JUGOSLOVENSKI SOKOL —«—i.—.><^j PRILOGA „SOKOLSKEGA GLASNIKA" 1925. VI.-VII. A. M.: Ob tisočletnici hrvatskega kraljestva. Neugodna usoda slovanskih narodov tekom zadnjih stoletij je pro-vzročila marsikje naziranje, da Slovani nismo državotvorni, marveč da nas razjeda nesložnost, ki sproti uničuje plodove našega političnega dela. To naziranje se je preneslo celo na mnoge naše rojake ter je postalo kvarno, ker je manjšalo našo samozavest in zaupanje v lastno moč ter je zaradi tega slabijo našo nacionalno energijo. Da Slovani nismo imeli vsi lastnih držav, ki bi se držale stoletja, kljubujoč notranjim razprtijam in vnanjim sovražnikom, temu vzrok ni pomanjkanje lastne državotvorne sile, marveč so temu krive druge okolnosti, na prvem mestu manj ugodna geografska! lega, ki nas je izpostavljala velikim opasnostim. Naši predniki so se ob preseljevanju ustavili in naselili na takih pokrajinah, ki so bile tako rekoč križišča na prirodnih potih narodov in kjer bi bilo treba dvojne, trojne, morda desetere državotvorne sposobnosti, da bi obdržale države v prvotni sili in odpornosti. Ozemlje, na katerem so se ustavili naši jugoslovenski predniki, je vrhu tega geografsko jako raznoliko, pregrajeno po celi vrsti težje prehodnih gorovij, razorano z nizi dolin, kraških kotlin in ravnin, med katerimi često posredujejo le tesne debri in klisure. Ni čuda, da je na našem narodnem ozemlju nastalo več manjših političnih celic, iz katerih so se razraščali šele polagoma večji državni organizmi. Ena takih političnih celic je bila tudi dalmatinska ali primorska Hrvatska, obsegajoča današnjo najzapadnejšo Hrvatsko, skrajno za-padno Bosno ter severno Dalmacijo, kjer se je nahajalo njeno jedro. Vladal ji je vojvoda, dux Croatorum, ki je svojo oblast opiral na mogočno plemstvo. Iz te svoje osnove se je Hrvatska, v kateri se prvikra/t javlja hrvat-sko plemensko ime, pričela širiti domala na vse strani. Na jugovzhodu so se ji priključili Neretljani, izredno krepko in borbeno Pleme, ki se je odlikovalo osobito na morju v borbah z Benečani, bivajoče na kraškem ozemlju med Cetino in spodnjo Neretvo. Na severovzhodu pa se je primorska Hrvatska razširila tja do Drave; in baš Tomislav je bil oni vladar, ki je izvedel priključitev te dežele, Panonske ali posavske Hrvaitske, ki je nekdaj, osobito za Ljudevita Posavskega, imela vodstvo v hrvatskem predelu. Tomislav pa je storil še več; dosegel je, da mu je bizantinski cesar Uročil v upravo ono, kar so še imeli Bizantinci na hrvatski jadranski °bali, to je romanska dalmatinska mesta in nekatere otoke, v prvi Vrsti Zadar, Trogir in Split. To je bila takrat «Dalmacija»; tu se je ohranilo rimsko prebivalstvo s svojo visoko mestno kulturo, z latinsko civilizacijo in latinskim krščanstvom, kar so bili takrat čini-telji, ki so vplivali na zaledje, nižje po kulturi. Mogočni Tomislav je postal zaveznik Srbom v bojih z Bolgari, ki so ogrožali politično samostalnost obojim. S svojimi velikimi političnimi uspehi je izvršil ono, kar je moralo tvoriti osnovo politični in nacionalni rasti mlade Hrvatske. Položil je solidne temelje sanio-•stalnosti dežele, odprl si je prosto pot na morje, vključil si je kultur-nejše Primorje, ki naj bi postalo kažipot in smer k višji civilizaciji, h kulturi. Primerno je bilo, da je dal svojim uspehom izrazil tudi na zunaj s tem, da se je 1. 925. proglasil za kralja Hrvatske. Pokazal je svojim naslednikom pot, po kateri jim je iti, da uspešno rešijo probleme, ki sta jih priroda in zgodovina postavili med Hrvate. Toda njegovi nasledniki niso vršili te zgodovinske naloge. Niso znali ustvariti enote iz teritorija in prebivalstva, kar ga je pridobil Tomislav, niso znali dovršiti nacionalnega in kulturnega ujedinjenja v narodni smeri — in slabih dvesto let pozneje je propadlo Tomislavovo delo. Dr. A. Košir: Anatomija in fiziologija človeka s posebnim ozirom na telovadbo. Lobanja v celoti. (Nadaljevanje.) a) Možganska lobanja je shramba za možgane. Vrhni del, lobanjski svod, delimo v čelo, teme, zaglavje in senci; čelo in senci se izbočita v parnih grčah; spodnji del lobanje zovemo lobanjsko dno (spodek), ki prikaže znotraj troje parov kotanj, v katerih leže čelna in senčna loputa velikih in pol malih možgan. Dočim je zunanja plat svoda precej gladka, je notranja bolj izoblikovana; dno celo na drobno izmodelirano; mečje oblikuje kost: možgani povzročajo o d t i s k e, krvne žile žlebiče in raze, z d e b el i n e srednje možganjske opne ležijo v posebnih j a m i c a h. Raznoliki kanali in odprtine dovajajo, oziroma odvajajo duplini živce in žile. Plošnate kosti lobanje imajo vnanjo in notranjo trdno ploščo, med obema spužbasto koščevino. b) Lična lobanja vsebuje očesno in nosno duplino, dočim ima ustna nepopolne koščene stene. Očesno duplino izpolnijo zrklo in njega pomožni aparati; z nosno duplino, ki jo pregraja nosni pretin, pričenja dihalo, z ustno pa prebavni kanal. Akoravno vplivajo mehki deli (mečje) na obliko lobanje, je le-ta v marsičem samostojna; v tem smislu zaznamujemo gotove spolne in plemenske razlike. Ženska črepinja je manjša, lažja, torej bliža v tem otroški, nadalje je nižja in se razteza bolj v širino. Grče (čelnice in temenice) na svodu lobanje niso z daleka tako razvite kakor pri moškem, ki ima zbog njih bolj oglato glavo. Če primerjamo končno zastopnike različnih plemen, bomo mogli ugotoviti tudi prav različne glave: dolge, srednje in kratke, potem nizke, srednjevisoke in .visoke, vse to z ozirom na lobanjo. Obličje bo zopet pri tem nizko in široko, pri drugem visoko in ozko. Stiki med kostmi črepinje. Tu nas zanimajo zlasti stiki med plošnatimi kostmi lobanje (šivi), v katerih se zagozdajo sosedne kosti po drobnih zobčkih; venčni šiv je oni med čelnico in temenicama, med poslednjima strelni ter med temenicama in zaglav-nico zaglavni šiv. Pri novorojenčku ni črepinja docela zakostenela; kjer je še kožna, govorimo o meča vah (fontanele). Navajam samo dve: največja čelna (med takrat še razpolovičeno čelnico in temenicama) in zaigla.vna (med temenicama inzaglavnico). Zobčki na robovih kosti se prikažejo pozneje; v starosti zakostenijo v gotovem redu tudi šivi. Okostje zgornje okončine. Za vse okončine velja, da se spajajo s trupom potom koščenega obroča, le-ta sestoji pri zgornji ekstremiteti iz lopatice in ključnice. Zgornji rob Greben Zgornji kot Ramenski odrastek Stranska zdebelina s ponvo za nadlehtnico. grebenom Slika 32. Desna lopatica od zadaj. Lopatica (plečnica) je trioglata plošnata kost, ki nosi zadaj močan greben, kateri končuje z ramenskim odraslekom. Spredaj oddaja lopatica kljun, ob strani nahajamo sklepovno ponvo za nad-lehtnično glavo. Grčica za vezi Tu se stika в prsnico Stik z lopatico Slika 88. Desna ključnica od spodaj. Ključnica je cevasta, črki S podobna kost, ki se sklepa s Prsnico (ta sklep predeli medsklepnica) in z ramenskim odraslekom lopatice. Dve grči Žlebič med grčama Greben Stranski rob Jamica za koželjnlco Stranski čvrž Glavica _ Sredinski rob Jamica za podlehtnico Sredinski čvrž Škripec Slika 34. Desna nadlehtnlca od epredaj. Nadlehtnica. Njena glava in lopatična ponva tvorita ramenski sklep spredaj, oziroma ob strani zapazimo manjšo, odnosno večjo grčo, med obema žlebič. Spodnji, bolj ploščnati konec se nekoliko .razširja, na njem se nahajata glavica in škripec s sklepovnima ploskvama za obe kosti podlehti. Polumesečasta zareza (objema škripec nadlehtnice) Nasadišče dvoglave lehtne mišice Г" Odrastek Nasadlšče lehtne mišice _ Stilček Stilček Slika 35. Kosti desne podlehti, levo koželjnica, desno podlehtnlca. Podlehtnica je na strani mezinca ležeča kost, objema z zgornjim delom nadlehtnični škripec, stika se pa tu in spodaj s k o ž e 1 j n i c o, ležečo v podlehti na palčevi strani. Njena glavica artikulira z glavico nadlehtnice in v ravno omenjenih dveh sklepih s podlehtnico. Nohtni členek Drugi (srednji) členek Prvi členek 2. dlanska kost Mnogokotnica Glavačica Ključica Co.lnič Lunica Grah Trlkotnica Stilček podlehtnlce Sklepna ploskev za koželjnico Stilček koželjnlce Slika 36. Kosti roke s hrbta. Koščice roke so: zapestne, dve vrsti po štiri kosti, d 1 a n s k e, pet v celem, za vsak prst eno in Členki, za palec dva, za ostale prste po tri, vseh torej 14. Tretji členek nosi noht, nohtni členek. Ramenski sklep je kroglast, lopatično ponvo poveča trdna vezivno-hrustančeva krožna ustna. Sklep prodira dolga glava lehtne dvoglave upogibnice. Mnogo vezi ojača sklep. Sklep v komolcu je sestavljen iz sklepa med nadlehtnico in koželjnico, med nadlehtnico in podlehtnico ter med podlehtnico in koželjnico. Poslednji je zgolj polovica kolesastega1 sklepa, katerega druga polovica sklepa spodnja konca obehi kosti podlehti. Skupni sklep ima poleg ovojnice dve stranski ojačevalni vezi in tretjo okoli koželjnične glavice. Med koželjnico in podlehtnico je razpeta trdim koža, medkost-hica, ki ustavi prekomerno odmikanje obeh kosti in služi raznim ftdšicam kot izhodišče. Sklepi roke. Sklep med koželjnico in sosednjima koščicama ^pestja (čolnič, lunica) je jajčast; med podlehtnico in zapestje se vriva medsklepnica, sklepi med zapestnimi koščicami na eni, med hjimi in dlanskimi kostmi na drugi strani so nepravilni, razen onega ob palčni dlanski kosti, ki je prav sedlast sklep. Med dlanskimi kostmi in prvimi členki imamo (nečiste) kroglaste sklepe, ostali pa, oni med posameznimi členki, so šarnirji (tečajasti sklepi). Ob vseh teh sklepih nahajamo več ali manj vezi, najmočnejša je pač ona, ki je razpeta med mezinčevim in palčevim robom zapestja. Slika U7. Desna kolCnlca od zunaj. a) črevnica (lednica), ki jo karakterizira mogočna lopata, koje zgornji rob se zdebeli v greben; spredaj in zadaj nosi lopata po en zgornji in en spodnji trnek. Zadaj zapazimo uhljiasto sklepno ploskev, namenjeno križnici, na notranji plati podaja mejo med veliko (zgornjo) in malo (spodnjo) medenico zavit rob, ki se nadaljuje spredaj na Trnka Zareza (velika) Okostje spodnje okončine. Kakor pri zgornji ekstremiteti imamo tudi ob spodnji obroč, ki posreduje med trupom in okončino samo. Polovični obroč, zovemo ga k o 1 č n i c o, je na vsaki strani nastal iz treh prvotno samostojnih kosti: , • t i Greben z ustnama Raskavi črti Trnek Trnek Zareza (mala) Grča sednlce Polumesečasta sklep, ploskev Dno ponve Greben Grčlca Greben Trnek Zrast Slikn 3H. Zenska koščena medenica od spredaj, Sklep med križnico in kolčnico b) s r a m n i c o (sramno kost). Obe sramnici se stikata v zrasti (simfizi), v njeni bližini se pripenja mi grcici spodnji konec dimelj s k e vezi. Po zgornji veji prehaja kost v črevnico, po spodnji v c) s e dni c o; zanjo je karakteristična krepka grča (čvrž). Sramnica in sednica obdajata k o 1 č n i p r e d o r, ki ga na živem zamaši trdna mrena. Združišče ravnokar opisanih sestavin kolčnice je v ponvi kolčnega sklepa, ležeči na vnanji plati kosti. Medenica sestoji iz obeh kolčnic in iz križnice. Razlikujemo veliko in malo medenico, (črta) mejnica med obema poteka od b r d a preko črevničnega in sramničnega roba do zrasti. Ostenje velike medenice je koščeno zgolj v lopatah obeh črevnic, sicer je mehko. Izpod mejnice prispevajo vse medenične kosti h koščeni steni male medenice. Sklepi in vezi medenice. Med križnico in vsako črevnico se nahaja zelo speit sklep skladnih sklepnih ploskev. Gibanje je malenkostno. Za trdnost tega sklepa so merodajne močne vezi med križnico ter črevnico in zlasti sednico, in med črevnico in ledveno vretenico. Zrast' je vezivno-hrustančev stik med sramnicama, v njem mala špranja, tudi tu ne moremo govoriti praktično o kakem gibanju. Nad in pod zrastjo se nahaja po ena vez. Važna je na kolčnici di meljska vez (zgornji sprednji trnek črevnice — grčica sramnice), o njenem pomenu pozneje. Položaj medenice v stoječem človeku je tali, da ležijo v čelni ravnini zgornja prednja črevnica trnka in sramnična grčica. Črta od zgornjega roba zrasti do središča tretjega križniškega vretenca tvori s horicontailo kot 30°. Statika medenice. Celo breme trupa (v stoji!) počiva na krepkem koščenem obloku, kateri se opira v obeh kolčnih ponvah na dva stebra (kosti beder). Oblok sam sega od ene ponve preko zdebeljene črevnice do križnice ter naprej po črevnici do druge ponve. Oblok je sicer prekinjen po obeh sklepih med križnico in črevnicama, toda stika ojačajo izredno čvrste vezi. Te vezi in zrast spredaj, ki zaklepa kolčnici v medenični obroč, jamčijo za zadostno trdnost medenice. (Kadar sedimo, prevzameta težo trupa poleg mečja obedve grči sednice, ne da bi bile pri tem razbremenjene medenične vezi.) Spolne razlike. Razumemo jih, če upoštevamo, da je ženska medenica kanal, ki propušča plod pri porodil Pri ženski je križnica često širša, ravnotako zrast. Medenična duplina (prostor med koščenimi stenami male medenice) je prostornejša, spodnji veji obeh sramnic oklepata pri moškem kot 70 do 175°, ki se zaokroži pri ženski v «lok» 90 do 100°. Pretesna ženska medenica je torej važna ovira normalnemu porodu. Stegnenica je najdaljša koet skeleta. Proksimalni (to je trupu bližji) konec kosti, vrat, je upognjen napram dializi (povprečno kot 127°) in nosi glavo (dve tretjini krogle). Pri kratkih stegnenicah in Mali obrtec Sredinski čvrž _ lmm Veliki obrtec — Greben med obrtcema Raskava črta Dno podkolenja Vnanji čvrž Slika 39. Desna stegnenica od zadaj. pri širših medenicah, torej pri ženski, je kot nekoliko manjši. Vratu sledita dve grči, veliki in mali obrtec. Diafiza je spredaj izbočena, zadaj v obliki črte raskava in se razširja v distalno (to* je od trupa bolj oddaljeno) epifizo z obema čvržema. Gladka površina epifize je namenjena sklepanju (s pogačico in golenico). Konica Slika 40. Desna pogačica od zadaj. Pogačica je prava sezamska kost, kot taka največja v telesu, tiči v kiti četveroglave stegenske nateznice, in ima zadaj dvoje skle-povnih ploskev. Nasadišče četveroglave stegenske nateznlce /i Ir Notranji gleženj Vnanji gleženj .Slika 41. Kosti desne goleni, levo mečnica, desno golenico. Golenica. Njen razširjen proksimalni konec ima zgoraj dve ploskvi za stegnenico, ob strani p>o d vnanjo še tretjo manjšo za mesnico. Spodnja epifiza se nadaljuje v precej top odrastek, notranji gleženj. Mečnica je dolga sloka kost, na obeh koncih zdebeljena, spodnji nosi vnanji gleženj. Kosti stopala. Nart sestoji iz sedmih kosti, najvišja, skočni c a tiči med gležnjema kakor med vilicama, največja, petnica je kost pete; čolnič, kocka in tri zagozdnice (klini). Kosti plesna je pet, najjačja je palčeva; mezinčeva ima pro-ksimalno grčico. Členki prstov (14) so krajši od ročnih, nohtni členki slabo izraženi. Sklep v kolku. Prav kroglast sklepj, pri kojem objema po ustni razširjena ponva več kakor polovico glave. Hrustančeva pretaka ponve je polumesečasta, dno je hrustanca prosto. Od roba ponve °dhaja močna vez na stegnenično glavo. Kapsula odeva velik del vratu, je zelo krepka. Njo ojačajo razne vezi: od vsake kosti kolč-nice poteka po ena vez do stegnenice, končno še krožni ligament. Sklep v kolenu. Precej kompliciran, dopušča gibanja kakor navaden šarnir, pri upognjenem bedru vrhu tega še sukanje golenice okoli lastne osi uapram stegnenici. (Takšno gibanje imenujemo rotacijo.) Ob stegnenici drsi spredaj pogačica. Sklepovne ploskve stegnenice in golenice niso skladne, razliko izenačita mejsklep-nici (notranja in vnanja). Obilo vezi zavaruje ta sicer prost sklep in njegovo hlapno kapsulo, celo v notranjosti sklepa nahajamo dva ligam enta. Glavica mečnice III Dlaneka palčeva kost Zagozdnica II Dlaneka mezinčeva kost III čolnič Kocka Petnica Skočnica Slika 42. Desno stopalo od zgoraj. Sklep med golenico in mečnico je majhen, nepra-vilen, ponavadi nuna zveze s kolenskim. Med mečnico in golenico se razpenja m e j k o s t n i c a, analogna oni med koželjnico in podlehtnico. Zgornji skočni sklep med golenico-mečnico ter skočnic0 je nepravilen šarnir, ker je škripec skočnice spredaj nekoliko širši» krepke stranske vezi. Spodnji skočni sklep je sestavljen iz onega med skočnico in petnico ter med skočnico in čolničem. Ostali sklepi v nartu, med nartom in plesnom so nepravilni, oni med plesnom in prvimi členki so kroglasti, končno ti med členki so šarnir ji. Funkcija stopala zahteva že krepke vezi, ki naj ohranijo naravni oblok noge in ji dajejo zadostno trdnost. Opombe k okostju. Število kosti. Seštejmo: vretenicai 30 (križnica kot ena kost in trtica sestavljena iz petih), spodnji okončini 62, zgornji 64, ret>ra in prsnica 25, črepinja in podjezična kost 28, skupaj 204. Tem 1 morali prišteti še v številu nestanovitne sezamske kosti roke in stopala, ki so vložene v kite gotovih mišic, v celem bi torej znašalo okroglo število 210. Poškodbe kosti. Ako vpliva prekomerna sila na kost, se le-ta prelomi, prelom kosti. Če nista konca preveč oddaljena, se popravi prelom tako, da tvorita kostni mozeg in pokostnica mogočno vezivno bunko, obdajajočo oba konca kosti ob prelomu, pozneje zakosteni ta bula. Od nje se ohrani končno le toliko kostne tvarine, kolikor zadostuje za zlepljenje obeh konceiv. Kostni mozeg pa ima še drugo važno opravilo. Če je izgubilo telo (o priliki krvavitve ali bclezni) več krvi, prične kostni mozeg s tvorjenjem rdečih krvnih stanic. Dosedanji rumeni mozeg dobiva rdečo barvo. Če prisojamo sklepom taka gibanja, ki jih normalno izvršiti ne morejo, utrpijo pri tem škodo različni deli sklepa, bodisi vezi ali kapsula, ki se utrgajo, bodisi, da zapusti glavica kosti ponvo (izpah), morda se vrhu tega še prelomi ta ali ona kost. Končno naj omenjam še spačenje skeleta, katero «narekujejo pravila mode» nerazsodnim ljudem. V dobi «vitke ta j le» si zadrgajo prsni koš z modrcem, kar ovira prosto dihanje in razširjanje toraksa in celo preobrazuje notranje organe, n. pr. jetra. S tesnim obuvalom si trpinčijo lastno'stopalo ter se naposled še čudijo kurjim očesom. Mehanika k o s t i. Če motrimo s lega vidika kost, bomo mogli ugotoviti, da je .vzgrajena po principu: doseči z minimom tvarine (koščevine) čim večjo trdnost. Lepo vidimo to pri dolgih kosteh okončin. Čim večji je primernik prereza pri palici ali cevi, tem bolj se bo morala upirati sili, ki jo skuša upogniti ali prelomiti. Zategadelj bi bila polna (solidna) podolgovata kost gotove teže in dolžine šibkejša napram ravno tako težki in dolgi cev kasti kosti. V cevkastih kosteh ekstremitet se še vrhu tega izrablja nastala duplina za kostni mozeg. N a u k o m i š ic a h.* A. Splošni del. Kakor je že v uvodu povedano, poznamo gladke in (prečno) progaste mišice. Tu se pečamo izključno s progastimi mišicami, s tako zvanimi skeletnimi ali o k u s t n im i mišicami. Takšna mišica sestoji iz osnovnih elementov, ki jih hočemo imenovati vitre. Prečnoprogasta mišična vitra je enakovredna večjemu številu drugih stanic, kajti ona vsebuje v svoji prasnovi ,več jeder. Vitra je vlaknasta^ ima posebno, dokaj tenko ovojnico, ob njej majhna jedra. V mišični plazmi potekajo vsporedno zelo drobne nitke, f i b r i 1 e (mijofibrale). Če preiščemo svežo vitro v mikroskopu, zapazimo svetle in* temne prečne proge, ki odgovarjajo ravno takim pločicam, iz katerih je zložena vsa vitra. Progavostni pojav povzroča različna lomečnost teh plooic napram svetlobnim žarkom. Tudi v eni in isti mišici niso vse vitre enake, te so b 1 e d e j š e, druge temnejše. Nekatere skeletne mišice imajo zopet jasne . * Slike tega poglavja so iz zbirke: Aus Natur und Geisteswelt, Bardeleben, ^natomija človeka III. Založil in natisnil B. G. Teubner, Leipzig In Berlin. Ponatis Prepovedan. vitre, druge kalne; je to v zvezi z opravilom dotičnih mišic. (Blede in temne mišice poznate vsi pri gotovih živalih, kjer govorimo običajno «o belem in črnem mesu».) Vsaka mišica ima svoje izhodišče in svoje nasad išče. Na izhodišču, ki je malo premično ali sploh nepremično, je pritrjena mišica s svojo glavico in sega do nasadišča, ki je bolj gibljivo in oddaljeno od trupa. Izhodni konec ima često po več glavic (dvo-, troglavai itd. mišica), ravno tako pripada nekaterim mišicam po več nasadišč. Med izhodnim in nasajenim koncem ima mišica svoj trebušček (ali po več takih). Mišica je pogosto na enem ali na obeh koncih pritrjena na kost po posebno trdnem .vezivu, ki mu pravimo kita. Posebne oblike mišic so: 1.) vretenčasta, kadar se zožuje polagoma trebušček napraon obema kitama; 2.) eno p e r e s na, če pristopajo vitre kiti samo od ene strani; 3.) d v o p e r e s n a, kadar pristopajo vitre kiti od obeh strani; 4.) sklepna, ki izžareva v sklepno kapsulo; 5.) krožna, ki obdaja očesno'ali ustno razo; 6.) zapornica, ki obdaja del prebavnega kanala ali sečnega mehurja. Pomožni aparati mišic. Poleg živcev, ki so gibni, čutni in žilam namenjeni, imajo mišice tudi svoje krvne in mezgovne žile. Nadaljnji pomožni organi so. kita, na katero prenaša mišica svoje delovanje in s katero se združi v oblikovno in funkcijonalno enoto, širše kite zovemo a p o -nevroze. Kitam, ki delijo mišice v dva ali več odsekov, pravimo m e d k i t e, n. pr. pri premi trebušni mišici. Ovojnica (fascija) je .vezivna koža, ki ovijai mišico ali celo skupino takih istega opravila. Tudi kite imajo svoje posebne ovojnice, ki mažejo kito s tekočino, podobno sklepni mazi. S1 e z n i mešički istega p°' mena olajšajo mišicam in kitam drsenje napram trdni okolici. Razne skupine mišic. Upogib nica (upogibalka), nateznica (iztegovalka), n. pr-lehtna dvoglava upogibnica, ki upogiba kosti podlehti napram nad-lehti, troglava lehtna nateznica, ki nateza podleht, torej oddalju.le podleht od nadlehti. Priteznica in o d t e z n i c a, n. pr. cela skupina: močnih mi»ic stegna, ki bližajo bedro sredinski ravnini, ali mala mišica palca in mezinca, ki odmika ta prsta od ostalih. O b r a c a 1 k a v prav, oziroma v n i c, n. pr. mišica podlehti, ki obrača dlan k trupu, oziroma druga, ki jo odvračat Prav pogosto pa ,vrši ista mišica dvojno opravilo, n. pr. dvoglava lehtna mišica^ ki upogiba podleht in jo obenem obrača v nic. Funkcija mišice se često tudi menja, kadar izpremeni kak ud svojo leg0- Mišice, ki se med sabo v delovanju podpirajo, zovemo s i n e r g i' ste, one, ki se upirajo, pa antagoniste. B. Posamezne mišice. У Slika 43. Mišice hrbta in ledja. k°tu med kapuco ln široko hrbtno mišico zapaziš mal trikoten košček velike nitaste mišice. I. Mišice hrbta. Kapucasta mišica, (musculus trapezius). Obe mišici Pokrivata kot neka kapuca tilnik in hrbet. Izhodišče: zaglavnica, trnki vratnih in prsnih vretenc. Nasadišče: ključnica, akromij (kljukica) in greben lopatice. Vitre se stekajo proti rami, sredina kapuce je kitastai Opravilo: Dviga lopatico in zunanji del ključnice, priteza lopatico vretenici. Spodnje vitre potezajo lopato navzdol, zgornje vitre ene mišice obračajo glavo, obe mišici hkrati pa upogibata glavo (navzad). Kapucasta m. Tri- kotnica Široka hrbtna m. Obračalka glave Jermenasta m. Zaglavna m. Ledveno - hrbtna faecija, ki ji odgovarja vse belo polje. Vnanja poševna trebušna m. Greben črevnice. Velika sedalnlca Široka hrbtna mišica (m us c. latissimus dorsi)- Izh.: Spodnja polovica prsnih trnkov, ledveno-hrbtna fascija, greben črevnice, 3.—4. spodnja rebra. Nas.: Nadlehtnica (greben male grče). Opr.: Lehti priteza trupu, lopato pritiska na toraks. Mala in velika i'utasta mišica (m us c. rhombo-ideus minor et maijor. (Od njega vidiš na sliki zgolj mal trikotni košček, katerega vitre odhajajo od sredinskega roba lopate navzgor proti trnkom; večji del pa pokri,va kapuca.) Izh. za malo: Trnka spodnjih dveh vratnih vretenc; za veliko:' trnki zgornjih štirih prsnih vretenc. Nas. za oboje: Vretenični rob lopate. Jermenasta m. Notranja, zunanja porcija hrbtne nateznice. Prednja rogljata m. Mišica, ki spaja višje trnke z nižjimi (v tekstu ni posebej navedena). Slika 44. Globoko mišice hrbta in ledja. Opr.: Priteza lopato trnkom v smeri viter. Dvigalka lopatice (m us c. le vat or s ca p ul a e). Izh.: S štirimi glavicami prihaja od prečnih odraslekov štirih zgornjih vratnih vretenc. Nas.: Zgornji kot lopate. Opr.: Kakor pove že ime, dviga lopato. Zadešnja zgornja rogljatai mišica (m us c. serra-t u s posterior superior). Izh.: Trnki spodnjih dveh vratnih in zgornjih dveh prsnih vretenc. Nas.: 2.—5. rebro. Poteka malo strmeje kakor rutasta mišica. Opr.: Dviga omenjena rebra. Zadešnja spodnja rogljatai mišica (m us c. serra-tus posterior inf eri or). Izh.: Lumbo-dorzalna fascija ( v višini 18.—21..vretenca). Nas.: Spodnja 4 rebra. Opr.: Poteza ta rebra navzven, se upira (prsni) preponi. Njene vitre Potekajo malodane vodoravno. Jerinenasta mišica (m us c. splenius). Izh.: Trnki 3. vratnega do 6. prsnega vretenca. Nas.: Bradavičar, zaglavniea, prečna odrasleka nosača in okretača. Opr.: Ena mišica zasuka glavo in jo nagiba; obe skupno imata isti učinek kakor kapuca. Naiteznica hrbta (m us c. sacrospinalis). Peli se ,v dve porciji: Vnanja porcija (m us c. iliocostalis lumborum, dorsi, c e r v i c i s). Izh.: Greben črevnice, 3—12. rebra. Nas.: Koti vseh reber in prečni odrasleki 4.—6. vratnega vretenca. Notranja porcija (m u s c. 1 o n g i s s i m u s dorsi, cervicis, c a p i ti s). Izh.: Trnki križnice in ledvenih vretenc, greben črevnice. Nas.: Prečni odrasleki vseh vretenc (tudi križnice), nekatera rebra, končno še bradavičar. Opr.: Mišici obeh strani upogibata hrbtenico in glavo, potezata rebra navzdol; ena mišica nagiba in zasuka glavo, vrat, oziroma čok, na svojo stran. Globok e mišice hrbta sestojijo iz več skupin. Te izvirajo lz trnkov in gredo k višjim trnkom, druge potekajo od prečnih od-J-aslekov do trnkov; zopet druge gredo od vretenca do vretenca itd. zagla,vju se nahaja nekoliko parov manjših mišic med zaglaVnico ln nosačem, oziroma okretačem, in med obema temai vretencema. Prej omenjena ledveno-hrbtna fascija je čvrsta, dvojna vezivna P°la, ki objema ledveni del hrbtne nateznice in nudi drugim mišicam Slr°ka izhodišča, oziroma nasadišča. II. Mišice trebuha. Prema trebušna mišica (m u s c. r e c t u s a b d o -111 i n i s). Izh.: 5.—7. rebrni hrustanec, konec prsnice. Nas.: Sramnica (med zrastjo in grčico). Opr.: Ce je medenica fiksirana, poteza prsni koš vniz ter upogiba vretenico; pri fiksiranem toraksu dviga medenico. Mišico prekinjajo 3—4 prečne medkite, ki pai so zelo nestalne glede njih števila, poteka in dolžine. Trikotnlca. Odsek velike prsne mišice, ki prihaja od ključnice. Mala prsna m. Prečna med-kita preme trebušne m. Zunanja poševna trebušna m. Notranja poševna trebušna m. Vnanja poševna trebušna mišica (m us c. o b 1 i q u u s externus abdominis). Izh.: Spodnjih osem reber z ravno tolikimi jeziki, ki segajo med one prednje rogljate, oziroma široke hrbtne mišice. Nas.: Greben črevnične lopate, potom svoje aponevroze ,v ogriH' jalko preme trebušne mišice do sramnice. Spodnji rob te aponevroze, ki se razpenja med grčico sramnice in zgornjim sprednjim trnkom črevnične lopate, se zdebeli v dimeljsko vez (ligamentum i°' guinale Pouparti). Ostala velika prsna m. Zunanja med-rebrna m. Zunanji ali podkožni obroček stegenskega kanala. V desni dl-meljskl kanal vstopa semensko povesino-Ob levi nad-lehtnici vidiš lepoobe glavici lehtne dvoglave upo-glbnlce. Vnanji (podkožni) obroček dlmelj-skega kanala. Slika 45. Vnanja poševna-trebušna mišica. Opr.: Ce delujeta obe mišici, podpirata premi; ena sama obrača Prsni koš na drugo stran. Aponevroza te mišice je v kotu med dimeljsko vezjo in premo trebušno mišico normalno pretrgana. Tu je vhod v d i meljski kanal (vnanji dimeljski obroček), ki prodira pošev trebušno steno. V tem-le kanalu leži pri moškem semensko p o v e s m o, pri zenski neka ,vez maternice. Notranja poševna trebušna mišica (m us c. o b -liquus abdominis). Izh.: Ledveno-hrbtna fascija, črevnični greben, dimeljska vez. Nas.: Spodnja tri rebra in ogrinjalka preme trebušne mišice potom svoje dvojne aponevroze. Opr.: Obe mišici učinkujeta nai trup kakor prejšnja, ena sama Priteza trup na svojo stran. Posamezne spodnje vitre se pridružijo semenskemu povesmu. Prečna trebušna mišica (m usc. transversus a b -domini s). Izh.: šest spodnjih rebrnih hrustancev, ledveno-hrbtna fascija, greben črev nične lopate, dimeljska ,vez. Nas.: Tudi ta mišica pošilja svojo aponevrozo v ogrinjalko. Opr.: Vteza r’ebra, zožuje trebušno duplino. Oetverokotna ledvena mišica (m us c. quadratus 1 u m b o r u m). Izh.: Greben črevnične lopate, spodnja ledvena vretenca. Nas.: Višja ledvena vretenca, 12. rebro. Opr.: Poteza za zadnje rebro, oziroma dviga kolčnico. Trebušno stiskalnico sestavljajo vse prednje trebušne mišice, ki zožujejo trebušno duplino, kadar se skrčijo in pritiskajo na drobje, oziroma na njega .vsebino. Aponevroze plošnatih trebušnih mišic tvorijo ovojnico ali ogrinjalko premih trebušnih mišic, med tema se zdebelijo v zelo speto vezivo sredinske bele črte. Notranji dimeljski obroček ali izhod dimeljskega kanala je vnanjemu obročku podobna tvorba one tanke vezivne pole, ki prevlači hk pod potrebušnico vso trebušno steno. Med obema obročkoma (torej med vnanjim ali podkožnim in notranjim ali trebušnim) se nahaja dimeljski kanal (kanal v zrasteh). Vsled teh obročkov je trebušna stena normalno nekoliko stanjšana in manj odporna, na teh krajih se pojavljajo pogosto kile, to pomeni, da izstopi tam del trebušne vsebine (pečica, črevesne zanke itd.). ' III. Mišice na prsih. Velika prsna mišica (m us c. peetoralis major). Izh.: S tremi deli od ključnice, prsnice in reber. Nas.: Nadi elitni ca (greben velike grče). Opr.: Priteza in privrača lehti. Mala prsna mišica (m us c. peetoralis minor). Izh.: 2. (3.) do 5. rebro. Nas.: Kljun lopatice. Opr.: Priteza lopatico, poveša zunanji konec ključnice. Pod ključna mišica (m us c. subclavius). Izh.: 1. rebro. Nas.: Ključnica. Opr.: Fiksira ključnico v prsničnem sklepu. Prednju (velika) rogi j ata m. .Široka hrbtna m Srednja dvigalka reber, na desno od nje prednja dvigalka Široka hrbtna m. Notranja med-rebrna m. Zunanja poševna trebušna m. Dvigalka lopatice s svojimi štirimi glavicami. Podlopatna m. Slika 46. Mišičje na^vratu in prsih. Preštej medrebrja, rebra so ohranjena, le ključnica je v prsnem sklepu izrezana. Pod spodnjo čeljustjo zagledaš podjezičnlco. Prednja rogljata mišica (m us c. serratus a n t e -r i o r). Izh.: Prvih osem (do devet) reber. Nas.: Notranji rob lopatice. Opr.: Spodnje vitre vlačijo lopatico na,vspred, zgornje jo dvigajo. Vse te mišice, ki imajo nasadišče(-a) na rebrih, vplivajo seveda, kadar je njih izhodišče (-a) fiksirano, na rebra, s tem na prsni koš in njega prostornino, so torej tako zvane dihalne miši c e. Medrebrne mišice (musculi intercostales) kot vnanje in notranje. Izh.: Od vseh reber. Nas.: Do sosednjega višjega ali nižjega. V medrebrjih nimamo povsodi dvojne plasti teh mišic, ker prenehajo vnanje nekoliko pred prsnico, notranje malo pred vretenico. Vitre potekajo poše,vno, vnanje navspred in navzdol, notranje nazaj in navzdol. Opr.: Vnanje in vitre med rebrnimi hrustanci razširjajo prsni koš, notranje pa gai zožijo. Prve so potemtakem vdihalne, poslednje iz-dihalne mišice. Prečna prsna mišica (m us c. transversus tho-r a c i s). Izh.: Prsnica, hrustanci spodnjih pravih reber. Nas.: 2.—G. rebrni hrustanec. Opr.: Poteza rebra vniz (izdihalna mišica). Tu prodira prepono spodnja Kitasta sre- velika telesna dovodnica. dlna. Požiralnik. Velika ledvena m. Tu propuS&a prepona veliko telesno odvodnico (aorto). četverokotna led vena m. Četrto ledveno vretence. Slika 47. Prsna prepona (diaphragma\ (Od spodaj gledamo v kupolo prsne prepone). Prsna prepona (d i a p h r a g m a) je ploščnata, v sredi ki las la mišica, katera sega kakor kaka kupola v notranjost prsne dupline. Predeli duplino trupa v prsno in trebušno duplino. Izh.: Prva štiri ledvena vretenca, 7.—12. rebro in prsnica. Nas.: Centralna plošnata kita. Opr.: Najvažnejša v dihalna mišica, kajti prsna duplina se razširi, kadar se skrčijo vitre prepone. IV. Mišice na vratu. Vratna kožna mišica (p la ty s m a). To je široka, zelo ploščnata mišica, raztezajoča se od lica preko vratu na prsa. Mišici se razmikata proti nasadiščema. Obračalka glave (m us c. sternocleido-mastoi-deu s). Izh.: Ročaj prsnice, njej bližji konec ključnice. Nas.: Bradavičar. Opr.: Vlačita zaglavnico navspred, pri čemer dvigata malce brado. Ena sama obrača glavo na drugo stran. Ker ne deluje pri kimanju, ji ne gre ime «kimalka». Prsno-podjezična mišica (m us c. s t e r n o h y o i - d e u s). Izh.: Ročaj prsnice preko sklepa na ključnico. Nas.: Podjezična kost. Opr.: Vlači podjezičnico vniz. Prsno-ščitna mišica (m us c. sternothyreoideus). Izh.: Ročaj prsnice. Nas.: Ščitasti hrustanec. Opr.: Poteza za ščitasti hrustanec. Ščitno-pod jezična mišica (mu sc. thyreohyoi-d e u s). Izh.: Ščitasti hrustanec. Nas.: Podjezična kost. Opr.: Vlači ali podjezičnico vniz ali ščit navzgor. Ramensko -podjezična mišica (m us c. o m o h y o i -d e u s) Mišica s spodrfje čeljustnlce na podje-zlčno kost. Predešnja glavica dvo- trebušne mišice. Ramensko* podjezična m. Prsuo-pod-jezična Ш. Prsno-SCitna m. Slika 48. MiSlčje vratu. Zadešnja glavica dvotrobušne m Mišica s stllCka na podjezlCnico Obračalka glave, ki sestoji Iz dveh delov Kapu- casta m. Izh.: Zgornji rob lopatice. Nas.: Podjezičnica. Opr.: Poteza za medjezičnico in napenja vratno o.vojnico. Mišicai ima zaradi medkite dva trebuščka. Dvigalka reber, prednja, srednja in zadnja (111 us c. scalenus anterior, medius, p ost eri or). Izh.: Prečni odrasleki 3.—6., oziroma vseh, oziroma 5.-7. vratnega vi etencai Nas.: 1. rebro, oziroma za oba poslednja 2. rebro. Opr.: Dviga dotično rebro. Tudi spredaj se nahajajo na vratu manj pomembne globoke mišice, ki spajajo ali zaglavnico z bližnjimi vretenci ali te med sabo. Vezivo obdaja vratne mišice v ,vec polah, vrhna taka ovojnica ali fascija leži že pod vratno kožno mišico, srednja med obema ramen-sko-podjezičnima mišicama, globoka ob vretenici. Čelna m. Dvigalka zgornje ustnice Olavina preproga. Razteznlca ustne raze (v tekstu ni posebej omenjena). Vratna kožna m. Zgornja ušesna m. Krožna m., očesne raze. Toleg tega vidiš tudi celo skupino mišic, ki merijo proti ustnemu kotu. Slika 49. Mišice glave. V. Mišice glave. Na svodu lobanje imamo spredaj čelno mišico (m u s c. frontalis), ob zaglavju pa zaglavno mišico (m us c. o c c i -pitalis). Čelna mišica stopi v akcijo, kadar n. pr. nagubamo čelo iz začudenja, pri čeir.er se dvigajo obrvi. Zvekalka. ___ Slika 50. Mifilco glave. Razen teh mišic vpliva na lego ustnega kota še nekoliko drugih, s prejšnjim naštevanjem niso iz daleka izčrpane vse mišice obličja. Na glavi preostane še .važna skupina mišic-žvekalk, torej one, ki se jih poslužimo pri žvečenju. Zvekalka (m us c. mas set er) je na zunanij strani spodnje čeljustnice, senčna mišica (m u s c. temporalis) ob sencih, vnanja in notranja zvekalka (musc. pterygoideus externus et internus) prihajata v glavnem iz krilastega izrastka zagozdnice. Zvekalke zapirajo (razen notranje) usta, kadar se skrčijo obojestransko, z notranjima in vnanjima meljemo. Pod spodnjo čeljustjo se nahaja še par manjših mišic, ki gredo vse na podjezično kost, prihajajo od bradavičarja, stilčka in s spodnje čeljustnice. Izvodilo и&евпе slinavke. Trobllka. Z a-glavna m. Obračalka glave. V obličju zapazimo krožno mišico očesa (musc. orbi-c Claris o culi), obdajajočo očesno razo (razpork med vekama). Mišica zatvarja to razo in odvaja solze. N a g u b a 1 k a obrvi (musc. corrugator supercilii) nabira obrvi, kadar pogledamo prav jezno. Ob nosu je več mišic, ki pa so za nas manjšega pomena. Krožna ustna mišica (musc. orbicula^is oris) zaitvarja ustno razo, napenja ustnici. Tr obilica (musc. buccinator) zmanjša px-ostor med zobmi in licem (ta prostor je ustni pridvor). Četvero k otnica zgornje ustnice (musc. quadratus labii superioris) dviga ustnico. Njej se upira četvero k otnica spodnje ustnice (musc. quadratus labii i n f e r i o r i s). SenČnam. Pokostnica lobanjskega svoda. VI. Mišice zgornje okončine. Trikotnica (m us c. deltoideus) zaokroži ramo. Izh.: Ključnica, kljukica in greben lopatice. Nas.: Sredi nadlehtnice. Opr.: Dvigai lehti (kadar odročimo, predročimo in zaročimo). N a d g r e b e n č n i c a (m u s c. supraspinatus). Izh.: Lopatica nad grebenom. Nas.: Nadlehtnica (velika grča). Opr.: D.viga nadlehtnico. Podgrebenčnica (mu s c. infraspinatus). Izli.: Lopatica pod grebenom. Nas.: Kakor prejšnja. Opr.: Izvrača nadlehtnico. Malai obračal k a lehti (m u s c. t e r e s 111 i n o r). Izh.: Vnanji rob lopatice. Nas.: Nadlehtnica (velika grča). Kljun lopatice. Mala prsna m. 1’odlopatna m. Kita velike prsne m. Kratka glavica dvoglave lehtne upogib-nlce. Dolga glavica dvoglave lehtne upogibnice. Skupni trebuh te Nadlelitno-koželj-nična m. Pazdusna m. Kita široke hrbtne m. Notranja glavica troglave lehtne nateznice Lehtna upogibnlca. Biceps odpošilja tu vrhnjojklto na skupno ovojnico podlehtnih mišic. Slika 51. Mišice nadlehtl. 1’azl na dolgo glavico dvoglave lehtne upogibnice, kako vstopa v ramenski sklep. Орг.: Izvrača leliti. Velika obračalka leliti (m us c. te res major). Izh.: Spodnji kot lopatice. Nas.: Nadlehtnica (greben male grče). Opr.: Obrača lehti v prav in jih vlači navzad. Podlopatna mišica (m us c. subscapularis). Izh.: Prednja plat lopatice. Nas.: Nadlehtnica (mala grča). Opr.: Priteza in obrača nadlehtnico v prav. Dvoglava lehtna upogibnica (m us c. biceps bra-c h i i), to je obče znani «biceps». Izh.: Lopatica (iznad ponve z eno ter od kljuna z drugo glavo). Nas.: Koželjnica, tik pod sklepom ,v komolcu. Nadlehtno-koželjnlčna Vrhnja upogibnica prstov Dolga upogibnica palca. Zgornja prlvraCalka podlehtl. Koželjnlčna upogibnica roke. Dolga dlaneka m. Podlehtnična upogibnica roke. Mala dlaneka in. Dlanska preproga. Slika 52. Mišičje podlehtl. Prečno nad zapoHtjem zapaziš vez, pod katero potekajo dolge mišice podlehtl na roko. Opr.: Upogiba podleht in jo obrača v nic. Pazdušna mišica (in us c. coracobrachialis). Izh.: Kljun lopatice. Nas.: Sreda nadlehtnice. Opr.: Adducira (priteza) in nekoliko dviga nadleht. L e h t n a upogibalka (musc. brachialis). Izh.: Sreda nadlehtnice. Nas.: Podlehtnica (pod sklepom v komolcu). Opr.: Upogibai lehti. Troglava lehtna nateznica (m us c. triceps bra-c hi i), triceps imenovana. Izh.: S prvo glavo izpod lopatične ponve, z drugo in tretjo od nadlehtnice. Nas.: Kljukica: podlehtnice. Opr.: Nateza podleht. K tej mišici spada kot četrta glavica še mala trikotna mišica^ segajoča od vnanjega čvrža nadlehtnice na kljukico. Zgornja privračalka podlehti (m us c. pronator te res). Izh.: Notranji čvrž nadlehtnice. Nas.: Koželjnica. Opr.: Obrača podleht ,v prav in jo malce upogiba. K ožel j nična upogib nica roke (m us c. flexor c a r p i radialis). Izh.: Notranji čvrž nadlehtnice. Nas.: Zapestje. Opr.: V glavnem upogiba roko. Dolga d lanska mišica (musc. palm ar is longus). Izh.: Notranji čvrž nadlehtnice. Nas.: Dlanska preprega, to je zelo čvrsto vezivo v dlani. Opr.: Napenja preprego in upogiba roko. Vrhna upogibnica prstov (musc. flexor digi-torum sublimis). Izh.: Notranji čvrž nadlehtnice (in s koželjnice). Nas.: Drugi členki 2.—5. prsta. Opr.: Upogiba omenjene prste. Vsaka kita je ob prstu precepljena in propušča tam kito globoke upogibnice prstov. Podlehtnična upogibnica roke (musc. flexor c a r p i ulnaris. Izh.: Notranji čvrž nadlehtnice in podlehtnica. Nas.: Zapestje. Opr.: Upogiba roko. Kakor odteza koželjnična upogibnica roke le-to na palčevo, tako stori to podlehtnična na mezinčevo plat. Dolga palče.va upogibnica (musc. flexor p o Iliči s longus). Izh.: Spredaj s koželjnice. Nas.: Drug členek palca. Opr.: Upogiba ta-le členek. Kitu dvoglave lehtne upoglbuice. Notranji čvrž nadlehtnice. Lehtna upogibalka. Odvračalka podlelitl (= obraCalka v nicj. Izhodni konec vrhnje upoglbnlce prstov. Dolga palčeva upoglb-nlca. Globoka upogibalka prstov. Modkostnlca. Spodnja četverokotna prlvračalka podlehtl. Kratka" palčeva odteznlca. Palčeva prlteznica. Kita dolge palčeve, upoglbnlce. Prva črvasta m , ki jih štejemo od palčeve na mezinčevo stran. Mezinčeva odteznlca. l*ri 2.-5. prstu eo prerezan6 kite vrhnjo upogibalke. Slika 53. Globoke mišice podlehti. Globoka upogib n ica prstov (m u s c. f 1 e x o r dig1 torum profundus). Izh.: Podlehtnica in medkostnicai, Nas.: Zadnji členki ‘2.—5. prsta. Opr.: Upogiba navedene členke. Spodnja četverokotna p r i v r a č a 1 k a (m u s c. p r o - 11 a t o r quadratus. Izh. in nas.: Je razpeta med spodnjima koncema obeh kosti podlehti. Opr.: Obrača roko v prav. Nadlehtno-koželjnična mišica! (m us c. brachio-r a d i a 1 i s). Izh.: Vnanji rob nadlehtnice. Nas: Koželjnica. Opr.: Upogiba podleht in zasuka koželjnico. Koželj nična n a t e z n i c a r o It e, dolga in kratka Wusc. extensor carpi radia lis, longus et brevis). Izh.: Vnanji rob nadlehtnice (velja za obe). Nas.: 2., oziroma 3. dlanska koščica1. Opr.: Natezajo roko in jo odtezajo na palčevo stran. Nadiehtno-koželjnična m. Dolga koželjnična nateznica roke. uPna nateznica prstov. Kratka koželjnična nateznica roko. I odlehtnlčna nateznica roke. Dolga palčeva odteznlca. Kratka palčeva nateznica. Dolga palčeva nateznica. Kazalčeva nateznica. Mezlnčeva nateznica. Kita dolge palčeve natez-nlce. Tudi tu zagledaš nad zapestjem prečno vez, ki ji jo namen pridržati kite dolgih podlehtnlh mišic v posebnih predalčkih. Slika 54. Mišico podlohtl. Skupna nateznica prstov (m us c. extensor d i g i' toru m commuuis). Izh.: Vnanji čvržek nadlehtnice in medkostnice podlehti. Nas.: 2. in 3. členek 2.—5. prsta, tvoreča tam preprego. Opr.: Nateza1 prizadet prst in tudi celo roko. Mezincu lastna nateznica (m us c. extensor d i g i t i quinti proprius). Skupno s prejšnjim potekajoča je namenjena mezincu. Podlehtnična nateznica roke (m us c. extensor c a r p i u 1 n a r i s). Izh.: Kakor pri skupni nateznici prstov. Nas.: 5. dlanska kost. Opr.: Natezajoča roko jo odteza na mezinčevo stran. Mala dlanBka m. Prečni povezki dlanske preproge. Ovojnica kite. Na nllkl vldlfi lepo dlaneko preprego, v katero Izžareva od zgoraj kita dolgo dlanske midlce. Slika 55. Vezivno tvorbe v dlani. Pri prihodnjih mišicah navajam samo njih imena, iz katerih je njihova funkcija itak razvidna. Dolga palčeva odteznica (musc. abductor polli' cis Ion g us). Palče,v a nateznica, dolga in kratka (musc. exte#-sor pollicis, longus et brevis). Mezincu lastna kratka nateznica (m u s c. e x t e n-sor indicis proprius. Obračal k a podlehti v nic (musc. s upi na tor). Na roki imamo še sledeče kratke mišice: Dlanska palčeva kepa je sestavljena iz sledečih mišic: (Se nadaljuje.) PREGLED Џ Zdravstveni podari o italijanskem oliinpijskom odeljenjn. Italijanska Simnastička federacija poverila je doktoru Domenico Sironi zadaču da nad-Sleda u lekarskom pogledu trenažu italijanskog odeljenja za olimpijske utakmice 1924. g. Rezultate svoga opažanja objavio je u nekom stručnom •ttedicinskom listu. Na početku zajedničke trenaže (14. juna 1924) tačno je Pregledao sve gimnaste i za svakoga od njih uzeo sledeče podatke: godine starosti, višina, težina tela; prsni opseg za mir, kod udisanja, kod izdisanja; °pseg u bolcovima; razvijenost kostiju; opšte stanje prehrane; respiratorični aParat: oblik prsnog koša, pregled pluča; cirkulacijski aparat: kakvoča žile, b,J-oj udaraca bila na minutu (u mirnom stanju i posle napora), krvni pritisak, pregled srca; probavni aparat: pregled urina: boja, gustota, reakcija, belančevine, šečer , urati i fosfati. Na svršetku trenaže (11. jula 1924) opet Sl> bili uzeti isti podaci. Upoređivanjem jednih i drugih tabela našlo se, da Se je težina tela uvečala kod 9 gimnasta (od 15 njih), ostala jednaka kod 3, a smanjila kod 3. Prsni opseg uvečao se kod 7 gimnasta, ostao jednak kod 4, a smanjio se kod 4. Opseg u bokovima uvečao se kod 5 gimnasta, ostao Jednak kod 5, a smanjio se kod 5. Iz ovoga proizlazi, da se nakon svršene trenaže u večine gimnasta konstatovalo ojačenje u opštem stanju prehrane, a u one nekolicine, u kojih se pokazalo smanjenje, to je smanjenje bilo ne-znatno. U pogledu cirkulacijskog aparata nije se prikazala nikakva prosena. Jedan od gimnasta polcazivao je na početku trenaže znakove lake anemije, koja medutim za vreme trenaže nije napredovala. Krvni pritisak je bio vrlo lako pojačan kod 1 gimnasta, ostao je jednak kod 9, a smanjio se «°d 5. Kucanje žile postalo je polaganije kod 12 gimnasta, ostalo jednako u 2, i samo kod jednoga ubrzalo se. Opšte opažanje: nikakva promena u vo-lurnenu srca; krvni pritisak nepromenjen kod večine gimnasta, Sak smanjen k°d nekoličine, i samo kod jednoga vrlo malo pojačan; kucanje bila u večini gimnasta nakon trenaže laganije i samo kod jednoga brže; zadnjih dana trenaže opažalo se, da gimnasti nakon svršene vežbe mnogo svežiji na" puštaju spravu, nego li je to bilo na početku trbnažc. Pregledom urine nije se našlo belančevine i šečera kod nijednoga, ni na početku ni na svršetku trenaže; urata i fosfata kod 5 gimnasta nije bilo na početku ni na svršetku trenaže, kod 3 i na početku i na svršetku, kod 4 nije ih bilo na početku, & imalo ih je na svršetku, kod 3 obratno. Iz svih ovih podataka se vidi, da je bilo zdravstveno stanje gimnasta na svršetku trenaže u svakom pogledu bolje nego na početku. Svi gimnasti bili su na svršetku trenaže u stanju največeg zdravlja, sile i otpornosti, sposobni dati kod utakmice svoj maksimum. •— Ove podatke našli smo u listu «Le Gymnaste». Treba uvažavati, da je bio glavni deo trenaže trenaže več pred početkom zajedničke trenaže svršen po društvima, no ipak je rezultatima ovog jednomesečnog treniranja dokazano, da trenaža, pa i ona najvišeg stepena, ako su vežbači zdravi lia početku trenaže i ako se trenaža vrši pod dobrim stručnim vodstvom, ne samo da nema štetnih posledica, nego čak i koristi. KNJIŽEVNOST Strokovna. Sokoli«. Broj. 5. Vsebina: E. Gangl: Naš znak. — S.Nina: Zar da budetn Sokolica u vežbaoni. — R. Katalinič-Jeretov: Dva brata bez seke. — Nikol« Došenovič: Narodni bram. — Milko Krapež: Spomini ob 21 letnici. — Bra Sava: Ide nam prolječe. — Josip Jeras: Zgodovina telovadbe. — 1. Bajželj' Sokolska prosvetna šola. — Dr. Lojze Brenčič: Higijena zobovja. —• F. Ju-vanec: Naša radost. — Načrtovalne naloge. Priloga Naša radost: Ivanko Bendiš: Naša radost. — Jovan Udicki: Soko 1 kukavica. — Bogomil Toni: Sokoliči stupaju. — A. G.: Milenka. — Jovan Udicki: Brača. — Greh in strup. — 1 od životinja možemo štogod da naučimo. — Uganke. — Zabava. Sokolič, Broj 6.-7.: I.B.: U prirodu! — Nikola Došenovič: Narodna himna. — Marija Ganglova: Zakaj ljubi sokolska mladina svojo jugoslo-vensko domovino. — S. Vrdoljak: Sokolstvo u zarobljenim krajevima. "* Sl. Strmšek: V Sarajevo, na sokolski zlet. — Soko izpod Lovčena: Slogi jedinstvu. — A. D.: Sokol v lužiških Srbih. — Janko Djonovič: Sokolima. •— Jovan Udicki: Sokolstvo i veliki dani. — Josip Jeras: Zgodovina telovadbe. — Bog. Kajzelj: Otvoritev Tyrševega doma. — Dopisi. — Razrešitev nalog. Priloga Naša radost: Bogumil Toni: Za šolskoga odmora. — S. Vrdoljak-Črtice sa medjusletskih utakmica u Beogradu. — Marjan J. Tratar: Sokol sk Tabor. — Šta priča tiča lastavica? — J. B.: Bratstvo. — Računajmo dalje! Zabava. Soko Dušana Silnog. Broj 4.: Dr. Ivan Ribar: Sokoli, Zdravo! — Dr. Gradojevič: Značaj medjusletskih utakmica,-— Prve medjusletske uta k m K-0, Rad pojedinih odseka. — D. K.: Sokolski jubilari. — Dr. B. K.: Sokolske proslave Bačke župe. — Dr. Milorad Dragič: Sokolske proslave Banatsk župe. — Župski glasnik. Sokolski vestnik župe Ljubljana. Št. 1.: Dr. V. Krejči: Ob združitvi. '' Dr. Pestotnik: Brat Josip Turk, šestdesetletnik. — Dr. V. Krejči: Nekaj izgovorih. — Župne vesti. — Društvene vesli. — Književnost. — St. ty E. Gangl: Praznik dela. — Zbirka nagovorov. — Pravilnik za organizacij okrožij. — Jugoslovenska sokolska matica. — Savezne vesti. — Župne ves — Društvene vesti. — št. 3. in 4.: E. Gangl: Tyrševo Sokolstvo. — Veliki dnevi Sokolstva v Pragi. — Naši odlični delavci. — Spojitev obeh ljubljanskih žup. — Pravilnik zletnega sklada ljubljanskega Sokola. — Loterija JSS. — Savezne vesti. — Župne vesti. — Iz okrožij. — Društvene vesti. — Štev. 5.: Dr. Igor Vidic: Vseslovanstvo in sokolska ideja. — Jesih: Na župni zlet. — Jesih: Tekme v Beogradu. — Stane Vidmar: Naše tekme. — Župne vesti. — Društveni dopisi. Vestnik Gorenjske sokolske župc. Štev. 3. in 4.: Obstoj Vestnika naše župe. _ Izleti. — Mrtvilo v telovadnicah. — Proste vaje za ženski naraščaj. — Delovanje župe. — Občni zbori društev. — Delovanje društev. Sokolski Vjcsnik župe zagrebaeke. Broj C.: S. Brozovič: Brat Stevo Todorovič. — Sokolstvo na selu. — Ferdo Desaty: Sokolstvom Slavenstvu. — luna: Prvi korak u sokolanu. — S. Vrdoljak: Upliv telsne vežbe na raz-v°j volje. — Milan Jankovič: Današnja higijena gimnastike. — Vježbači <r- Franc Belič: Križni put sokolskog društva u Crikvenici. — Župske, ^ ružne i društvene vijesti. — Broj 2.: Dr. S. Kuntarič: Mi i naši... — Ljubo ^rgič: Izbeglica. — Ela Vučič: Žena u Sokolu. — Janko Jazbec: Sokolsko ^Poravilište u Selcima. — Dr. Frane Brelič: Križni put. — Upute za slet. — . Upske okružne i društvene vijesti. — Sokolska smotra. — Broj 3.: Dr. S. MUntarič: Mi i naši... — D. M. Bogunovič: U slobodi — Slavenstvu! — ^artin Car: Crikvenica — biser gornjeg Jadrana. — Ivan Ivančič: Je li 0,0k0Jstv° danas potrebno. — Janko Jazbec: Upute za slet. — Župske, fiužne i društvene vijesti. Slotski Vesnik sokolske župe Mostar. Broj 1.: čedo Milič: Treči župski q v"; Dr. L. Popovič: Mladi i stari. — Aleksa Šantič: Pesma sokolska. — рГ' °Ј- Besarovič: Uloga Sokolstva pre rata i njegova današnja zadača. — Sokolstvo i vojska. — Iz sletske kancelarije. — Iz starešinstva. — diV^16' — ^r0J misija. — Stevan:Žakula: Pre 22 godine. — J. Ra- g loyič: Mostare. — Dr. Ivo Jelavič: Novi zadaci Sokolstvo. — P. Č.: Inteli-eilc4a i Sokolstvo. — Iz starešinstva župe. — Iz sletske kancelarije. — Iz sokolskog sveta. — Beleške. — Broj 3. Dr. M. MetikoS: Sokolske čete na selima. — Čedo Milič: Sokolstvo i selo. — V. Spahić: 7. i 8. juna. ■— Nikola Begovič: Sokolstvo i deca. — Iz starešinstva. — Iz sletske kancelarije. Beleške. — Broj 4.: D.Bogunovič: Sokolstvom novomu coveku. — čeda Skekič:: Jedan od velikih. — Rrsto Markovič: O uzgoji sokolskog pod-mlatka. — Ivanko Bendiš: Sokolski naraštaj. — Kristo Dominiković: Znajn te sinko. — Iz starešinstva. — Iz sletske kancelarije. — Beleške. — Broj 5.: E. Gangl: Sokolski značaj. — Zdravo Sokoli. — St. Žakula: Brači na okupu- — Dr. P. Mandič: Postanak Mostarske sokolske župe. — Dr. Ivo Kolbe: Jedna moja ispovest. — Dr. Stevo Moljevič: Misao i cilj predratnog Sokolstva u Bosni i Hercegovini. — K. V.: Sokolstvo i škola. — Dr. P. Mandič: Mi smo Jugosloveni. — Zašto je tako. — Podižimo sokolske domove. Književni prilog. — Iz sletske kancelarije. — Broj 6.: J. P.: Utisi s našeg župskog sleta. — Ivanko Bediš: Posle sleta. — Župska odborska sednica. — Rezultat sletskih natecanja. — Loptomanija. — Beleške. — Čitulja. Sokol, glasilo sokolskega društva u Virovitici. Broj 3.: Valanovič: O seljačkom Sokolstvu. — Križevački Sokol. — Iz JSS. — Društvene vijesti. Župa Strossmajerova Osijek. — Župa Bjelovarska. — Službeni vijesnik PO. — Broj 4.: Proslava 1000 godišnjice hrvatskog kraljevstva. — Smjei' i cilj Sokolstva. — Križevački Sokol. — Beograd na Vidov dan. — Broj 5.: Smjer i cilj Sokolstva. — Križevački Sokol. — Sokolsko slavlje u Požegi. Župa Bjelovar. — Župa Strossmajerova. — Sokolske vijesti. Izvestje Sokola I. v Ljubljani. Izšle so štev. 1.—4. in 5.—11. z društvenimi vestmi. Naš Sokolski dom. Vestnik odseka za zgradbo sokolskega doma v Mari-boru. Izšla je 2. številka. Ivan Bajželj: Slovarček sokolskih telovadnih nazivov. Založila Jugoslovanska sokolska matica. Slovarček, ki je bil pridejan knjigi istega pisatelja «Vježbe za deco» ima slovenske, hrvatske, srbske in češke telo-vadne nazive. Dr. F. Bučar: Igre za društva i školc. III. nadopunjeno i povečano Iz' danje. Naklada Narodne knjižnice u Zagrebu. Sokolsko društvo u Slavouskoj Požegi. 1905—1925. Sabrao i napisao Antun P e t k o v č. Izdalo sokolsko društvo u Požegi. Bačka sokolska župa Novi Sad je izdala: P. G.Masarjk. Predavanje br. dr. Nikole M r v o š a. Češka Obec Sokolska je izdala naslednje knjige in boršure: V zbirki sokolskih predavanj: Usneseni VII. valnćho sjezdu ČOS. in Jafl Pelikan: Slovanske poslani československeho Sokolstva. — Jan Pe^|” kan: Olovčk a krajina. — Javurek-KožiSek: Cvičcni zač tva. D> IV.. — Prof. dr. Stanislav Tobi&šek: Prvnt pomoč. — Tyršuv doni-Slavnost otvoreni 24. kvetna 1925. — Karel Pospišil: Hudba P1-0 zvlaštni cvičcni žen pri samostatnem vystoupeni žup ku VIII. sletu vše-sokolskeniu v Praze. Za naše knjižnice: J. Mazzini: Dolžnosti človeka. Prevedel dr. Alojzij Gradnik. Založila knjigarna Kleinmayor & Bamberg v Ljubljani. Dr. Ljudevit Pivko: Rame ob ramenu: Prva knjiga: Zeleni odred’ Založil klub dobrovoljcev v Mariboru. Boško Stri k a: Karadjordjeva Topola. Samozaložba (Boško Strika> upravnik pošte Zagreb 6.).