugem countyju, smo morali to idejo opustiti. .Žal pa nam je najbolj zato, ker smo si iz volili izmed vseh nas enega najboljšega za predsednika tega odbora, oziroma deputacije, in to najbolj previdnega državljana in pridnega v vseh ozirih, posebno pa pri mizi, kadar so bili “doughnuts” za zaju-trek. Nazadnje tudi zato, ker nima samo enega imena ali k večjem dva, ampak skoro brez števila. Da bo pa uredniku in cenjenim čitateljem tega dopisa znano, naj omenim samo nekaj njegovih imen: Big Boy, Big Bil, Mo, Mu, in tudi za Fierpo so ga dekleta klicala: zakaj, tega mi niso povedale. Med nami smo imeli tudi Ado, Limpa, potem tudi nekaj, ki smo jih klicali za Husky. Med damami in dekleti je bilo pa toliko različnih imen, da sem, ko to pišem, popolnoma na vse pozabil, ker jih je bilo čez mero, da bi mogel vse si zapomniti. Kar se pa tiče avtomobila našega izbranega predsednika, bi bilo pa preveč poniževalno, ako bi kaj “kritiziral.” Povedano naj bo le toliko, da kadar se je predsednik odpeljal ali domov pripeljal, ni bilo treba nobenega “vizelna,” to je, da bi nam kdo naznanil kedaj predsednik odhaja ali prihaja domov. Kajti njegov avto je bil tako zdelan, da smo že zvedeli tri milje daleč, kedaj da se predsednik “Mu” ali “Mo” pelje domov. Ker sem pa pre-pričan, da ves St. Louis county ne premore takega avtomobila, je bolje, da preidem na drugo, kar upam, da bo tudi zanimivo. Kar nas je bilo ta čas tam v Vili Carniola, smo imeli pa še posebno srečo. Kuharica je bila taka, da jo nima ves St. Louis Co. take, ali da bi vsaj cn malo odgovarjala njeni zmožnosti. Edino ena napako je imela, in to je bila, da nikdar ni bilo na mizi dovolj “dough nuts.” Drugo napako je pa imela to, da je včasih prilivala nekoliko preveč vode k juhi. Toda za ta zadnji pregrešek smo jo enkrat dobro prijeli in smo jo morali tudi vsi skupaj potem prositi za odpuščanje, ker je nam dokazala, da ni resnica, česar smo jo obtožili ali obdolžili. Povedala nam je tudi osebo, katera nam je hotela vedno vsako hrano nekoliko politi z navadno vodo, in to vse zato, da bi ceneje skozi prišli z našimi i'ačuni, ker nas je bilo kar 22 po številu v Carniola Lodge. Ker pa pregovar pravi, da brez nesreče tudi ni sreče, smo zopet pri tej stvari imeli srečo. V prvi vrsti smo izvohali ono osebo, katera nam je hotela vsako kosilo postaviti na mizo brez zabele, in v drugič smo pa zopet šteli za srečo, da imamo veliko število prijateljev 11a Ely, Minn. To so “ga” prijatelji, da jih je treba iskati daleč naokrog, kajti toliko so bili predrzni, da se niso niti bali prekoračiti mejo St. Louis countyja in kršiti osemnajsti amendment v Lake Co. Srečo smo zopet imeli zato, ker med tema dvema okrajema ni nobene takozvarie “šrange,” ka-koršne so v domovini. Kajti ako bi bila “šranga” med našo Vilo Carniola in mestom Ely-jem, bi bili potem jako nesrečni, tako smo imeli pa zopet srečo pri nesreči. Seveda kdo so bili oni, ki so kršili osemnajsti amendment bi bilo jako nizkotno povedati ocl mene, oziroma od nas vseh, ki smo vživali to točko. Povem pa naj le toliko, da so nas redno obiska vali naši prijatelji iz mesta Ely. Da nas niso tako redno obiskavali naši prijatelji, bi nam ne preostajalo piti drugega, kakor “belo jekleno jezero,” ali k večjem nalivati sc s p u m p a n j e m Seiiškarjeve “Štirne,” katera je jako prav prišla vsem, kadar ni biio nobenega obiska od nikoder. Ker smo pa po navadi vedno v važnih stvareh obdržavali ta-kozvane seje, je zopet Mrs. Mladic stavila predlog, in je bil enoglasno sprejet, da se še posebej zahvalimo našim dobrim prijateljem, ki so nas tudi večkrat obiskali v naši Vili Car- niola. Naj bo s tem rečeno vsem skupaj najlepša hvala za obiske in za kratkočasnice. V prvi vrsti J. Pishlerju in njegovi soprogi, potem tudi A. Slogarju in njegovi soprogi, kakor tudi J. Mantelnu in njegovi boljši polovici, kakor tudi John Somraku in njegovi ženi. Pravzaprav naj se pa zahvalim vsem skupaj v imenu ‘bunch’a,’ živečega v Carniola Lodge, za časa našega obiska od ,vseh strani. Pozabiti pa ne smem omeniti našega Jožeta P. Dne 11. avgusta zvečer nas obišče, seveda v spremstvu njegove boljše polovice, v naši Vili,, ko smo ravno bili pri igri “Pokar.” Firbec Jožetov je bil toliko velik. da se je hotel privaditi igri in kakor hitro je nekoliko razumel, je zahteval karto.. Seveda je dobil Jože karto, pa upam, da za v- bodoče ne bo nikoli več zahteval karte tako odločno. Kajti pregovor se glasi, da vsaka šola nekaj stane, in tudi Jožeta je ta šola veljala. Upam pa vseeno, da je Jože zadovoljen samo zato, da se je naučil igrati pokar. Seveda igralo se je kar po “cent,” potem si lahko čitatelji mislite, koliko je moral Jože izgubiti in to v teku dobre pol ure. Seveda, Jože se je znal tako modro držati, da smo bili vsi prepričani, da je moral najmanje zgubiti parsto dolarjev, potem mi pa pove zaupno, da je zgubil celih 17 centov. Kaj pa naša Nežka, ali hočemo na njo pozabiti? Nikakor ne. To “ga” je stara korenina, kakor jih imenujemo take poštene in priljubljene ljudi. I11 če jo vprašaš: “Ma- ma, koliko ste pa že stara, ko še tako ‘fejst’ izgledate,” dobiš prvi odgovor: “Kaj tebe bri- ga!” Njen obraz postane tako resen, da v prvem trenutku misliš, da si Nežko spravil v zadrego in si že pripravljen, da se ji oprostiš za vprašanje. To ona takoj opazi in takoj ponovi odgovor: “No ja, samo 72 let bom o sveti Neži.” Ko to izveš, potem bodi pa dobro pripravljen, da se boš znal zagovarjati in pa odgovarjati. Predno zaključim, naj omenim še zadnji predlog od Mrs. Mladic, kateri je bil tudi enoglasno sprejet, da- se še enkrat lepo zahvalimo vsi skupaj in to Mrs. Mladic, Mr. in Mrs. R. Sedlar, Mr. in Mrs. Bartolj, Mr. in Mrs. Delles, kakor tudi vsa družina, sinovi in hčere gori imenovanih. Posebno mi je bilo pa naročeno, da ne smem pozabiti zahvaliti se posebno Mr. in Mrs. Louis Champa in sestram Mrs. Champa za podarjeno darilo v obliki otročjega fižola, kateri je hitel z veliko slastjo po grlih gori omenjenega “buncha.” Torej še enkrat hvala za vsa okrepčila, ki smo jih bili deležni za časa naših počitnic na letovišču ali kopališču belega jekla — WHITE IRON BEACH. Za vse skupaj: R. Perdan, zapisnikar. o------------- Cleveland, O. Članstvu društva Ilirska Vila, št. 173 JSKJ tem potom uradno naznanjam, da bom pobiral ta mesec asesment na domu od tistih, ki ga niso plačali na seji, in sicer v soboto 24. avgusta od pete do osme ure zvečer. In to pa vsled tega, ker je 25. nedelja. Torej so prošeni vsi tisti člani društva Ilirska Vila, ki še niso poravnali svojih asesmentov za ta mesec, da to store na domu tajnika najkasneje do pondelj-ka 26. avgusta zvečer. Priporočam tudi članom, da redno plačujejo svoje asesmen-te vsaki mesec na seji, katera, se vrši prvo nedeljo v mesecu,’ in vpoštevajo'25. v mesecu kot zadnji dan za plačanje asesmenta. Nihče naj se ne zanaša, da bo društvo zanj zaklada-io, ker društvena blagajna je (Dalje na 6. strani). m i m i m i til i n 111111M11 mm I in I m I til 11III rn 11 mn ru i ill! i i 11111111M11 mi 11! 11111! 111 POTRESNA POVEST Spisal Franjo Maselj-Podlimbarslci & (Nadaljevanje) “Ne zavidam Cijazovcu, če kaj pobere, česar ni sejal,’ je rekel Maren ter se z rokama oprl ob mizo in sklonil nevoljen, da ni zvedel, kaj pomeni ono čudo pri kozolcu. “Vsak bi rad pobral takšno cesarsko svetlost. Cijazovec dosti pridela, pa mu tudi dosti ven gre.” “Pač je tako pri nas kakor povsod na kmetih: z vozorr noter, z vozom ven.!” se je odrezal veselo Tone. DOPISI (N-idsiliev'&nje iz 5 strani) Ta veselost pa še ni prestrigla Marnu nameravanega po zvedovanja. “Tako bi jaz rekel, da tisti denar le ni od Boga: ki pade meni nič tebi nič človeku na nos. Zakaj Bog nas je obsodil, da v potu svojega obraza jemo svoj kruh, in on že ne pripusti, da bi od strehe kapalo tisto, za kar treba trdo delati.’ “Bog nam daj obilo takih okroglih, ker le od njega morejo priti, ko padajo z neba,” je hladnokrvno odgovoril mladenič “Oj, tudi je mogoče, da vrag preobrača tam svoje kozolce,’ je menil Maren ter pogledal na modrega Martana, iščoč pr1 njem pomoči. “Naj jih preobrača, da se mu le siplje denar iz žepa!” jr dejal pikro Martan, prebudivši se iz globoke misli. Na tihem je zavidal Cijazovcu takšno dobroto. Tudi modrost, kolikor jr je na svetu, ni prosta zavidnosti. In zopet so se pokorili kmetje prvaku Martanu, in pustivš’’ vnemar pregrešne Cijazovčeve tolarje, so izpregovorili o drugih zgolj prijetnih in poučnih stvareh. Pogovorili so se o velikerr snegu pretekle zime, o zimskem posevu, ki ga kaže podorati ker je pozebel, o Cuckovem kožuhu, ki je edini vseh gabrov ških kožuhov šel včeraj v izprevodu. Le mladi Anžič se zc vse te pogovore že nič ni menil. Smatral bi ga kdo za moderr kip, v naglici izklesan, predstavljajoč bednega in mršavega so cijalnega demokrata, tako nemo, mirno in prihuljeno je sede) pri Krulčevem Petru. Nič ga ni zanimalo, ne pomenek ne deklici ne pijača; kakor bi prebavljal hvalo, ki so ž njo poprej obsuli njegov godčevsši talent, ali kakor bi neka globoka misel kako neutešeno hrepenenje zavladalo njegovemu bistvu in pahnilo njegovo življenje v notranjost. Pa tudi zanj se nihče ni zmenil, nihče ga ni ogovarjal. Samo enkrat ga je Smole vprašal, o čem tako trudno premišljuje, )na kar je Anžič globoko segel po sapo in se zamolklo odrezal: “Bog ve, po čem so letošnjo pomlad prasci v štajerski!” Smoletu se je zdel to vzdih tako čuden, da si ni upal hribovca ničesar več vprašati. Prvi izmed gostov je vstal Anžič. Stopil je k Smoletu tei mu šepetal nekaj na uho, menda* mesto plačila, kajti krčmai je, prisiljeno se smehljaje, kimal z glavo in Smoletovke skrbn* pogled je letel od moža na “vero” na vratih in obratno. Kmalu za njim se je odpravljal Tone. “Bodi še pri nas, saj se ti ne mudi!” mu je dejala z vabljivim izrazom Smoletovka. No mladeniču se je mudilo. Skrbelo ga je, kako pride k domači nom v hišo, ker je vedel, da so že davno upihnili luč. Vošči1 je lahko noč in odšel. VI. , Imel je le malo korakov do domače hiše. Gredoč okoli vogla Smoletove gostilne se je oziral kvišku, kjer je v podstrešni sobi brlela še luč. Postal je poleg vodnjaka, ki stoji na koncu gostilne, in glej, okno se odpira in prikaže se dvoje de kliških glav. “Tone,” se je razdal smejoči, pritajeno proseči glas Polo ničin v gluho noč, “Tone, daj, navleci nama vode, glej, poza bili sva—” Tone se je zazrl v okno, odkoder se je spuščala steklenica, privezana na motvoz, navzdol. Nekako svečano je prijel zi> steklenico in stopil bliže k vodnjaku. Zacvilil je škripec vodnjaka in voda je pritekla. Ob smehu mladih ljudi je romal;-polna steklenica nazaj v okno. Polonica se je zahvalila in se odmaknila nazaj v sobo. Tone!” je tiho izpregovorila Rezika. “Kaj je, Rezika?” se je mehko odzval mladenič. “Hotela sem ti nekaj povedati ... že davno sem ti hotel;; povedati, pa te ni bilo od nikoder. Ali se še spominjaš tistegp večera, ko so naju zalezli tvoj oče?” “Spominjam se. Glej, kakor Jakob stojim tu pri vodnjaku in na uho bi ti rad povedal to, ker leži v mojem srcu menda od najinih pastirskih časov. Ali si se ti kdaj zmislila name?’ “Mnogokrat; saj ne poznam drugega prijatelja.” “Ali sem ti samo prijatelj?” “Bodi mi pravi prijatelj,! Kaj je lepšega nego prijateljstvo !” “Vse sem ti, kar želiš.—Ali reci, kaj si mi hotela pove dati?” “Nocoj ne morem . . . potrpi do jutri.—Glej, kako krasns preče.j izčrpana. Vsak član naj skrbi, da bo imel pravočasno poravnan asesment, tla se ne bo potem za glavo držal, ako bo prepozno. Nihče ne ve, kdaj ga bolezen ali nesreča dohiti. Tudi so prošeni člani, da se potrudijo za nove kandidate in izvedemo sklep junijske seje. Lepo bi bilo, če bi do konca leta število članstva podvojili. Delujmo roko v roki, storimo vsaki nekaj, pa se bo v celoti precej poznalo. — Bratski po zdrav vsemu članstvu JSKJ! Joseph Zupančič, (1409 E. 55th St.) tajnik društva št. 173 JSKJ Brooklyn, N. Y. Ko pride spomlad, se naši rojaki začnejo pogovarjati, kam da pojdejo v poletnih dneh. Ko pa se poletje prične nagibati proti koncu, se začnemo pogovarjati o jesenskih in zimskih veselicah. Tu vam sporo čam že o eni. Društvo sv. Petra, št. 50 JSKJ v Brooklvnu, N. Y., priredi veselico za 25-letnico svojega obstanka v soboto 12. oktobra 1929 v Slovenskem Dorini na 253 Irwing Ave. Vsa ostala bratska društva so prošena pustiti ta dan za naše društvo. In obiščejo naj nas na ta dan kolikor mogoče številno. Marsikateri bo imel povedati kaj zanimivega iz dobe 25 let. Z bratskim pozdravom, Jacob Slabič, tajnik. Jcliet, III. Tak uspeh, kakoršnega smo imeli na našem običajnem letnem pikniku v nedeljo 11. avgusta, bo gotovo ostal v trajnem spominu ne samo članom društva sv. Petra in Pavla št. G6 JSKJ, ampak vsej jolietski naselbini. Pravilno je, da sporočamo o tem uspehu tudi ostalemu članstvu JSKJ in sploh Slovencem širom Amerike. Udefežba je b'ila velika in finančni uspeh tudi dober. Tukajšnji Slovenci so se tega dne sešli v taki lepi slogi in se tako dobro zabavali, kot še nikdai prej. Seveda, bilo je nekaj novega, posebno za mladino. Dru štva vseh organizacij: SNPJ. KSKJ, JSKJ, DSD. kakor tudi tukajšnja samostojna društva, so bila v kar najlepšem številu zastopana. Ta dan se je zopet dcčim: Mary Sega, May Pirc, Josephine Martincich. Mary Smrekar, Frances K osi ček, Ce-calia Živeta, Elizabeth Živet/, Lucile živetz, Josephine Wit-ezak, Lottie Živetz, Math Vra-nesich, Frank Pirc. Sr., Louis Martincich, J o h n Grabrian, John Ivec, Jacob Šega, Frank Rues. Anton šeme, Joseph Wolf, John Jakich, Frank Živetz Sr., John Kirin, Joseph Kozlevčar Jr., Michael Papesh (Cora St.), Wm. Kosicek, John Lunka, Joseph Resetich, Frank Pirc Jr., John Kren Jr., Frank Ivec, John Plut Jr. (Elizabeth St.). Hvala za reklamo listom: “Nova Doba,” “Glasilo KSKJ,’ “Amerikanski Slovenec,” “Joliet Herald News” in “Spectator.” Prisrčna hvala vsej slovenski naselbini v Jolietu in vsem, ki so prišli na našo zabavo od zunaj. Društvo št. 66 JSKJ ne bo pozabilo uspeha dne 11. avgusta, pa tudi ne bo pozabilo prijateljev, ki so pripomogli k temu uspehu. Zdaj po pikniku pa vsi lepo počivamo in premišljujemo c zabavah prihodnje sezone. Taki smo, vedno bi se hoteli zabavati. Na jesen pride različno uelo, kot listje grabiti, kislo zelje napravljati, in tudi prešati se spodobi nekoliko za zimski čas. Novic pa sicer nimamo za enkrat poročati, razen da je sobratu Peter Meteshu in njegov: soprogi na 1404 Elizabeth St. prinesla štorklja malo kričav, toda zdrav prirastek k družini. Pozdrav vsem ameriškim Sle vencem! John J. Živetz Sr., predsednik. John L. Živetz Jr., tajnik društva št. 66 JSKJ. pa iskreno sožalje. V nedeljo sem obiskal več mojih prijateljev v naselbini, med temi tudi Mr. in Mrs. Ant-logar. Po dobrem kosilu sva se z Mr. Antlogarjem podala v Slovenski Dom, kjer sem se sestal z mnogimi prijatelji. Tam sem našel tudi dolgoletnega tajnika društva št. 28 in bivšega delegata 13. konvencije J. S. K. J., sobrata Pogačarja, ki je napram vsem navzočim pohvalil mojo agilnost za društvo in J. S. K. Jednoto. Sicer nisem častiželjen, toda nekoliko priznanja za društveno delo vsak rad dobi .posebno, če se mu od gotove strani odreka. Pozdrav! Anton Zidanšek. -------o------- KJE IN KDAJ JE UMRL MATIJA VALENČAK V Ameriki se je nahajal več let Matija Valenčak, rodom iz Celja. Pravijo, da je delal kot nadšumar na nekem veleposestvu. Pravijo, da je umrl začetkom leta 1928. Rodbina pokojnika v starem kraju prosi, da se ji javi dan in mesto smrti pokojnika. Kdor bi kaj znal o Matiji Va-lenčaku, je prošen, da sporoči našemu uredništvu. POROČILO0 NOVOPRI-STOPL1H ČLANOV MLADINSKEGA ODDELKA ZA JULIJ 1929. Društvo št. 2.—Marv Delak. 11008. Društvo št. 15.—Josephine Lakner, 11009; Helen Lakner, 11010; 'Joe Lakner, 11011: Dorothy Lakner, 11012; William Lakner, 11013; Anton Lakner, 11014; John Lakner. 11015. predsednik že nad dvajset let,! je bi! te dni ponovno soglasno! izvoljen predsednikom. General Gomez pa je ponovno iz-1 volitev odklonil, češ, da se hoče lotiti poljedelstva. In senor Gomez je že 72 let star. Po dvajsetih letih kmetovanja pa bo morda že lahko stopil v pokoj. JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE od najmanjše do največje DRUŠTVA in posameznik* izdeluje lično moderna $1°' venska unijska tisHan1*- Ameriška Domovi* 6 1 1 7 ST. CLAIR aV- CLEVELAND,OH‘ .XXXXXXrXXXXXXXXXXXXXKXXS GLAS NAROD* NAJSTAREJŠI bLOVENSKl ^ V AMERIKI Pevela ned. Kupni Ntv< K, . “flblja je najbolj razšir)eI’ t list v Ameriki; d°n~ „ap ^ nie svetovne novosti, ""'jjit izvirna poroči iz ^lv0d«11 fileju vine; mnogo šale in Pre,. manov najboljših pis* star« S* $1.00 in pričeli ga bomo Vsa pisma nasl°VQpjl GLAS NA ^ 21« W. IStli St., New '°r 1 Reading, Pa. članstvo društva sv. Jurija št. 61 JSKJ se tem potom poživlja, da se udeleži izredne seje, ki se bo, vršila 24. avgusta ob sedmi, Ufi zvečer v navadnih prostorih, izvanredna seja se bo vršila radi piknika, katerega namerava društvo prirediti na dan 8. septembra, Z bratskim pozdravom, Anton Jaklič, tajnik. noc čt” Zame najkrasnejša, kar sem jih doživel! Davno, davno se mi zdi, kar nisem govoril s teboj. Govori, duša, kaj mi imaš povedati, dobro ali slabo?” “Nekaj, oh, nekaj! Jutri, morda še dopoldne zveš vse . . . zdaj ne morem. Oprosti! Lahko noč!” Prijetno razburjen je prišel na konec kozolca. Zmislil si je, da mora doma dolgo trkati, preden mu pridejo odpirat, in še nevoljni bodo nanj. Kaj, ko bi poskusil spati izven hiše. Ob poletenskih počitnicah je ležal najrajši nad konjušno na senu in prijetno se mu je zdelo poslušati, preden mu je spanec zatisnil oči, fantovske pesmi, žuborenje studenca kraj hleva, ptičje čebljanje za plaščem v strehi in v meji nad studencem. Včasi je zvečer prostrl suknjo po tratini pred hišo, legel in dolgo gledal v mrgoleče zvezde. Pa zdaj so noči še mrzle in gorka postelja se dobro prileže telesu. Ali kako priti v hišo? V tem je zagledal pod kozolčevim plaščem voziček, na katerem se jo hotel peljati Cijazovec drugi dan v Domžale po denar za kite. ker je bii prekupec za to blago. Na vozičku je bil otep slame, pripravljen za sedalo, in koš sena. Tonetu se je vse to zdelo kakor nalašč za posteljo. In sklenil je prenočiti na taki postelji. Zadosti smel se mu je zdel poskus, spati pod milim nebom, in baš ?ato ga je mikal. Za odejo si je prinesel iz hleva koc. (Dalje prihodnjič) -------------o------------- pokazalo, kako lahko društva v naselbini sodelujejo med seboj in si medsebojno pomagajo k večjim uspehom. Taka je prava pot k napredku vsakega društva. Naše napredno dru-?tvo št. 60 J. S. K. Jednote je bilo vedno pripravljeno sodelovati z ostalimi bratskimi društvi v naselbini, radi tega pa so se ta društva, kakor prej, tako tudi pri zadnjem našem pikniku sijajno odzvala našemu pozivu. Prisrčna hvala bodi izrečena vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako dobremu us pehu piknika v nedeljo 11. avgusta, ki se je vršil v Rivals parku. Ti so: a) članstvo društva sv. Petra in Pavla 5t. 66 JSKJ: b.) članstvo ostalih joiietskih slovenskih društev; c) Wayside A, C. in KSKJ žogometni klubi; d) Težak Florist; Joseph E. Spelich; Sammy Berkov orkester in žlogarjeva godba; Martin Brunskol “Governor Cigars”; Joseph E. Kochevar, drugist; Joseph Zalar; Joseph Dunda; Weese Prtg. Co.; Joseph Plese; Star Jewelry Store; County Judge Ralph C. Austin; Highway Comm. Wm. A. Hamilton ; Town Clerk Paul Larson; Assessor Lee Morris; Justice of the Peace Joseph A. Zerbes; John Jenco, pogrebnik; Kirin-cich Dry Goods Store; Menzon Hardware Store; Frank A. Russ, Meat and Grocery; Joliet Slov. Pop. Co. Člani, ki so bili v odboru, so v polni meri storili svojo dolžnost napram društvu in občinstvu. Vse priznanje torej sle- — o ------------ Farrell, Pa. Ker se že nad šest mesecev nisem oglasil v našem glasilu, upam, da mi bo dovoljen zopet enkrat rnal kotiček. Tuintam po naselbinah morda že sobrati mislijo, da me ni več med živimi, ker ni več nobenega glasu od mene. To za enkrat še ni res, vzrok pa, da se pogosto je ne oglašam, je v tem, ker nisem več društveni tajnik. Pri društvu vse nekako spi, tako glede dopisov in napredka. Morda se bo nekaj prihranilo na znamkah, pa menda tudi pri novih članih. V pretečenem tednu sem zopet obiskal več slovenskih naselbin. V Bessemeru sem slišal, da se je moral podvreči težki operaciji M. Maček. Upam, da kmalu okreva in se vrne k svoji družini. Odtam sem se podal v Ambridge, kjer sem bil povsod prijazno sprejet in postrežen. Udeležil sem se tudi piknika, ki se je istočasno tam vršil. Mudeč se po opravkih v Pittsburghu, sem izvedel, da je tam umrla moja stara znanka Mrs. Muska. Pred štirimi leti, ko so mi številni Pitts-buržani poklonili lepa darila za mojo šestdesetletnico, bila je med njimi tudi Mrs. Muska. Blaga žena naj počiva v miru, žalujočemu soprogu pa izrekam moje sožalje. Na večer 20. julija sem se oglasil pri družini Pikel, z namenom, da tam prenočim. Začudil sem se, ko sem videl tuje obraze, in že sem mislil, da sem se zmotil glede hiše. No, od omožene hčerke ih njenega soproga sem izvedel, da so Mr. Pikelna isti dan pokopali, žalujoča vdova pa se je odpeljala v Burgetts-town, da tam pri svojcih nekoliko pozabi težko izgubo. Pokojniku sladek počitek, družini Društvo št. 18.—Lawrence Pivec, 11016; Jennie Pivec, 11017; Julia Pivec, 11018; Fanny Pivec, 11019; Katj' Pivec, 11020. Društvo št. 20.—William Prešern, 11021; Julia Prešern. 11022. Društvo št. 26.—Mary J. Mihelčič, 11023. Društvo št. 31. — Donald Branzel, 11024; Clarence Bran-zel, 11025; Florence M. Branzel. 11026. Društvo št. 33.—Lila May Hauranek, 11038; Erma Lo-raine Hauranek, 11039. Društvo št. 36.—Louis Jane-zich, 11027; John Janezich, 11028 ; Albert Janezich, 11029 ; Frances Janezich, 11030. Društvo št. 37.—John Bra-tovich, 11031; Angela M. Bra-tovich, 11032. Društvo št. 146.—Charles F. Martinčič, 11033. Društvo št. 149—Edwin Sa-bec, 11034 ; Nada Sabec, 11035 ; Josephine Mikec, 11040. Društvo št. 166.—Bernald Trauner, 11036. Društvo št. 168.—Albert Nu-cich, 11037. JOSEPH PISHLER. Glavna privlačita ki nam dovaja dnevno vloge na SPE^i INTEREST ACCOUNT, je poleg toi« poslovanja POPOLNA VARNOST pri nas naloženega denarja. Obresti po 4/2 /c, mesečno obresto^ SAKSER STATE Bm 82 Cortlandt Street NEW YORK. N. Y. LJ* Ei ¥0. Si % ( seZo bo ' i*. ride: Ne ko *4 S; , N; %ia K 'in, ve vršil: *»uk !|>sk S lville M, %, K < RbL. rJu Cin Najvecja in nnjstareJSa slovanska glat&rnk« Irgoviri« v A Zlatarske predmete vseh vrst, Gramofone, piane in r»c in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE *USS St. Cl«ir Ar«, in 93» E. 7»th St.. Ciey«l»iA ZASTAVE, REG ALIJE in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in cj’{1id>11^ jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency lor Spartoi IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR st1'" Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v nota'5**'0 spadajoče posls. , »33 E. ISSth Sl. Cl«vel»o«. V Eft, ZDRAVA DEŽELA Venezuela mora biti zdrava republika. General Juan Vicente Gomez, ki je bil njen Trgovina z železnino ®'0yej’ dimo skupna potovanja v stari kraj to jesen na največjem parniku Francoske parobrodne Prvi izlet G. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA \ 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929 ^ naj" -■> ' Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene in kdor si želi zasigurati dober prostor, in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return na domačo naj se Pr,a Permit°v vot3 0 Sakser State 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. *• MIKE UNETICH SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLlC' Opravlja točno in korektno vse v Phone: 181- J, P* i notarsko stroko s,,a j Republic, Pa l>ei V- IH) k V h bi ; v: »