Celje - skladišče
D-Per
III 19/1984
1119841188,9
COBISS e
MERK
VESTNIK
Glasilo delavcev sozd Merx	Številka 5 — Leto IV — Avgust 1984
Sozd Men združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik C elje, Reklama Celje, Savinja Mozirje. Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov: Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika Ilijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Zlatka Šoštarič, Jelka Samec, Savo Ostrožnik in Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Men, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja.za informiranje je glasilo sozda Men Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Na fotografiji je Branko Vrečar, ki dela v programu diesel motorjev in je tudi uspešen na tekmovanjih.
Gospodarjenje v prvem polletju
Več kot 18 milijard celotnega prihodka
Članice interne banke sozda Merx so po prvih ocenah v prvem polletju letošnjega leta ustvarile 18 milijard 327 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 57 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 52 odstotkov načrtovanega celotnega prihodka v tem poslovnem letu.
Najviš jo rast celotnega prihodka beležijo v blagovnem prometu (61 odstotkov), sledi kmetijsko-živilska predelovalna industrija (47 odstotkov) in gostinstvo ter turizem (40 odstotkov).
Ocenjujejo, da znaša dohodek v prvem polletju 2 milijardi 187 milijonov dinarjev, 45 odstotkov več kot ob lanskem polletju, v primerjavi z letno načrtovano vrednostjo pa 47 odstotkov. V blagovnem prometu so povečali dohodek za 64,2 odstotka, v kmetijsko-živilski predelovalni industriji 21,3 odstotka, v gostinstvu in turizmu za 14,5 odstotka.
Čisti dohodek ocenjujejo na milijardo 144 milijonov dinarjev, 31 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. V sozdu pa smo razporedili več čistega dohodka, kot smo ga dosegli. Razlika 116 milijonov dinarjev je izguba.
Kolektiv Avto Celje je postal novi član našega sozda. V tej številki ga predstavljamo v sliki in besedi.
Na Dobravi v Slovenskih Konjicah
Osem
hektarov
obnov-
ljenih
sadovnjakov
V tozdu Lastna proizvodnja kmetijske zadruge v Slovenskih Konjicah letos obnavljajo nadaljnjih osem hektarov jablanovih nasadov. Na Dobravi so izredno ugodne klimatske razmere, dostopna zemljišča ih primerne cene. Možnosti za izvoz kakovostnega sadja jih silijo k čimvečji pridelavi. Leta 1981 so izvozili skoraj tisoč ton, lani pa samo na konvertibilno tržišče 430 ton sadja. Za obnovo sadovnjakov bodo porabili 6 milijonov 400 tisoč dinarjev.
Z novo tehnologijo gostega sadja želijo dopolniti nasade s sodobnimi sortami, za katere je na zahodu veliko povpraševanje. V letih 1982 in 1983 so v Slovenskih Konjicah že obnovili okoli 20 hektarov sadovnjakov, z novo naložbo pa bi pridobili letno še 28 vagonov sadja.	"
Silosi za koruzo: da ali ne?
Je že tako: ko smo po nekajmesečnih preučevanjih v KK Šentjur in sozdu Merx ugotovili, da iz različnih razlogov letos ne moremo izpeljati naložbe v silose za koruzo, smo naenkrat postali popularni. Medtem ko v pripravi naložbeitismo bili deležni publicitete, nas zdaj že hvalijo za »stabilizacijsko« potezo. Ali je res stabilizacijska?
Dilema iz naslova bi se pravzaprav morala glasiti: dolgoročna stabilna živinoreja — da ali ne. Pa poglejmo nekaj dejstev.
V sozdu Merx je kmetijska proizvodnja sicer v manjšini, vendar kljub temu ne gre zanemarjati ustvarjenih dobrin. Za letos načrtujemo 11,7 milijona litrov .mleka, 5340 ton goveda (živa teža), 285 ton telet, 28.1 milijona konzumnih jajc, 1000 ton brojlerjev, (prireja je nekajkrat večja, vendar v Perutnini Ptuj), 207 ton prašičev ter 12 ton kuncev (ta program je šele na začetku).
Vse analize razvojnih možnoT sti in potreb domačega ter tujega trga govorijo o nujnosti oziroma možnosti povečevanja.živinoreje. Če bodo gospodarske možnosti kolikor toliko ugodne, lahko štiri članice sozda leta 1990 dajo okoli 20 milijonov litrov mleka, 900 ton goveda, 450 ton telet, 1200 ton perutnine (če bi organizirali vso pridelavo v lastni režiji, bi znašala najmanj 4.000 ton), 1300 ton prašičev, 30 milijonov jajc in okoli 500 ton kuncev. Mogoče se zde te številke komu
utopične, vendar so strokovno gledano povsem stvarne. Potrebna je le ustrezna družbena podpora ter nekoliko več smelosti in znanja pri razvoju.
Vsa ta živinorejska proizvodnja bo slonela v največji možni meri na doma pridelani krmi. To velja predvsem za prirejo mleka, govejega mesa, deloma (plemenskih) prašičev, za ostalo proizvodnjo moramo že zdaj in bomo tudi v bodoče kupovali del krme na domačem trgu (koruza ipd.), deloma pa uvažali (soja, ribja moka).
Za popestritev naj navedem, da porabijo članice sozda Merx že zdaj skupno prek 20 tisoč ton krmil, pri ijemer pa ni zajeta izredno velika prireja perutninskega mesa, kjer iz praktičnih razlogov prepuščamo lc-to drugim organizacijam.
Za povečanje živinoreje do leta 1990 bi potrebovali letno najmanj 40 tisoč ton različnih krmil. K temu moramo prišteti še potrebe kmetijske zadruge Mozirje in ERE iz Titovega Velenja, ki se zanima za sovlaganje v silose in kasneje v mešalnico (med 10 in 15 tisoč tonami letno).
Marsikdo se bo vprašal,’ kje zdaj kupujemo krmila za obstoječo prirejo. Res je, ta ni zaostala. Krmila pa si zagotavljamo tako, da sami kupimo koruzo, jo sami kjerkoli skladiščimo, uvažamo sestavine oziroma zagotavljamo devize, mešalnicam plačujemo le usluge mešanja. Ob neu-
rejenem trgu imamo precej težav, mešalnice pa že zahtevajo razširitev zmogljivosti oziroma skladišč. Ne bi smeli zanemariti niti prevoznih stroškov, saj vozimo krmila iz Zagreba, Ptuja, Ljubljane, Ljutomera itd.
Dejstvo je, da imamo v regiji mešalnico v Žalcu, ki jo nameravajo razširiti. Ko smo v sozdu Merx začeli razmišljati o zidavi silosov in kasneje mešalnice, je v nekaterih krogih dobilo to naše prizadevanje predznak lokali-stičnega zapiranja. Žal nihče ni pomislil, da naša razmišljanja temeljijo na zelo konkretnih ekonomskih in strokovnih osnovah.
Znano je, da je živinoreja v regiji zelo raznolika, od prireje mleka, govejega mesa, svinj do brojlerjev, jajc, rib, kuncev in še kaj. Taka proizvodnja zahteva specifične tehnološke rešitve, strokovno poglabljanje pri posamezni vrsti krmila. Lep dokaz za takšen prijem je Ptuj, kjer sta dve specializirani mešalnici, ki vsaka zase dosegata zelo visoko strokovno raven, skupaj pa odgovorno pokrivata vse potrebe tamkajšnjega območja in še širše. Podobno predlagamo tudi mi, to je postavitev specializiranih mešalnic, ki bi ob načrtovani zmogljivosti lahko dosegale optimalne količine, ob tem višjo strokovno raven ter večjo prilagodljivost. Ne gre za dve sozdov-ski mešalnici, ampak za mešalnico v Žalcu, ki bi se, na primer, (Nadaljevanje na 2. strani)
Zakaj ni kave?
Minila so leta ugodja, ko je bilo vsega dovolj. Tudi kave. Nismo se spraševali, kje bomo dobili zelene dolarje, hoteli smo kavo in to sorazmerno kakovostno. Bila so odbobja, ko so avstrijski in italijanski kupci močno povpraševali po naši kavi in to ne samo zaradi nizkih cen, temveč tudi zaradi dobre kakovosti.
Ko smo se soočili z dejstvom, da lahko v tujini kupujemo le toliko surovin, reprodukcijskega materiala, opreme in izdelkov, kolikor nam dopušča plačilna bilanca s tujino, smo se zavedli preteklih napak in začeli trezno razmišljati, kako uskladiti naše želje po ugodnem življenju z dejanskimi možnostmi ustvarjanja deviznih sredstev za uvoz navedenih proizvodov ter vrnitev dolgov v tujini. Polagoma smo spoznali, da le s povečanjem izvoza blaga in neblagovnih storitev lahko zagotovimo med ostalim tudi uvoz surove kave.
Večina organizacij združenega dela, kjer pražijo in embalirajo kavo, ne izvaža toliko, da bi si zagotovila denar za uvoz surove kave. Zadnja leta vrednost dolarja na našem tržišču izredno hitro raste in še težko ga je dobiti. Doplačila pa mnogokrat presegajo 150 odstotkov tečajne vrednosti dolarja.
Nenehne zamrznitve cen so vplivale na ponudbo pražene kave. Politika cen je onemogočala vgrajevanje doplačil za vrednost dolarja v kalkulacijo proizvodne oziroma prodajne cene kave.
Januarja so odobrili sedanjo maloprodajno ceno pražene kave v zrnu — 1.638,40 dinarja za kilogram. Od januarja pa do zdaj se je tečajna vrednost dolarja dvignila za 24,8 odstotka, cena surove kave na svetovnem trgu pa za 10 odstotkov. Maloprodajna cena kave je ostala nespremenjena. Ze zaradi omenjenih dveh kalkulacijskih prvin sedanja maloprodajna cena kave ne more vzdržati. V proizvodnji je sedaj pri kilogramu od 280 do 480 dinarjev izgube.
Pravkar pripravljajo spremembo maloprodajne cene pražene kave. Ta naj bi se dvignila za 28,3 odstotka, kar pomeni, da bo nova maloprodajna cena kave približno 2.100 dinarjev za kilogram.
Pričakujemo, da bomo z novo maloprodajno ceno pražene kave in spremenjenim režimom družbenega nadzora cen zagotovili v bodoče stalnejšo ponudbo le-te.
Pravkar potuje iz Brazilije 130 ton surove kave, približno toliko jo bomo v kratkem naročili, pa tudi drugi proizvajalci povečujejo ponudbo. Upamo, da bo končno ponudba večja, od povpraševanja.
F. Petauer
53
MERK
VESTNIK
Odločneje
o
stabilizacijskih dosežkih in položaju delavcev
Iz zapisnikov sej osnovnih organizacij sindikata ugotavljamo, da po te aktivne, nekatere bolj, druge manf, vendar še premalo dosledne pri osveščanju delavcev. Zato tudi nimajo pravega vpliva na reševanje vseh tistih vprašanj, ki zadevajo življenje in delo delavcev.
Razmere, v katerih živimo, zahtevajo mobilizacijo vsega članstva, soočenje z vsakim, ki bi ga taka odprtost in enotnost motila, in nenehno iskanje rešitev za doseganje večjih in ugodnejših rezultatov gospodarjenja. To pomeni, daje sindikat tista pomembna gonilna sila, ki lahko in tudi mora prispevati svoj delež k spreminjanju razmer v delovni organizaciji oziroma tozdu.
Na konstitutivni seji koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije združenega dela Merx smo ocenjevali delo in uspešnost v preteklem mandatnem obdobju. Bili smo enotnega mišljenja, da je sindikat našel svoje mesto in soustvarjal politiko sozda, vendar je treba upoštevati pripombo KPO sozda, da bo moralo predsedstvo koordinacijskega odbora sindikata s svojimi pobudami in kreativnim delom utrjevati svoje poslanstvo.
Iz razprav delegatov in predstavnikov občinskih sindikatov lahko povzamemo, da si sindikalni delavci niso dovolj vztrajno prizadevali za nagrajevanje po vloženem delu, uveljavljali kadrovske politike, se zavzemali za informiranost delavcev v delovnih organizacijah in tozdih prek internih glasil.
Predlagali so več sklepov. Z ozirom na zaostrene gospodarske razmere naj bi se predsedstvo KOS sestajalo pogosteje in v programe dela osnovnih organizacij vključilo več nalog, predvsem spremljanje izpolnjevanja stabilizacijskih programov v organizacijah združenega dela, skrb za kadrovsko in štipendijsko politiko, nagrajevanje po vloženem delu, skrb za ugotavljanje socialnega položaja delavcev, zagotavljanje možnosti za izobraževanje ob delu in politično usposabljanje. Posebna naloga sindikata je utrjevanje in nemoteno delovanje delegatskega sistema in samouprave v vseh okoljih. Sindikalnim skupinam je treba naložiti večjo odgovornost, saj bo le prek njih moč mobilizirati vse članstvo na eni strani, na drugi.pa hitreje seznaniti delavce z vsemi težavami, ki tarejo delovnega človeka. Tudi področju SLO in družbene samozaščite velja nameniti več pozornosti.
Predsedstvo KOS naj bi se sestalo ob koncu avgusta in takrat bi sprejeli naloge za prihodnje tri mesece.
E. Sagadin
Preurejena Vesna
V delovni organizaciji Moda v Celju so sklenili, da v poletnih mesecih preuredijo in posodobijo svojo prodajalno Vesna v strogem mestnem središču. Precej dotrajana kar kliče po obnovi, ki bo veljala približno 9 milijonov 710 tisoč dinarjev. V prodajalni bodo funkcional-neje razporedili blago, izboljšali ponudbo blagovnih vrst in sodobnemu poslovanju v prid priredili trgovinsko opremo, uredili pa tudi priročno skladišče. Opustili bodo dosedanja dva vhoda in napravili novega na jugozahodnem delu stavbe.
V
Silosi za koruzo: da ali ne?
(Nadaljevanje s 1. strani)
specializirala za krmila za govedo in prašiče, ter mešalnico v Šentjurju, ki bi se usposobila za krmila za perutnino in kunce.
Prihodnost »industrijske« živinorejske oroizvodnje je ne glede na lokacijo mešalnice ali skladišč odvisna od nemotene dobave surovin. Le del teh (koruze) lahko pričakujemo iz domačih melioriranih polj (do 4 tisoč ton). Sozd Merx je že vložil veliko sredstev v drugih republikah in pokrajinah, da bi si zagotovil koruzo (13 tisoč ton). S to prakso bo potrebno nadaljevati, s čemer bomo morali dati tem samoupravnim sporazumom o sovlaganju novo vsebino: večje jamstvo za nemotene dobave.
Torej res ne gre le za dilemo ali silosi da ali ne. Prepričani smo,
da sloni zasnova dolgoročnega razvoja živinoreje na zdravih, ekonomskih in strokovnih temeljih in da ne gre za prestižno vprašanje med obema sozdoma ali organizacijami združenega dela. Res je* da smo se na naložbo pripravljali ravno v času, ko so se drastično zaostrili pogoji kreditiranja, obresti so zrasle do tolikšne mere, da je vprašljiva vsaka naložba v kmetijstvo, formalni postopki so se tako zavlekli, da že letos ni bilo mogoče računati na polne silose (8 tisoč ton). Zato smo se odločili, da izvedbo te naložbe prestavimo za eno leto. Čas bo pokazal, ali smo ravnali prav ali pa bi bilo bolje nadaljevati začeto delo.
S. *Lesnika
Preskrba v prvem polletju
Ponudba se je uredila
Preskrba z živili in drugimi izdelki za široko porabo se je v prvem polletju bolj ali manj uredila. K temu so v veliki meri pripomogle cene in tudi dolgoročni poslovni odnosi oziroma združevanje dela in sredstev s pomembnejšimi proizvodnimi organizacijami živilske stroke v SR Hrvaški in SAP Vojvodini.
Kljub temu pa je ponudba nekaterih izdelkov še vedno nezadovoljiva. Med živili primanjkuje kave, čokolade, boljših vrst margarine, občasno moke tipa 500 in 850, vendar samo za prodajo na drobno. Med industrijskimi proizvodi manjkajo barvni televizorji, radijski sprejemniki, nekateri predmeti bele tehnike, od gradbenega materiala cement, salonitni izdelki in strešna opeka, pri krmilih pa je čutiti pomanjkanje koruze za živinsko
omejujemo uvoz kakavovca, zato tudi v kratkem ni pričakovati večjega izboljšanja.
V ponudbi barvnih televizorjev pričakujemo postopno izboljšanje tako zaradi ureditve cenovnih odnosov kot lastne proizvodnje barvnih ekranov. Enako velja za radijske sprejemnike in druge akustične izdelke in tudi belo tehniko, takoj ko bodo uveljavili nove maloprodajne cene.
S cementom naj bi v prihodnje
V ' •	'


piliti
	
	m * s
Hi	m k
\\ Iv	
krmo in močnih krmil za široko porabo.
Za pomanjkanje naštetih proizvodov sta kriva predvsem nepravočasna zagotovitev deviznih sredstev za uvoz surovin in velik izvoz cementa, akustike in bele tehnike.
V trgovini na drobno ugotavljajo, da se je maja in junija bistveno zmanjšal fizični obseg blagovnega prometa. V trgovini z živili se spreminja struktura blaga, ki se počasi, vendar zagotovo premika v korist osnovnih prehrambenih proizvodov. Po drugih trgovinah opažajo manjše povpraševanje po trajnejših dobrinah. Ta pojav je prav gotovo odraz manjše kupne moči prebivalstva in hitrega padanja življenjske ravni.
Kako
v naslednjem trimesečju
Če upoštevamo sedanji položaj preskrbe z živili in drugimi izdelki za široko porabo, lahko v naslednjem trimesečju pričakujemo, da bo ta dobra. Ocenjujemo pa, da bo tudi v. tem obdobju še primanjkovalo nekaterih živil in drugih izdelkov.
Med prehrambenimi proizvodi gre predvsem za kavo in čokolado. Kave zato ne bo, ker neusklajene maloprodajne cene onemogočajo pokrivanje hitro rastoče vrednosti dolarja, kot tudi rasti cene surove kave na svetovnem trgu. Trenutna negativna razlika znaša 280 dinarjev za kilogram pražene kave. Rešitev tega problema lahko pričakujemo v zadnjem trimesečju tega leta. Čokolade pa ni zato, ker zaradi pomanjkanja deviz bistveno
ne bilo več toliko težav. Uvozili ga bodo iz vzhodnih dežel, in če bodo uredili cenovne odnose, naj bi bilo na voljo tudi več domačega cementa, medtem ko pri salonitnih izdelkih in strešni opeki ne moremo biti preveč optimistični.
Koruze in močnih krmil naj bi bilo v tretjem trimesečju dovolj. Zaradi prostega oblikovanja proizvodne cene koruze in močnih krmil se bo ponudba za široko porabo bistveno izboljšala, vendar ob sorazmerno visoki maloprodajni ceni.
Ostalih predmetov, živil, tekstilne konfekcije, industrijsko-tehničnih izdelkov in večine gradbenega materiala po sedanjih ocenah v tretjem trimesečju ne bi smelo primanjkovati.
Težave z vodovodno in toplovodno napeljavo
Po določilih zveznega in republiškega odloka o načinu oblikovanja prodajnih cen v prometu na drobno oziroma na debelo za proizvode iz pristojnosti federacije in republike, so se trgovske delovne organizacije, združene v Splošnem združenju trgovine Slovenije, odločile, da od 1. avgusta tega leta dalje ustavijo nabavo različnega instalacijskega materiala, vodovodne in toplovodne napeljave, kotlov in peči ža ogrev.anje zraka in vode. To pa zato, ker delež za pokritje stroškov trgovanja na debelo in drobno (na debelo 1,6 odstotka, na drobno 3,5 odstotka) ne zadošča niti za plačilo obresti za vložena sredstva.
Preden so se organizacije združenega dela blagovnega prometa odločile za tak ukrep, so seznanile vse pristojne republiške organe. Če bo ta ukrep veljal tudi za druge izdelke, ki so dohodkovno sporni, bo motena redna preskrba tudi teh.
Slabšanje
gospodarskega položaja ozdov blagovnega prometa
Analiza rezultatov gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta kaže, da se gospodarski položaj organizacij združenega dela blagovnega prometa še nadalje slabša, še zlasti hitro v ozdih živilske dejavnosti.
Uveljavljanje sprejete politike cen in določil zveznega in republiškega odloka o načinu oblikovanja prodajnih cen v prometu na drobno oziroma na debelo za proizvode iz pristojnosti zveze in republike ter porazen vpliv obrestnih mer na dohodek organizacij združenega dela, bosta prav gotovo še slabšala gospodarski položaj. Oslabila bosta sposobnosti blagovnega prometa, da bi nemoteno opravljal svoje naloge in zagotavljal redno preskrbo.
V Službi družbenega knjigovodstva Slovenije, centrala Ljubljana, so izdelali analizo ekonomskega položaja in reprodukcijskih sposobnosti trgovine za leto 1983. Razčlenitev potrjuje omenjene ugotovitve in opozarja pristojne družbene dejavnike na nevzdržno stanje, ki se iz leta v leto slabša, kar posebej velja za živilsko stroko.
S to analizo so seznanjeni vsi pristojni organi, še posebej republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve ter izvršni svet, vendar do danes niso sprejeli nobenih ukrepov, ki bi zavrli ta neugodni trend gospodarskega gibanja in omogočili, da bi se delovne organizacije s
področja blagovnega prometa postopoma usposobile za izboljšanje preskrbe.
Kako kriti negativne razlike
Na koncu naše ocene lahko ugotovimo, da lani kot v- prvem polletju letos ni bilo večjih motenj v preskrbi z osnovnimi živili: moko, kruhom, sladkorjem, oljem, s tem pa ni rečeno, da so premagane osnovne težave pri zagotavljanju preskrbe.
Delovna organizacija Blagovni center je imela v lanskem in v letošnjem letu pri prodaji sladkorja nekrit strošek 4,4 dinarja za kilogram, kar v gospodarskem letu 1983/84 znaša skupno okoli 30 milijonov dinarjev izgube. Letos bo ta negativna razlika še večja.
V delovni organizaciji Mlinsko predelovalna inudstrija so imeli v gospodarskem letu 1983/1984 pri nakupu pšenice in mletju več kot 80 milijonov dinarjev nepokritih stroškov. Tudi pri njih bo letos ta negativna razlika še precej večja, saj so prisiljeni na slo-
venskem trgu odkupiti vse pogodbene količine pšenice po 40 dinarjev za kilogram in to predvsem zato, ker smo sprejeli obveznost zamenjave koruze za pšenico.
V	gospodarskem letu 1983/1984 je sis za pospeševanje pridelave hrane in preskrba prebivalstva občin celjskega območja za kritje negativnih razlik prispeval okoli 10 milijonov dinarjev, vendar je to le 9 odstotkov celotne vrednosti nepokritih stroškov samo pri omenjenih dveh proizvodih.
V	kolikor ne bodo našli trajnejših rešitev za odpravo negativnih razlik, bodo v omenjenih dveh delovnih organizacijah prisiljeni ostreje zastaviti vprašanje o zagotavjanju sredstev za pokrivanje teh razlik, kajti v nasprotnem primeru lahko pričakujemo težave pri nemoteni preskrbi s tem pomembnim blagom.
F. Petauer
Usoda RTC Golte
Bliže končnemu razpletu
Usoda RTC Golte je še vedno dokaj meglena, čeprav se vsa zadeva vendarle bliža končnemu razpletu. Znani so pogoji, pod katerimi bi bila naša sestavljena organizacija pripravljena ponuditi roko temu turističnemu središču, ki se-že od vsega začetka otepa s težavami. Na kratko rečeno, ti pogojijo, da je potrebno odpisati vse dosedanje dolgove, ki niso majhni, ter zagotoviti določena sredstva v celjski regiji, ki bi delno pomagala pri tekočem poslovanju in omogočala nadaljnjo izgradnjo.
Teh pogojev niso v celoti izpolnili, čeprav moramo omeniti pripravljenost telesnokulturnih skupnosti občin Celje, Žalec, Titovo Velenje in Mozirje, da bi namenili okoli 12 milijonov dinarjev letno za sanacijo RTC Golte.
Zaradi nastalega položaja so v ustreznih organih celjske regije sprejeli sklep, da bodo to vprašanje rešili takole: opravili bodo finančno sanacijo z odpisom vseh obveznosti in akumuliranih izgub, kar je možno le s stečajem po postopku, kot ga predvideva zakon. Preuredili bodo sedanjo organiziranost RTC Golte tako, da se temeljna organizacija preoblikuje v enovito delovno organizacijo in prične postopek za vključite^/ sozd Merx. Ustanovili naj bi družbeni svet, ki naj bi usklajeval delo vseh dejavnikov in tudi v bodoče sodeloval pri reševanju problematike RTC Golte.
Za nemoteno poslovanje pa tudi postopen razvoj tega centra predvidevajo, da bi v regiji združevali kvalitetna finančna sredstva. To bi bil denar TKS občin Celje, Žalec, Titovo Velenje in Mozirje, najmanj v vrednosti 0.05 odstotka prispevne stopnje, ki se izloča za TKS, delež delovnih organizacij, ki imajo na Golte h depandanse, sredstva taks iz turističnih nočnin regije, razširitev prodaje zmogljivosti z letnimi kartami in postopno uvajanje ekonomskih cen kart za prevoze z žičnicami.
Trenutno teče v skladu z zakonom postopek sanacije, ki bo po vsej verjetnosti prešel v stečajni postopek. Hkrati pripravljajo ekonomski elaborat s celovitim prikazom možnosti delovanja RTC Golte po*od-pisu vseh dosedanjih obveznosti in ob denarni pomoči regije. Ta naj bi bil temelj za samoupravno preoblikovanje RTC Golte v enovito delovno organizacijo in za razpravo v delovnih organizacijah sozda Merx za vključitev v sestavljeno organizacijo.
Menimo, da so Golte z več vidikov pomembne za razvoj Zgornje Savinjske doline in naj bi zato s pomočjo delovnih organizacij in drugih dejavnikov v regiji vendarle dokončno razrešili problematiko RTC Golte kot »večnega«, izgubarja na našem območju.
J. Toplak
MIEFBC
VIESTNIK
A VGIJST 1984
Svobodna menjava med delovno skupnostjo in članicami sozda
Delovna skupina republiškega sindikalnega sveta na obisku v MPI
Preveč poenostavljeno
Po svoji vsebini predstavlja svobodna menjava dela prerazporeditev novoustvarjene vrednosti, torej dohodka, med vse udeležence v združenem delu, ki so pri ustvarjanju te nove vrednosti s svojim delom prispevali svoj delež. S takšnimi odnosi želimo nadomestiti proračunske odnose, vendar nam tako v naši asociaciji kot tudi drugod še zdaleč ni v celoti uspelo. Zakaj?
Delovna skupnost skupnih služb pridobiva svoj celotni prihodek iz dohodka ,svojih članic na podlagi osnov in meril, s katerimi se storitve ovrednotijo in ravno te osnove in merila so vsako leto kamen spotike pri sprejemanju načrta svobodne menjave z delovno skupnostjo skupnih služb sozda. Delovno skupnost skupnih služb so ustanovile članice sozda z name-
nom, da zanje opravlja določena strokovna, tehnična, administrativna in podobna dela, hkrati pa so v procesu reorganizacije članice imele oziroma ustanovile tudi svoje DSSS z različno močnimi službami, tako da je v mnogih primerih prišlo do podvajanja del, in te članice danes, ko iščemo notranje rezerve, bolj kot kdaj prej občutijo, da nekatere službe DSSS zanje ne opravljajo veliko dela, ker se bolj naslanjajo na službe DSSS v delovni organizaciji. To predstavlja drugo oviro pri planiranju in sprejemanju plana svobodne menjave.
Pri dogovarjanju o »ceni« oziroma povračilu stroškov upoštevamo tele prvine: materialne stroške, amortizacijo, davke, prispevke in obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka, osebne dohodke in sredstva sklada skupne porabe. Da bi bila cena storitve, ki je predmet svobodne menjave dela, čim bližje, stvarni, je potrebno postaviti stroške na objektivne normative. Le-to za predmet dela, storitve in delovna
sredstva ni velik problem, veliko težje pa je postaviti normative za uporabo dela. kajti za naloge DSSS je značilno, da zanje nimamo natančno določenih časovnih izračunov. Zato se uporabljajo jzkustveno določeni časovni normativi. Za pomembnejše naloge pa bi bilo potrebno ugotoviti dejansko porabljen čas.
Ko z upoštevanjem vseh teh elementov dobimo načrtano »ceno« DSSS. lahko letni plan dela. ki so ga članice verificirale, tudi ovrednotimo. Seveda mora biti program zastavljen tako. da je pri posameznih zaokroženih delokrogih razvidno, koliko dela se za posamezno članico opravlja. Le tako bomo v končni fazi prišli do realnih številk oziroma »obremenitev« članic po dejansko opravljenem delu in ne po ekonomski moči članic oziroma po doseženem celotnem prihodku oziroma dohodku. V tej ceni seveda ni upoštevan prispevek delavcev DSSS k uspehu posameznih članic. Na podlagi tega pridemo le do akontacije, na katero so delavci DSSS praviloma upravičeni le, če je ustvarjen načrtovani dohodek tozda ob dodatnem pogoju, da so realizirani tudi programi dela.
Delavci DSSS imajo pravico tudi do določenega dela dohodka članic, ki je rezultat boljših poslovnih rezultatov, kot so bili začrtani. Ker so lahko ti poslovni rezultati drugačni od načrtovanih tudi zaradi zunanjih vzrokov, je pri ugotavljanju le-teh najugodnejša primerjava med doseženimi kazalci storilnosti, gospodarnosti in donosnosti članic, načrtovani kazalci in primerjave s podskupinami dejavnosti v istem obdobju. Problematični so ti zadnji, ker njihova objava praviloma silno kasni, zato bi bilo operativno najhitreje mogoče primerjati dosežene in načrtovane kazalce.
Naša svobodna menjava pa je v drugem delu. kjer gre za ovrednotenje programov, preveč poenostavljena, ker smo se. da bi se izognili evidencam o opravljenem delu za posamezne članice, veliko preveč naslanjali na merilo dohodka in celotni prihodek, in tako dejansko svobodna menjava dela z DSSS sozda temelji na ekonomski moči oziroma nemoči posameznih članic in ne na delu. ki ga DSSS opravi za to članico. Zato 58 odstotkov cene dela DSSS sozda odpade na štiri članice sozda. Menim, da si je potrebno tudi pri svobodni menjavi dela naliti čistega vina in stroške evidentirati tam. kjer nastajajo. ne pa da stvari radi poenostavimo in razpravljamo o potrebnosti oziroma nepotrebnosti delovnih skupnosti, namesto da bi sc lotili racionalizacije in razporeditve delokrogov od tozdov prek delovnih organizacij do sozda.
Večkrat so sporne tudi nekatere postavke v načrtu materialnih stroškov, kot so najemnina in reklama in njuna parcialna delitev na članice po ekonomski moči (dohodek, celotni prihodek), ne pa po povzročitelju stroška, ki je v primeru najemnine in majhnega dela reklame DSSS sozda (pomeni, da gre to v ceno DSSS v celoti), pri večjem delu reklame pa so to posamezne članice.
Skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in skupne osnove za izdelavo razvida del in nalog so izhodišča, ki v okviru asociacije vse delavce postavljajo v enak izhodiščni položaj. Zato ne moremo pristajati na delno reševanje vprašanja nagrajevanja zunaj okvirov, ki so v teh skupnih osnovah dogovor--jeni in tudi plan svobodne menjave ne more biti sredstvo za spremembo teh skupnih osnov.
/. Širterc
Zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev
Sozd Mera v luči novega zakona
Strokovna služba interne banke sozda je pripravila okviren prikaz trajnih obratnih sredstev s trajnimi in dolgoročnimi viri glede na stanje ob prelomu leta v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Vrednost osnovnih sredstev v uporabi in pripravi je 31. decembra 1983 znašala 5 milijard 11 milijonov dinarjev, skupni viri za pokrivanje pa 5 milijard 821 milijonov dinarjev, od tega sredstva poslovnega sklada 4 milijarde 462 milijonov, združeni viri za osnovna sredstva 193 milijonov in krediti za investicije v osnovna sredstva milijardo 166 milijonov dinarjev. Presežek virov za pokrivanje dolgoročnih plasmajev in trajnih obratnih sredstev je znašal 810 milti jonov.
Terjatve za dolgoročne plasmaje poslovnih sredstev (po metodologiji zakona) so bile 31. decembra milijardo 278 milijonov, poslovna'sredstva zunaj uporabe, ki jih sestavljajo dvomljive in sporne terjatve, nepokrita izguba in neuporabna osnovna sredstva, so znašale 36 milijonov dinarjev. Tako so »dolgoročni plasmaji po določilih zakona« 31. decembra 1983 znašali milijardo 314 milijonov dinarjev, kar je 504 milijone več kot je presežek virov po pokritju naložb osnovnih sredstev v uporabi in pripravi.
Trajna obratna sredstva, kamor štejemo zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja; embalaže, nedokončane proizvodnje, polizdelkov, delov, končnih izdelkov in trgovskega blaga (skratka, zaloge vseh vrst) so 31. decembra 1983 znašale 3
milijarde 500 milijonov dinarjev. Za njihovo pokrivanje smo na ravni sozda v enakem obdobju imeli 260 milijonov dinarjev dolgoročnih virov in milijardo 4 milijone kratkoročnih kreditov z udeležbo primarne emisije, ki se po metodologiji zakona obravnavajo kot dolgoročni — kvalitetni vir.
Upoštevaje primanjkljaj po pokrivanju odlgoročnih plasmajev in primanjkljaj po pokrivanju trajnih obratnih sredstev, izkazuje sozd 31.
12.	1983 skupni primanjkljaj trajnih in kratkoročnih virov za pokrivanje trajnih obratnih sredstev v višini 2 milijardi 740 milijonov dinarjev.
E. Štukelj
Izračun investicijske sposobnosti SOZD »Merc« Celje po določilih zakona o obratnih sredstvih po stanju 31. 12.1983 v primerjavi z 31. 12.1982
vrednosti v mio din
Zap. št.	Opis elementov	Stanje 31. 12. 82	Stanje 31. 12.83	Indeks v % 83/84
L Osnovna sredstva v uporabi in pripravi	3.705	5.011	135
2. Poslovni sklad	3.598	4.462	124
3. Združeni viri	195	193	99
4. Krediti	858	1.166	136
5. SKUPAJ VIRI	4.651	5.821	125
6. Presežek virov za pokrivanje			
obratnih sredstev	946	810	86
7. Terjatve za dolgoročne plasmaje	983	1.278	130
8. Poslovna sredstva izven uporabe	46	36	78
9. SKUPAJ zap. št. 7 in 8	1.029	1.314	128
10. Presežek iz zap. št. 6	946	810	86
11. Dolgoročni viri za ObS	285	260	91
12. Krediti z udeležbo — primarno emisijo	636	1.004	158
13. SKUPAJ VIRI	1.867	2.074	111
14. Trajna obr. sred. — R-3, R-6	2.783	3.500	126
15. Druga obr. sred. — iz zap. št. 9	1.029	1.314	128
16. Skupaj ObS (po zakonu)	3.812	4.814	126
17. Primanjkljaj	1.945	2.740	141
Najprej ustvariti in potlej deliti
V začetku julija so delovno organizacijo Mlinsko predelovalne industrije obiskali delovna skupina republiškega sveta ZSS in predstavniki občinskega sindikalnega sveta Celje. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ir. z vodilnimi delavci so se pogovarjali o dejavnosti sindikata, drugih družbenopolitičnih organizacij, o sedanjih gospodarskih razmerah, s poudarkom na uveljavljanju sklepov 10. seje republiškega syeta.
V	delovni skupini so bili Brane Mišič, član republiškega sveta sindikatov, Marijan Remškar, strokovni delavec v republiškem svetu, Franci Vrbnjak, predsednik občinskega sindikalnega sveta in Mihajlo Zver, sekretar občinskega odbora agroživil:: ca. V MPI so prišli preučit delovanje tamkajšnjega sindikata in problematiko v mlinarstvu in pekarstvu.
V	delovni organizaciji MPI so zaradi cenovnih nesorazmerij, visokih obrestnih mer za najete
kredite, ki so nujno potrebni za financiranje zalog pšenice, prvo trimesečje zaključili z negativnim poslovnim 'rezultatom. Nič bolje se ni godilo drugim delovnim organizacijam mlinarstva in pekarstva. Predstavniki delovne organizacije so zatrdili, da sta to glavna vzroka izgub in da so notranje rezerve za izboljšanje poslovnih kazalcev praktično že izrabili.
Rajko Čižek, predsednik konference sindikata tozd Pekarne in slaščičarne Celje, je poudaril, da peki že več kot deset let uveljavljajo sklepe, ki so jih letos sprejeli na 10. seji republiškega sveta. Imeli so najnižje cene kruha v republiki, peki pa najnižje plače v dejavnosti. Vse to je vplivalo na visoko fluktuacijo in na nezanimanje mladih za poklica peka in mlinarja.
Sindikat je dobro delal in je moral dobro delati, da ni prišlo v delovnih okoljih do negativnih pojavov. V razpravi so dejali, da se premalo čuti delovanje koordinacijskega odbora sindikata sozda in da tudi politična struktura celjske občine vse do zadnjih let ni imela posluha za probleme v dejavnosti.
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so opozorili na delovne razmere, nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih, nadurno delo, zastarelo tehnologijo. Vse to vpliva na visok odstotek invalidnosti in na dejstvo, da v zadnjih nekaj letih peki zapuščajo delovno organizacijo kot invalidski upokojenci. Ker se nadurno delo ne šteje v pokojninsko osnovo, imajo nizke pokojnine. Zaradi tega sindikat delovne organizacije predlaga, da na republiškem svetu preučijo predlog za skrajšanje delovnega časa za peke.
Za izboljšanje sedanjega položaja, delovnih razmer bi v Celju potrebovali industrijsko pekarno, ki je med prednostnimi naložbami v sozdu. V delovni organizaciji zaradi nizke akumula-tivnosti ne morejo zagotoviti sredstev zanjo in zato upravičeno pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti.
Na pobudo sindikata delavci na zborih ne razpravljajo, kako deliti, ampak kako ustvariti.
V razpravi je Brane Mišič poudaril, da stabilizacije ne moremo graditi na nizkih osebnih, dohodkih delavcev. Sindikat mora delovati v samoupravnih organih pa tudi v delegacijah za zbor združenega dela. Nesprejemljivo je, da lahko ponekod delavci dosežejo boljše osebne dohodke samo s prekinitvami dela. Zanimalo ga je, kako v delovni organizaciji nameravajo pokriti izgubo.
Glavni direktor je dejal, da sedanja politika cen za dejavnost ni rešitev, ampak se položaj še zaostruje. Proizvode bi morali podražiti za okoli 63 odstotkov, kar pa je za družbo nesprejemljivo. Dejstvo je, da s ceno kruha ne moremo reševati problemov. Treba bo najti ustrezno rešitev znotraj dejavnosti. V predsana-cijskih programih so i ugotovili, da so v delovni organizaciji izrabili že skoraj vse notranje rezerve in zato upravičeno pričakujejo pomoč.družbene skupnosti, predvsem njen drugačen odnos do dejavnosti. Poudari! je, da je kljub zastareli tehnologiji, dotrajanosti osnovnih sredstev in v zadnjem času negativnim poslovnim rezultatom delovna organizacija dosegla pomembne uspehe. Produktivnost je med najvišjimi v dejavnosti v Jugoslaviji, preskrba trga poteka nemoteno.
Delavci v MPI upravičeno pričakujejo, da bodo o njihovih težavah spregovorili na republiškem sindikatu. Tako so tudi obljubili.
D. Oset
Delovna organizacija Potrošnik
Finančna disciplina na preizkušnji
Družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji Potrošnik, posebej pa še strokovne službe in sindikat so se dejavno vključili v reševanje likvidnostnega položaja, ki je po sprejetju zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev z ti izplačilo osebnih dohodkov, postala zelo pereča.
Ker je likvidnost v celotnem sozdu zelo kritična, obstaja nevarnost, da katera od temeljnih organizacij ne poravna zapadlih obveznosti pravočasno. To bi, po zakonu, pomenilo ncpray>časno ali pa nižje izplačilo osebnih dohodkov.
Zato so v vseh okoljih, od poslovne enote do vodstva, poskrbeli za pravočasno poravnavo obveznosti, kar je naloga predvsem poslovodij, vodstva tozdov in delovnih organizacij in delavcev, ki neposredno delajo v plačilnem prometu. V Potrošniku stalno primanjkuje okrog 200 milijonov likvidnih obratnih sredstev, ki jih sicer po visokih obrestnih merah zagotavlja interna banka, vendar so se vseeno odločili poostriti nabavno disciplino v tozdih s tesnejšim sodelovanjem med delavci, ki blago nabavljajo, in računovodstvi, da ne bi prišlo do nezmožnosti plačila računov. Ker je mreža poslovnih enot silno široka in razpredena. je potrebno vso dokumentacijo, ki ima za posledico plačilo obveznosti (dospetja, obremcnilnice, pogodbe itd.), pravočasno dostavljati in likvidirati.
Ker bi posledice nespoštovanja določil omenjenega zakona občutili vsi delavci, morajo biti vsi s to problematiko dobro seznanjeni. Delavski sveti tozdov bodo zato sprejeli konkretne naloge, predvidene pa so tudi ostrejše sankcije zoper neodgovorno ravnan je posameznikov.
Še o letošnjem gospodarskem načrtu
Prednostne
naloge
Člani delavskega sveta sozda Merc so na svoji peti seji podrobno preučili tudi letošnji gospodarski načrt in znova pouda- , rili nekatere prednostne naloge na posameznih gospodarskih področjih, dogovorili so se tudi za strategijo sozda kot celote. Programe gospodarske stabilizacije bodo morali nujno posodobiti, vnesti nove prvine za učinkovito odpravljanje nakopičenih slabosti, še zlasti tam, kjer se v poslovanju kažejo negativni rezultati.
V	kmetijstvu in predelovalni industriji bo treba povečati napore za izpolnitev načrtov naložb za pridobivanje hrane, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju, glavni poudarek pa velja izvoznim programom. Pospešiti velja načrtovane melioracije, odkupiti zemljišča in pospešiti obstoječo poljedeljsko pridelavo. Izkoristiti bo treba prednosti, ki jih v povezovanju proizvodnje, predelave in trgovine nudi sestavljena organizacija, dopolnjevati dogovorjene in organizirati nove reprodukcijske celote, vzpostaviti dohodkovne odnose in s sovlaganjem zagotoviti oskrbo z vsem, predvsem z deficitarnimi živili.
V	blagovnem prometu naj bi blagovne pretoke med grosisti in maloprodajo ter proizvodnjo organizirali tako, da bi dosegali maksimalne finančne učinke ob najmanjšem lastnem vloženem delu. Nabavno plačilne pogoje bo treba oblikovati tako, da bi s čimveč neto plačil dosegli niž>e menične obresti, hitreje obračali za.oge, omejili avansiranje in brezobrestno ali s prenizkimi obrestmi financirano pripravo proizvodnje, zagotovili učinkovito kontrolo nad nabavami blaga, pri čemer mora imeti odločilno vlogo komercialno finančna služba. In ne nazadnje hitreje vzpostavljati dohodkovne odnose v blagovnem prometu znotraj sistema ter poiskati možne povezave zunaj njega.
V	gostinstvu in turizmu naj bi s povezovanjem gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti dosegli večji dohodek in višji devizni priliv. To bi najlažje dosegli z reorganizacijo gostinske dejavnosti v celjski in koroški regiji in z razvojnim programom zdravilišča na Dobrni, kjer imajo dovolj možnosti za dvig deviznega konvertibilnega priliva.
MERK
VIsSTNIK	A VGUST 1984
Zaradi lesnih prostorov so morali delavci do leta 1968 neštetokrat delati kar pod milim nebom.
Dvorana za tehnične preglede
Objekti za vzdrževanje osebnih in tovornih vozil Ipavčeva 21
Nova prodajalna na Ipavčevi 21
Prodajalna v Šentjurju pri Celju
Adolf Biderman, uspešen na tekmovanjih avtomobilske stroke.
Nova članica sozda Merx — Prodajno servisna organizacija Avto Celje
Avto Celje včeraj
Delovna organizacija Av-toobnova Celje je bila ustanovljena 23. junija 1948 z odlokom ministrstva za promet pri vladi Ljudske republike Slovenije kot podjetje za generalna, srednja in tekoča popravila avtomobilov.
Delovne prostore so dobili v nekdanjem mlinu na Spodnji Hudinji pri Celju. Po njihovi preureditvi v glavnem z udarniškim delom, so začeli delati prvi člar\i kolektiva, 32 jih je bilo skupaj s 4 učenci. Površina zemljišča je znašala 2800 kvadratnih metrov, od tega 1800 kvadratnih metrov skupnih delavniških površin. Vrednost osnovnih sredstev je bila 710 tisočakov, celotni prihodek 160 tisoč dinarjev ali 5.710 dinarjev na zaposlenega.
Zaradi prostorske utesnjenosti se je leta 1954 delovna organizacija preselila v prenovljene prostore —nekdanje sodarne v Medlogu pri Celju. Tu so skladno z rastjo potreb dozidavah delavniške prostore, zaradi pomanjkanja denarja pa so mar1 sikaj postorili z uradniškim delom.
Lokacija v Medlogu, ki je merila 1800 kvadratnih metrov, je omogočala stalno prilagajanje rastočim potrebam. Leta 1960 je delalo sto zaposlenih in 23 učencev, ki so dosegli realizacijo 1,7 milijona dinarjev ali 17 tisoč dinarjev na zaposlenega.
Konec 60. let je postala najmočnejša aVtoremontna delovna organizacija v celjski občini ter kot nosilec povezovanja avtore-montne dejavnosti v občini v naslednjih treh letih vključila vse obstoječe javne avtomobilske delavnice družbenega sektorja.
Cilje in temelje dejavnosti so določili ob njeni ustanovitvi leta 1948. Razvoj cestnega prometa v naši državi je presegel vsa pričakovanja iz preteklih let.
Vzdrževanje pisanega voznega parka
Z rastjo potreb po vozilih in njihovega uvoza iz različnih držav so se skokovito večali tudi problemi vzdrževanja tako pisanega voznega parka. Zaradi nejasnih razvojnih konceptov domače avtomobilske industrije se je do leta 1960 neučinkovito reševalo tudi vprašanje avtoremonta oziroma podjetij za vzdrževanje vozil. Samostojen in neusklajen razvoj je povzročil na posameznih področjih podvajanje sredstev proizvajalcev pri remontnih podjetjih ter formiranje lastnih' remontnih obratov pri gospodarskih organizacijah drugih dejavnosti.
Rast domače industrije ter stara praksa proizvajalcev drugod po svetu, da prvi proizvod proda trgovec, drugega pa dober servis, je povzročila v naši avtomobilski industriji določen preobrat.
Proizvajalci so začeli postopoma sodelovati s servisno remontnimi in trgovskimi podjetji. Tako leta 1952 s tovarno TAM in leta 1958 s tovarno ZCZ. Za rešitev tehničnih in ekonomskih problemov, ki so se pojavljali pri enih in drugih, so se v delovni organizaciji organizirali tako, da bi jima omogočili čimvečjo stopnjo ekonomičnosti in rentabilnosti.
Leta 1965 so izdelali dolgoročni razvojni program do leta 1985. razvojni politiki so podčrtali dolgoročne cilje poslovanja, kot so željeni položaj in ugled delovne organizacije na tržišču, rast dejavnosti, velikost delovne organizacije, finančna moč, tehnična raven ter izboljšanje splošnih in delovnih razmer. Odločili so se za etapni razvoj in
leta 1966 začeli z izgradnjo 1. faze servisno-remontnih zmogljivosti ob Ipavčevi ulici za osebna vozila ter jo zaključili leta 1968. Leta 1970 je bil zgrajen objekt za tehnične preglede motornih vozil.
Velike naložbe
Delovna organizacija je leta 1970 zaposlovala 211 delavcev in 144 učencev ter dosegla realizacijo 77 milijonov dinarjev ali 370 tisoč na zaposlenega. Razpolagala je že z 52.000 kvadratnimi metri zemljišč ter z 8,765.940 dinarji osnovnih sredstev.	*
Sledile so pomembne naložbe. Leta 1971 so zgradili prodajalno v Velenju, leta 1974, 2. fazo servisno remontnih in prodajnih kapacitet na Ipavčevi ulici za komercialna vozila.
Iz podatkov o fizičnem obsegu ter finančni realizaciji poslovanja je točno vidna prelomnica, ko je delovna organizacija vključila v poslovni proces tudi trgovsko dejavnost. Delovne enote vključujejo servisno in trgovsko dejavnost v celoti. Na ta način so dosegli komplementarnost, ki je omogočila napredek ene in druge dejavnosti glede na matične tovarne. To je dalo možnost dolgoletnega sodelovanja z. našimi največjimi proizvajalci motornih vozil, s tovarnama TAM in ZCS.
V delovni organizaciji so spremljali napredek panoge in zapolnjevali vrzeli, ki so nastajale. Tako so leta 1974 preuredili stare delavniške prostore v Medlogu, jih usposobili za centralno skladišče in v njih opremili oddelek za gume za tovorna vozila ter za izdelavo in popravilo karoserij.
Leta 1975 so usmerili vsa svoja prizadevanja, da bi na podlagi izhodišč srednjeročnega plana 1976-1980 obdelali vse kazalce in ustvarili možnosti za njegovo izpolnitev. Za to obdobje so v skladu z osnovnimi cilji vzeli za vsebinsko izhodišče akumuliranje sredstev, smotrno porabo sredstev za nadaljnjo rast delovne organizacije, ter konkretizirali opremljanje in posodabljanje že dokončanih prve in druge faze, zbiranje sredstev za začetek 3. faze razvoja delovne organizacije in sicer z izgradnjo strojno brusilnega aneksa, s širitvijo tehničnih pregledov in s postavitvijo nove trgovine ob prestavljeni Ipavčevi ulici. Zavzemali so se za specializacijo in razvijanje samoupravjanja in samoupravnega načrtovanja ter dogovarjanja v duhu zakona o združenem delu.
Analize so vedno usmerili na ključne podstrukture oziroma na ključna področja poslovnih struktur, pri katerih so nenehno ocenjevali razpoložljivi in izkoriščeni potencial, vhodne in izhodne. elemente delovnega procesa, rezultate poslovanja in glavne dejavnike, ki so prinašali te rezultate, uveljavljanje zakona o združenem delu ter delitev dohodka, od katerega je odvisen materialni in družbeni razvoj.
Skladno s prejšnjimi nalogami in cilji srednjeročnega plana jim je uspelo izpolniti večino sprejetih nalog in ciljev. Leta 1976 so odprli novo prodajalno v Radečah, organizirali oddelek za odkup in prodajo rabljenih avtomobilov in uvedli novost za povečanje dotoka vozil v servise — kreditiranje uslug. Leta 1977 so odprli novo avtomobilsko
pralnico, začeli posodabljati servisno remontno opremo, preuredili kurilnice in obnovili jedilnico ter prešli na avtomatsko obdelavo podatkov. Tako so v prvih treh letih srednjeročnega plana investirali v osnovna sredstva, vzdrževanje in orodja skupaj 10,299.441,87 dinarja. Leta 1980 so dokončno posodobili servisno remontno opremo in začeli vlagati v strojni brusilni oddelek, tehnične preglede in novo trgovino ob Ipavčevi ulici, v vrednosti okrog 8 milijonov dinarjev.
Dobro opremljena
prodajno-servisna
organizacija
Na začrtani dolgoročni plan 1965 — 1985 niso gledali kot na statistični akt, temveč so ga stalno spremljali in prilagajali potrebam, da bi bile končne odločitve čim bliže začetku akcije.
Vselej so se zavedali, da za učinkovito delo potrebujejo delovne pripomočke, znanje, motivacijo in dober kader.
S takšnim odnosom do planskih nalog jim je uspelo izpolniti srednjeročni plan 1976—1980 in doseči svoj osnovni cilj — postali so ena najsodobnejših in dobro opremljenih prodajno servisnih organizacij avtomobilske stroke v Sloveniji ter nosilci razvoja te dejavnosti v celjski regiji.
Izpolnili so vse naloge. To dokazuje skokovito rast osnovnih razvojnih elementov: število zaposlenih 362, celotni prihodek 795,288.459 dinarjev, dohodek 91,143.241 dinarjev, vrednost osnovnih sredstev 85,532.655 dinarjev in pokrite prodajno servisne površine 14.632 kvadratnih metrov.
Leta 1980 so izdelali temeljito analizo preteklega razvoja podloga za smernice za naslednji srednjeročni načrt 1981 do 1985 in tudi za dolgoročnejše razvojne možnosti do leta 2000.
Pri tem so upoštevali vse znane prvine za dolgoročno ekonom-sko-prostorsko analizo, kot so sestava prebivalcev občin s predvidenimi porasti ob upoštevanju trenda migracij, razpoložljivi osebni dohodki kot osnovna komponenta kupne moči prebivalstva, prostorske kvote standarda kot kazalca privlačne moči urbanih središč, koncentri-ranost specializirane trgovske mreže z motornimi vozili in rezervnimi deli na drobno, pri čemer Celje z 12,9 odstotka od skupnega prometa v Sloveniji zaseda drugo mesto, število registriranih osebnih avtomobilov in delež avtomobilov Zastava in IMV, struktura voznega parka gospodarskih vozil, narodni dohodek in razvoj ekonomsko socialne strukture prebivalstva,- oceno povečanja števila motornih vozil in njihove vrste do leta 2000 po metodi trenda z upoštevanjem razvojnih napovedi avtomobilske industrije in omejitev, tržni delež delovne organizacije z upoštevanjem nalog za zadržanje ter povečevanje tržnega deleža.
Iz primerjave obstoječih potreb tržišča in poslovnega uspeha je razviden tržni delež oziroma razvojna stopnja delovne organizacije pri pokrivanju potreb do leta 1980.
V letu 1980 je delovna organizacija odsegla naslednje tržne deleže:
vzdrževanje osebnih avtomobilov Zastava 43,2 % vzdrževanje tovornih vozil TAM, ZJstava, 7,5 % FAP — Mercedes, IMV prodaja avtomobilov 36,9 % prodaja nadomestnih delov	37,0 %
V servisni dejavnosti je normalno, da znaša obseg storitev na osebnih avtomobilih zaradi vpliva konkurence (druge servisne delavnice družbenega in zasebnega sektorja, popoldanska obrt in šušmarjenje) 30 odstotkov potreb, pri tovornih avtomobilih pa zaradi lastnega vzdrževanja v delovnih organizacijah (manjša ali manj zahtevna vzdrževalna dela, dnevna nega vozil) 50 odstotkov.
Pravilna razvojna politika
Iz primerjave obstoječih potreb tržišča in tržnega deleža delovne organizacije izhaja, da je delovna organizacija v obdobju 1965 do 1985 vodila pravilno razvojno politiko, pri čemer je značilno, da se je v servisni dejavnosti tržni delež povečal in da v - trgovinski dejavnosti na drobno v tržnem deležu zaostaja, saj bi bilo normalno pričakovati, da pokriva matična delovna organizacija okoli 50 odstotkov tržišča.
T',v«no stanje izhaja iz razvojne potrcw '""'ne organizacije v preteklem obdooju, zaradi prednostnih naložb v servisno dejavnost.
Temeljni cilj razvoja delovne organizacije v novem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 so usklajeni s cilji in usmeritvami, sprejetimi z družbenim planom naše družbenopolitične skupnosti in resolucijo ekonomskega razvoja za obdobje 1981 — 1985. Pogoji in možnosti pa so specifični predvsem zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in v nadaljevanju odločne usmeritve izvajanja-politike ekonomske stabilizacije.
V tem srednjeročnem obdobju so sklenili obnoviti in dopolniti obstoječa sredstva za delo, da bi jih bolje izkoristili in dosegali višjo produktivnost, in-
tenzivno razvijali maloprodajne dejavnosti v širši celjski regiji, pripravili dokumentacijo za nadaljnji razvoj prodajno servisnih kapacitet na kompleksu Ipavčeve 21 in vlagali v obratna sred-
stva.
Tako so v letu 1981 odprli novo trgovino v Žalcu ter obnovili opremo v poslovalnicah v Titovem Velenju, v Radečah in Celju.Leta 1982 so odprli novo trgovino v Šentjurju pri Celju ter s strokovno in finančno pomočjo pomagali REK, delovno organizacijo APS Titovo Velenje za delovanje servisa Zastava. V tem letu so tudi delno posodobili servisno opremo ter odprta skladišča z nadstrešnicami v Ipavčevi in v Medlogu. V letu 1983 so nadaljevali z modernizacijo servisne opreme, uredili centralno skladišče v Medlogu in v tem letu praktično zaključili predvidene naložbe za tekoči srednjeročni plan.
Iz podatkov je razvidno, da je delovna organizacija lani izpolnila globalni investicijski program in program posodobitve prodajno servisnih zmogljivosti. Zdaj si prizadevajo predvsem za izboljšanje likvidnosti in za naložbe v obratna sredstva.
P/IIERX* VESTNIK
AVGUST 1984
Avto Celje danes
Od 1. julija 1984 deluje Avto Celje kot dvajseta enakopravna članica sozda Merx. Sedež delovne organizacije je Celje, Ljubljanska 11. Dejavnost opravljajo v Celju, Ljubljanska 1 1, Ipavčeva 21 in v Medlogu 16, zunaj Celja pa v Žalcu, Titovem Velenju, v Šentjurju pri Celjuin v Radečah.
Predmet poslovanja delovne organizacije je vzdrževanje in popravilo motornih in priklopnih vozil, izdelava, predelava in vzdrževanje opreme na vozilih, trgovanje na debelo in drobno z motornimi vozili, kmetijsko mehanizacijo ter njihovimi nadomestnimi deli in potrebščinami, tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil ter usluge za registracijo, nakup in prodaja rabljenih in karamboliranih motornih in priklopnih vozil in delov ter športne potrebščine.
Razen tradicionalnih pr< gramov, ki jih delovna organ .acija zastopa (Zastava, TAM, AP — Mercedes, IMV), so v hcošnjem letu kot dodatni program vklju-
močjo delovne organizacije Kontrola meril.
Leta 1977 so notranjo organizacijo prilagodili spremenjeni poslovni ureditvi delovne organizacije, povezane v kompleksne celote glede na proizvodni program, tako da knjigovodsko predstavljajo stroškovna mesta oziroma osnovo za planiranje in ugotavljanje uspešnosti ter nagrajevanje po delu, s čemer so dosegli možnost uspešnega upravljanja delovne organizacije kot celote kot tudi vseh njenih delov.
Skrb za strokovno izobraževanje
Spoznanje, da brez kadrov in urejenih odnosov v razvojnih programih ni moč uspešno dosegati začrtanih učinkov, je že vrsto let v ospredju razprav v samoupravnih organih. Razvojna kadrovska politika, ki je v svojem jedru usmerjena k strokovnemu izobraževanju, ima svoj začetek že v letu 1954. Tu ne gre le za razvoj osnovnih proizvodnih ka-
PSO m03Wu‘® e©0jj<3" CELJE
tl !f S	UfTjjj DELOVA trloiA jl/Lifil PRODAJ		090 S .
WMO 0R<^U\CUSKA
p5Q„(gtg$Q aaO{]@ •> ceue
DEI	DEloVlU eitoiA ToVoMih Vozil
	
—loto! aasr*	
-M	St*NI»N0 VUMNMl jUI«iEV»>W|' DELOV
—Mi ;s»
DEI	DELoVtlR E*0TA osEBtiih Volil	Ki	BELOV4A EttoTA PRODAJA		GSG
—iem:
Husi g.r,rL.
—EL
-gl ~
-tel ss»rftMui
—1b»1 aitt1***
-lWI S«»k»T~
—EG^ZZZ
-til ižg.r™1 ~~
ORGANIZACIJSKA STRlltaORAr
-LJtfBUAMSKR C. I

|	«.<*W^8|C.IKLN

h as;
-ista

VZDRltW7T
■>Ult6K INTERNE
čili tudi vzdrževanje proizvodov Industrije transportnih in hidravličnih strojev lndos 1 .jubljana, a to so dizel, elektro in bencinsko plinski viličarji. V programu, ki ga zastopa delovna organizacija, ter proizvajalci akumulatorjev, med katerimi ima največji delež Trebča iz Titove Mitroviče.
V letošnjem letu so vključili v svoj program še vzdrževanje in obvezne preglede tahografov; to na predlog in s strokovno po-
drov — povprečno 65 štipendistov — temveč tudi srednjih, višjih in visoko strokovno usposobljenih delavcev. Temu v delovni organizaciji posvečajo največjo skrb, saj je pravilo, da se dopolnilnega in strokovnega izobraževanja pri proizvajalcih motornih vozil udeležujejo načeloma skoraj vsi zaposleni v proizvodnji.
Po izobrazbeni strukturi dosegajo v delovni organizaciji zadovoljivo raven.
stopnja izobrazbe visoka šola višja šola
srednja šola, VK delavci poklicne srednje šole PK NK
SKUPAJ
število delavcev 5 2 72 289 15 8 391
S takšnimi tehnološkimi in kadrovskimi zmogljivostmi si je delovna organizacija tudi za leto 1984 postavila dokaj visok plan, ki ga že uspešno izpolnjuje.
lativno visoki opremljenosti s sredstvi za delo ne dosegajo ustreznih gospodarskih učinkov, razlog pa je v nepovezanosti združenega dela.
Združevanje dela in sredstev
Tako je delovna organizacija za leto 1984 načrtovala milijardo 600 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 18 milijonov 550 tisoč dinarjev amortizacije, 225 milijonov dinarjev dohodka, sredstva rezerv 5 milijonov 625 tisoč dinarjev in 5 milijonov dinarjev čistega dohodka za sredstva razširjene reprodukcije.
Ob takem dinamičnem razvoju delovne organizacije do vključno z letom 1983 ter ob poravnavanju vseh zakonskih in samoupravno dogovorjenih obveznosti v vseh 35-letih obstoja delovna organizacija resnično ni mogla doseči zadovoljivega obsega lastnih obratnih sredstev, saj so vsakoletne nadpovprečne obveznosti in podražitve stalno povzročale dodatne potrebe po obratnih sredstvih.
V sozdu Merx
Na osnovi teh ugotovitev in želje za boljši jutrišnji dan so v delovni organizaciji skrbno preučili vsako dosedanjo napovedano ali predlagano poslovno sodelovanje in povezovanje ter nekatere predloge tudi uresničili.
Z enako pozornostjo so se lotili tudi sodelovanja oziroma samoupravnega povezovanja delovne organizacije s sozdom Merx Celje. Prvega julija tega leta so postali dvajseta enakovredna članica sozda.
S tako opredelitvijo delovna organizacija stopa v novo obdobje sodelovanja v velikem sistemu, pri čemer kolektiv z gotovostjo pričakuje uresničevanje osnovnih motivov povezovanja ter razvojnih nalog v novem srednjeročnem obdobju 1986 do 1990.
Iz podatkov poslovanja delovne organizacije se da ugotoviti, da so v zadnjih petih letih sredstva delovne organizacije zaostajala, naraščal pa je delež drugih udeležencev, kar nasprotuje prizadevanjem resolucije o družbenem gospodarskem razvoju Slovenije, konkretno za drobno gospodarstvo, kamor prištevamo tudi to delovno organizacijo.
Skladno s sprejetim programom ekonomske stabilizacije in v skladu z razvojnim programom so pravočasno začeli analizirati mesto in vlogo svoje dejavnosti, s tem ph tudi vlogo delovne organizacije v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije.
V številnih resolucijah, stabilizacijskih programih, znanih in še nedorečenih ekonomskih ukrepih jč ugotovitev, da je edina možnost, za doseganje lastnih in družbenih razvojnih ciljev ter za premagovanje težav tekoče poslovne politike v združevanju dela in sredstev. To pa zato, ker medsebojno nepovezani gospodarski subjekti v tem gospodarskem položaju v državi ne morejo več računati na večjo družbeno podporo, če bi zašli v težave.
Povezovanje organizacij združenega dela na osnovi združevanja dela in sredstev bo v prihodnje treba razumeti kot najuspešnejši način gospodarjenja. Učinkovita delitev dela na temelju skupnih programov postaja torej ne samo aktualen, temveč tudi trajen motiv in naloga upravljal-cev z družbenimi sredstvi.
Glede na značaj in vlogo pri proizvajalcih motornih vozil (Zastava, TAM, FAP-Merce-des) določajo prodajno servisno organizacijo Avto Celje kot nosilca programa avtomobilske dejavnosti, zavzemajo se za učinkovitejše gospodarjenje s prodajno servisnimi zmogljivostmi PSO Avto Celje, kar bi lahko do-• segli s kompletnim vzdrževanjem avtomobilskega parka vseh delovnih organizacij sozda Merx, s srednjimi in generalnimi popravili vozi! ter poškodovanih vozil ob uveljavljanju zamenje-valnega sistema sklopov, ki ga Avto Celje že vrsto let uspešno opravlja, s kompletnim vzdrževanjem sredstev notranjega transporta z motorji na notranje izgorevanje, kompletno oskrbo priročnih delavnic za tekoče vzdrževanje vozil z nadomestnimi deli in gumami. Pri tem bo seveda treba spremljati finančne kazalce za redno poslovanje, finančna sredstva delovne organizacije Avto Celje za redno poslovanje ob upoštevanju pogojev, da spadajo med drobno gospodarstvo, in spremljati začrtani in verificirani razvojni program delovne organizacije Avto Celje za srednjeročno obdobje 1986 do 1990. To pa pomeni izgradnjo 4. faze na Ipavčevi 21, širitev servisno remontnih zmogljivosti za tovorna vozila in postavitev novega servisa za osebna vozila.
Nikoli ni manjkal
V sedanjih gospodarskih razmerah postaja gospodarska stabilizacija prevladujoča ekonomska orientacija naše družbe, zato lahko ugotovimo, da ob sicer re-
Ne boste verjeli, vendar je res. Samuele Stebb iz Los Angelesa v Kaliforniji že 57 let dela v neki galanterijski prodajalni in doslej nikoli ni manjkal v službi, čeprav je danes star 87 let.
Sprejemamo naročila za vse vrste osebnih avtomobilov iz programa ZASTAVA.
Posebne ugodnosti:
•	zagotovljene cene za vplačila do 31.8.1984
•	kratki dobavni roki
•	takojšnja dobava nekaterih modelov
Informacije po telefonu 22-180.
Priporoča se »AVTO CELJE« Celje.
___________________________________________________________;_______'____________;____________-_
Komunisti v Avta Celje	Cč
V ospredju
gospodarska
ustalitev
Osnovna organizacija zveze komunistov, v kateri je 41 delavcev, tudi večina vodilnih, deluje že vrsto let. Vsako leto oblikujejo svoj akcijski program, po katerem opravljajo političnd delo v svoji delovni organizaciji. Člani zveze komunistov v Avto Celje delajo na raznih področjih, v samoupravnih organih, v osnovni organizaciji sindikata, v osnovni organizaciji

1
in zunaj nje.
Akcijski program osnovne organizacije ZK sloni na akcijah in nalogah občinske konference ZK Celje kakor tudi na dogovorjenih nalogah ža izpolnjevanje planskih odločitev. Izpolnjevanje programa spremlja sekretariat osnovne organizacije.
Nekateri člani so za svojo prizadevnost in uspešnost dobili priznanja tako v občinskem merilu (priznanja na področju SLO in družbene samozaščite, civilne zaščite, sindikalnem delu) kot tudi.v delovni organizaciji.
j V zadnjem času so komunisti posebno pozornost namenili reševanju stabilizacijskih nalog v delovni organizaciji, naporom za doseganje plana in skrbi za socialno varnost delavcev, posebno tistih z najnižjimi osebnimi dohodki.
Poudariti je treba, da se člani osnovne organizacije dejavno vključujejo v delo po krajevnih skupnostih.
Med najpomembnejše naloge komunistov v prihodnjih mesecih spada razprava o sklepih 13. seje CK ZKJ, napori za stabilizacijska prizadevanja, doseganje gospodarskega načrta, skrb za zmanjševanje poslovnih stroškov, vključevanje v delo delegatskega sistema in reševanje tekoče problematike.
S. Leskovšek
V sindikalnih vrstah
Stalno
izobraževanje
Osnovna organizacija sindikata ima v delovni organizaciji obilo nalog pri gospodarjenju, planiranju, samoupravljanju, SLO in družbeni samozaščiti, pri organiziranju rekreacije in oddiha, športnih prireditev in kulturnih dogodkov ter ima pomembno vlogo pri usmerjanju stanovanjske politike. Gospodarjenje, dvig produktivnosti, zniževanje stroškov, boljše izkoriščanje delovnega časa, ocenjevanje rezultatov poslovanja, dograjevanje sistema nagrajevanja je le nekaj odgovornih nalog, ki so jih člani sindikalne osnovne organizacije imeli stalno pred očmi.
Nič manjše niso njihove dolžnosti pri uveljavljanju določil zakona o združenem delu, pripravi volitev in izbiranju primernih ljudi za delegatska mesta. Vodje delegacij so se udeležili šolanja za funkcionarje delegatskega sistema. Udeleževali so se vseh vrst seminarjev, ki niso preveč posegali v nemoten potek delovnega procesa. Sproti so preverjali obrambne načrte, uspešno opravili vse akcije NNNP imeli pa so tudi samostojne poskuse, ko so preverjali svojo pripravljenost in jih opravili tako uspešno, da so jim priznanje izrekli tudi v občini.
Imajo več sekcij za rekreacijo, šport in oddih. Najbolj množična med njimi je planinska, ob tem pa so aktivne še kegljaška, smučarska, strelska, nogometna in šahovska sekcija. Rezultati, ki jih člani posameznih sekcij dosegajo na tekmovanjih, so dobri.
Nasploh je delo sindikalne organizacije uspešno, kar konec koncev lahko sodimo tudi po številnih občinskih priznanjih. Prejeli so štiri srebrne znake in plakete ter priznanje občinske organizacije sindikata.	Z Š ~t '
Več kot sto mladincev
Med delavci delovne organizacije Avto Celje je približno četrtina mladih, ki svoje interese uveljavljajo v osnovni organizaciji zveze socialistične mladine. Zastavljen akcijski program dosledno in uspešno izpolnjujejo.
Letos so že pripravili kviz Tito-revolucija-mir, na katerem so mladinci pokazali precej znanja in moralno socialistično zavest, za kar jih je osnovna organizacija ob dnevu mladosti posebej nagradila. Letos so se trije mladinci udeležili tudi politične šole, ki jo je pripravila občinska konferenca celjske mladine.
Svojo ekipo so zbrali za tekmovanje v pesmi, besedi in spretnosti v krajevni skupnosti Pod gradom, sodelovali so na športnih spretnostnih igrah v dvorani Golovec, pripravili turistično vožnjo na Šmartinsko jezero, vseskozi pripravljajo kulturne sporede na proslavah in ne manjkalo pri vseh sekcijah sindikata. Njihov glas se sliši v delegacijah interesnih skupnosti in v drugih organih upravljanja.
Glede na sestavo delovne organizacije, in na to, da so mladi zvečine vozači, je njihovo delo dobro. Več pa bi morali razpravljati o zaposlovanju, štipendiranju, stanovanjski politiki. Bolj pa bi se morali zavzemati za povezovanje z mladimi zunaj delovne organizacije, za idejnopolitično izobraževanje in druge oblike izobraževanja, za usklajeno sodelovanje z aktivom mladih komunistov v delovni organizaciji, ne nazadnje pa tudi za širše vključevanje mladih v lokalne, republiške in zvezne delovne akcije. Zdaj sta dva njihova člana na zvezni mladinski delovni akciji Džerdap 84.
Prizadevali si bodo, da bi z delovanjem na vseh področjih pritegnili mlade in dosegli, da bo osnovna organizacija mladine enakovredna drugim družbenopolitičnim organizacijam v delovni organizaciji in zunaj nje.
:	Z. Šošterič
fissSgffiša
MIERX
ViESTMIK
AVGUST 1984
Učinkovitejše gospodarjenje v Tkanini*
Gospodarske razmere zahtevajo od družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, vodstev in vseh delovnih ljudi, da s konkretnimi ukrepi pričnemo spreminjati dosedanje navade pri vseh vrstah porabe, tako na področju skupne, splošne in tudi osebne ter investicijske porabe. Rezultati tega spreminjanja morajo biti konkretni, zmanjševanje sredstev in materialov, ki bodo omogočali realnejšo raven socialne varnosti delavcev in povečevanje sredstev za razširitev materialne osnove dela. Skupščina SRS in zbori občinske skupščine Celje ter občinski komite ZKS Celje so sprejeli program ukrepov in aktivnosti za razbremenitev gospodarstva, ki so zavezujoči tudi za delovno organizacijo Tkanina Celje.
Predlagani ukrepi za razbremenitev gospodarstva bi v finančnem pogledu za Tkanino pomenili 5 milijonov 923 tisoč dinarjev, skupno 3,6 odstotka različnih obveznosti manj.
Da bi dopolnili sprejete programe učinkovitejšega gospodarjenja v tozdih in delovni skupnosti ter da bi ob sprejemanju zaključnega računa po posameznih tozdih in v delovni organizaciji ugotavljali učinke predlaganih ukrepov, so po razpravah in dopolnitvah sprejeli vr§to ukrepov.
Komisija za učinkovitejše gospodarjenje na ravni delovne organizacije je predlagala, da dosledno vztrajajo na zmanjšanju obveznosti, zmanjšati je treba porabo električne energije, mazuta oziroma plina ter porabo pogonskega goriva omejiti z racionalizacijo transportnih poti, t ne pa na račun zmanjševanja tr-jžišča in kakovosti storitev. Var-Ičevati bi morali tudi s pisarniškim materialom, znižati PTT .stroške.
Zaradi nenormalne rasti cene denarja — obresti, zahtevajo, da se pripravi strokovni predlog o enotnem finančnem planiranju virov in sredstev v strokovnih službah. V ta namen mora finančna operativa postati enovita strokovna služba. Predlagajo, da se oblikuje finančni odbor, ki bo pristojen za sprejemanje odloči-
tev materialnega značaja in za usklajevanje silno različnih interesov v temeljnih organizacijah. Delavce v finančni službi, odgovorne komercialiste in direktorje obvezujejo, da upoštevajo sprejete plačilne pogoje, zaračunavajo zamudne in menične obresti ter obrestujejo predplačila oziroma plačila za naročeno proi-
zvodnjo. Sprejete programe učinkovitejšega gospodarjenja po temeljnih organizacijah in v skupnih službah je treba ponovno aktualizirati in ugotoviti, ali so načrtovani ukrepi možni ali pa jih zaradi spremenjenih gospodarskih razmer sploh ne bo moč uresničiti.
Spričo zaostrenih predpisov na
področju blagovnega prometa, politike cen in predpisov družbene samozaščite predlagajo, da na ravni delovne organizacije organizirajo enotnejšo kontrolno funkcijo. Od strokovnih služb, predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij zahtevajo, da uskladijo, delo organov, ugotovijo smisel postopkov in organov, ki v preteklem času niso opravičili svoje vloge, predvsem pa povečajo odgovornosti in pristojnosti na ravni delovne organizacije in s tem zagotovijo usklajen interes vseh temeljnih organizacij in skupnih služb. Zavzeti se morajo za zmanjševanje neproduktivne
režije, ki se je začela razvijati v drugih razmerah tudi v temeljnih organizacijah, a se tam ne kaže kot strošek delovne skupnosti.
Pri kadrovanju zahtevajo od družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, da na odgovorna mesta kadrujejo delavce, ki sprejemajo politiko ekonomske stabilizacije, usmeritve in naloge iz srednjeročnega plana delovne organizacije in ki bodo bolj uveljavljali integrati-ven napredek delovne organizacije kot celote ter se zavzemali za socialistično samoupravljanje.
B. Dežan
Predstavljamo vam Iva Potočnika, glavnega direktorja Tkanine Celje
Znanje zagotavlja pravilnost sprejetih odločitev
— Zakaj ste se odločili za trgovski poklic?
»Izmed vsem možnosti, ki sem jih imel po končani osnovni šoli, je bila odločitev za ta poklic veliko bolj realna kot druge, predvsem pa sem v njej videl možnost za nadaljnje izpopolnjevanje na srednji, kasneje pa na višji in visoki stopnji študija. Danes lahko ugotovim, da je bila odločitev pravilna, saj je občutek, da obvladaš dejavnost v vseh fazah razvoja in dela, pomemben in zagotavlja pravilnost načrtovanja in sprejemanja odločitev.«
— Ob delu ste se nenehno izpopolnjevali, z uspehom doštudirali, opravljali odgovorne politične in gospodarske dolžnosti. Kaj vas je privedlo do tega?
»Ob svojem rednem delu, študiju in aktivnem vključevanju najprej v mladinski organizaciji, kasneje v zvezi študentov, zatem pa v zvezi komunistov, so se mi nudile priložnosti pridobiti nekaj več praktičnih izkušenj, predvsem pa znanja, kar je bilo osnova za opravljanje funkcij, ki so mi jih zaupali, in jih nekaj še danes opravljam. Pri tem pa moram pove-" dati, da sem se vseskozi želel uvelja-
viti zlasti v stroki blagovnega in finančnega trženja.«
— Dolgo časa ste bili v Kovinotehni, vmes pa ste vodili tudi ekonomsko propagando. Kako gledate sedaj kot vodilni delavec na razvoj socialistične propagande v širšem jugoslovanskem prostoru in propagande v trogovinski dejavnosti?
»Ekonomska propaganda v razmerah našega gospodarstva je okrnjena, čeprav mislim, da se ji bodo ob večjem spoštovanju tržnih zakonitosti pisali boljši časi. Prvi pogoj je, da jo vsebinsko opredelimo kot ekonomsko nujnost, in ne kot instrument posrednega financiranja skupnih potreb občanov.«
— Po vašem odgovoru sodeč je propaganda trgovski ponudbi potrebna. Nekateri laiki namreč imajo v delovnih organizacijah propagando za nujno zlo oziroma zapravljanje denaija. Kaj bi še po vašem morali storiti za izboljšanje informativne dejavnosti in popestritev pospeševanja prodaje?
»Mislim, da je na omenjenem področju zaostala tudi znanost in da so se ponekod začeli uveljavljati preveč prakticistični prijemi propagande
kapitalističnega tipa gospodarstva, ki z našim tržnim komuniciranjem (informiranjem) nimajo veliko skupnega. Da bi izboljšali informiranost porabnikov in jih ustrezno vzgajali, moramo razviti nekatere metode in oblike dela, naj omenim področje ekonomske psihologije, predvsem pa posodobitev medijev in sredstev ekonomske propagande.«
— Dovolite še malo provokativno vprašanje. V Celju ste nekaj časa
opravljali odgovorno politično funkcijo, zdaj ste v zelo težkih časih prijadrali zopet nazaj na gospodarsko področje. Kakšna je razlika med enim in drugim delom?
»Razlika med opravljanjem profesionalne politične funkcije in nalogami individualnega poslovodnega organa niso velike, predvsem če gledamo z vidika širše družbene odgovornosti in tudi v tem, da niti ene niti druge ne smeš jemati kot delovno
mesto. Mandat, ki ti ga zaupajo občani v družbeni skupnosti ali družbenopolitični organizaciji oziroma delovni ljudje v organizaciji združenega dela, je naloga, ki jo moramo opravljati z največjim deležem znanja, volje in angažiranja.«
— Sorazmerno mladi ste prevzeli naloge glavnega direktorja "Dianine. Kakšno je vaše dosedanje mnenje o delu naše delovne organizacije?
»S prevzemom nalog direktorja . delovne organizacije so se potrdile nekatere moje osebne izkušnje in ocenjujem, da bi morali nadaljevati s procesom integracije dela, višanjem strokovnosti in z ekonomsko motivacijo za pridobivanje dohodka, da bi dosegli za današnje razmere boljše rezultate, kot v preteklosti. Mislim, da so delavci, predvsem odgovorni, dovolj pripravljeni, da si prizadevajo za hitrejši razvoj delovne organizacije. Hkrati pa pričakujem, da bodo po štirih letih samoupravnega združevanja sredstev v sozdu Meni naši razvojni programi v letu 1984/1985 na prvem mestu.«
— V našo delovno organizacijo boste gotovo vnesli nov polet, nove prijeme, imate mladostne ambicije, ste polnih novih idej in že tudi življenjskih izkušenj. Kaj lahko pričakujemo od vas?
»Pričakujemo lahko, da bomo z uresničevanjem programa ekonomske stabilizacije uspeli boljše gospodariti, s čemer napovedujemo boj nepotrebni režiji na vseh ravneh, poslovni samozadostnosti, skupinsko-lastniškemu obnašanju in seveda tudi nesocialističnemu ravnanju v praksi. Želim si, da bi z rezultati dokazali svoje in skupne ambicije.«
Z. Božičnik
Na podlagi 551. člena Zakona o združenem delu. Zakona o organu samoupravne delavske kontrole, 87. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v Sozd Mera in 66. člena statuta Sozd Mera je delavski svet Sozd Mera Celje na svoji 5. seji dne 28. 6. 1984 sprejel
PRAVILNIK
o organizaciji in delovanju samoupravne delavske kontrole
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci temeljnih in enovitih organizacij združenega dela, ki so združeni v Sozd Mera Celje imajo pravico in dolžnost, da za uveljavljanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo neposredno po organih upravljanja Sozd in po posebnem organu, to je odboru samoupravne delavske kontrole (v nad. besedilu: odbor).
2 člen
S tem pravilnikom so urejena načela delovanja odbora, sestava, volitve in odpoklic članov odbora, pravice, dolžnosti in odgovornosti članov ter odnos družbenopolitičnih organizacij ter organov upravljanja v Sozd Mera do odbora samoupravne delavske kontrole.
3.	člen
Načela delovanja odbora so:
—	javnost dela
—	kolektivno delo
—	družbena in osebna odgovornost članov
—	preventivno ukrepanje
—	ukrepanje v primeru nepravilnosti.
II.	SESTAVA, VOLITVE IN ODPOKLIC ODBORA
4.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole sestavlja po en član iz vsake združene delovne organizacije. Odbor ima predsednika in namestnika predsednika. Vse člane odbora je treba izvoliti s tajnim glasovanjem.
5.	člen
Listo kandidatov za člane odbora SDK določi in kandidacijski postopek opravi koordinacijski odbor sindikata sozd.
6.	člen
Mandat članov odbora traja 2 leti.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana odbora. Za člana odbora ne more biti izvoljen član delavskega sveta sozd član poslovnega odbora in ne delavec, ki po zakonu ne more biti izvoljen za delegata v delavski svet.
7.	člen
Odbor se mora konstituirati v roku 15 dni od izvolitve oziroma njihove razglasitve. Na prvi seji se izvoli predsednik iri njegov namestnik.
Prvo sejo odbora skliče prejšnji predsednik odbora. Ce se odbor sestaja prvič po ustanovitvi, skliče sejo odbora predsednik delavskega sveta sozd.
8.	člen
Odbor dela na sejah, člani delujejo samostojno le v primerih, ko jih za to pooblasti odbor.
Odbor lahko poveri ugotavljanje posameznih dejstev, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije, strokovnjakom izven združenih delovnih organizacij.
9.	člen
Odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov. Sklepi odbora veljajo, če so bili sprejeti z večino glasov vseh članov.
10.	člen
Delo odbora je javno, vendar je možno, da odbor sklene, da določenih podatkov v utemeljenih primerih ne bo dal v javnost.
12.	člen
Predsednik pripravlja in sklicuje sejo odbora, predlaga dnevni red. vodi seje, podpisuje zapisnik, poročila, sklepe, predloge odbora in oprav-
lja druge zadeve v zvezi z delom odbora.
13.	člen
Predsednik skliče sejo:
—	na lastno pobudo, če ugotovi potrebo za reševanje določenih nalog ali glede na program dela
—	na pisen predlog vsakega člana odbora
—	na predlog delavskega sveta Sozd
—	na predlog samoupravnih organov združenih delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij Sozd in delovnih organizacij —članic Sozd.
Seja odbora sc skliče vsaj štirikrat v letu.
14.	člen
Odbor mora sodelovati s sindikatom in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami Sozd Mera in proučiti njihove predloge in pobude.
15.	člen
Administrativna dela za odbor opravljajo delavci sektorja za kadre in splošne zadeve delovne skupnosti skupnih služb Sozd Mera.
16.	člen
Odbor oziroma njegovi člani imajo pravico vpogleda v dokumente. poslovne.knjige in drugo gradivo, ki jim je pri delu potrebno. Pri tem je vsak član odbora dolžan varovati poslovno tajnost.
17.	člen
Strokovne službe Sozd Mera so dolžne dati odboru vse potrebne informacije in mu zagotoviti vpogled v listine ter mu dati na razpolago ustrezne strokovne analize.
18.	člen
Ce članu odbora preneha lastnost delavca v združenem delu ali če mu na drug način preneha funkcija, sc opravijo volitve novega člana.
19.	člen
Član odbora se lahko odpove funkciji, lahko je pa tudi odpoklican, če ne opravlja ali malomarno opravlja svojo funkcijo.
Odpoklic člana odbora predlagajo delavci, ki so ga izvolili in sicer na svojem zboru in sindikat. Pobudo za
odpoklic lahko dajo tudi druge družbenopolitične organizacije sozd.
Delavci odpokličejo člana odbora s tajnim glasovanjem.
Odpoklic člana odbora lahko predlagajo delavci tiste delovne organizacije, ki so ga izvolili v naslednjih primerih:
—	če zaradi bolezni ne more opravljati svojih nalog
—	če zanemarja svoje dolžnosti, ne izvršuje določenih nalog ali neopravičeno izostaja s sej
—	če je težje prekršil delovne obveznosti
—	če je bil kaznovan za dejanje, zaradi česar je izgubil ugled ali bi bilo sicer neprimerno, da bi še dalje opravljal funkcijo člana odbora
—. če dela v nasprotju s stališči in sklepi odbora.
III.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ČLANOV ODBORA
20.	člen
Pri uresničevanju svoje kontrolne funkcije ima odbor pravico opravljati nadzor nad
—	izvajanjem določil sporazuma, statuta in drugih samoupravnih aktov sozd Mera
—	uresničevanjem plana sozd
—	uresničevanjem pravic delavcev delovne skupnosti skupnih služb sozd, ki so jim dane na podlag^usta-ve, zakona in samoupravnih splošnih aktov
—	izvajanjem sklepov samoupravnih organov sozd Mera
—	uporabo sredstev, ki jih združujejo članice sozd
—	finančno materialnim poslovanjem sozd Mera
Poleg nadzora iz 1. odstavka tega člena opravlja odbor šc druge naloge v skladu z zakonom.
21.	člen
Poleg pravic oziroma pristojnosti iz 20. člena uresničuje odbor še druge pravice skladno z zakonom.
22.	člen
Odbor ima pravico zahtevati poročila in drugo dokumentacijo od samoupravnih organov, strokovnih služb in posameznih delavcev.
23.	člen
Pri uresničevanju svojih nalog ima odbor pravico, da se obrača na družbenopolitično skupnost, na družbenega pravobranilca samoupravljanja, na službo družbenega knjigovodstva, na organe inšpekcije in na druge organe družbenega nadzorstva in kontrole, ki so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo dela ter na sindikat, in pravico z njimi sodelovati pri uresničevanju svojih nalog.
Odbor obvešča organe iz prejšnjega odstavka o ugotovljenih pojavih v primerih, kadar so ti v okviru svojih pristojnosti po zakonu dolžni ukrepati.
24.	člen
O svojem delu in stališčih mora odbor preko svojih članov obveščati delavce delovnih organizacij, katerim je neposredno odgovoren o svojem delu.
O ugotovljenih pomanjkljivostih in svojih stališčih pa mora odbor sproti obveščati tudi organe in službe Sozd Mera, pri katerih jih je ugotovil.
25.	člen
Ce pristojni organ, službe oziroma posamezniki v roku, ki ga določi odbor, ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo, mora o tem obvestiti delavski svet Sozd Mera in sindikat.
Če delavski svet ne sprejme sklepa o ukrepih za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, mora odbor obvestiti o tem občinsko organizacijo sindikata, pristojne organe družbenega nadzora ter organe, ki so pristojni za nadzor nad zakonitostjo dela organov in služb v Sozd Mera.
26.	člen
Če odbor meni, da se sklepom, drugim aktom ali ukrepom delavskega sveta ali drugih organov sozd Mera kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina, ali pa je bil k akt sprejet v nasprotju s poprej dogovorjenimi stališči, mora opozoriti na ugotovljene pomanjkljivosti organ in o tem obvestiti sindikat.
27.	člen
Odbor v celoti in vsak njegov član
so za svoje delo odgovorni delavcem, ki so jih izvolili.
28.	člen
Odbor mora o svojem delu in stališčih obveščati delavce vsakih šest mesecev, po potrebi pa tudi sproti.
29.	člen
Vsak član odbora je dolžan varovati kot poslovno tajnost podatke, ki jih je zvedel pri opravljanju svoje dolžnosti.
30.	člen
Nihče ne more biti klican na odgovornost, niti postavljen v manj ugoden položaj, ker je sodeloval pri opravljanju funkcije člana odbora.
31.	člen
Odbor sprejema sklepe, odločitve, predloge, mnenja, stališča in smernice na svoji seji.
O seji se piše zapisnik. Zapisniku se priložijo vsi potrebni dokumenti o obravnavani zadevi.
IV.	ODNOS DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ TER ORGANOV UPRAVLJANJA V SOZD MERX DO ODBORA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
32.	člen
Družbenopolitične organizacije, zlasti koordinacijski odbor sindikata in svet ZK Sozd Mera, organi upravljanj in poslovodni organi so dolžni zagotavljati pogoje za nemoteno in uspešno delovanje odbora.
33.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika je treba sprejeti na enak način, kot je bil sprejet ta pravilnik.
V.	KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Ta pravilnik sprejme delavski svet Sozd Mera po predhodni javni razpravi in začne veljati 8. dan po objavi v skupnem glasilu delovnih organizacij združenih v Sozd Mera.
V Celju, dne 28. 6. 1984
Predsednik delavskega sveta Sozd
STRAN 7

MERK
VESTNIK
AVGUST 1984
Kope privlačne tudi poleti
Gorsko turistični center Kope so čudovit gorsko planinski park na prelepem zahodnem delu Pohorja na nadmorski višini 1545 metrov. Do njega vodijo asfaltirane ceste iz Slovenj Gradca, Celja, Maribora in Ljubljane.
Gorsko turistični center Kope sestavljajo Velike Kope, pod katerimi stoji Grmovškov dom s 55 ležišči in nova samopostrežna restavracija z 200 sedeži ter vzdrževanimi športnimi objekti. Na skrajnem zahodnem delu je Mala Kopa (1525 metrov), pod katero stoji Partizanski dom z 68 ležišči, s samopostrežno restavracijo s 150 sedeži in otroškimi igrišči. Do Grmovškovega doma
je možen prijeten sprehod po vrhu Kop, z lepimi pogledi na štajerske, koroške in avstrijske vrhove.
Gorsko turistični center Kope ima idealne naravne možnosti za aktivni oddih, za intenzivne višinske priprave športnikov, pa tudi za preventivno zdravljenje starejših ljudi, posebej tistih, ki imajo težave s srcem, krvno-žil-nim sistemom, krvnim pritiskom itd.
Cist zrak, zelenilo smrekovih gozdov in mir blagodejno vplivajo na človekovo počutje in obnovo življenjskih moči.
Na Kopah so športna igrišča za rokomet, mali nogomet, košar-
ko, odbojko* tenis in balinanje. Obiskovalci lahko igrajo namizni tenis, kegljajo na ruskem kegljišču, uporabljajo savno in trim kabinet. Tudi na otroških igriščih in napravah je obilo zabave.
Veliko je izletniških točk. Do Ribniške koče je uro hoda. do Kremžerjevega vrha 2 uri. do Lovrenških jezer 4 ure in do Rogle od pet do šest ur hoda.
Načrti za prihodnost Kop so obetavni, dali naj bi centru nov mik, boljšo ponudbo v zimski in letni sezoni. Gradnja turistične vasi s tisoč ležišči bo velik korak v razvoju športno rekreativne turistične dejavnosti na zahodnem Pohorju.
Za gradnjo in odkup- štirih bungalovov pod Veliko Kopo se zanimajo predvsem iz Celja, Krškega, Zagreba in iz Poreča.
Letos bo dograjenih že prvih 300 ležišč in mala trgovina z živili ter najnujnejšimi potrebščinami.
Tretnutno ni veliko stalnih gostov. Opaziti je predvsem izletnike. V drugi polovici avgusta in v prvih dneh septembra so skle-^ niii dogovore š športnimi klubi, iz* katerih bodo svoje športnike poslali na Kope na intenzivne kondicijske priprave.
Naj ne bo odveč povabilo delavcem sozda Merx. Na Kopah lahko spoznate lepote tega edinstvenega planinskega parka, si naberete gob, borovnic, robidnic in se rekreirate na številnih športnih objektih.
S. Lisec
Živahni mladinci na Dobrni
V Zdravilišču Dobrna je osnovna organizacija zveze socialistične mladine pretekla tri leta bolj ali manj životarila in bila na robu vseh dogajanj v delovni organizaciji, kljub pripravljenosti posameznikov, da s svojimi izkušnjami pomagajo oživiti interes za delo v tej organizaciji.
Nekrajkrat se je vse končalo že pri iniciativnem sestanku za pripravo volilno-programske konference. Vse skupaj postane še dosti bolj zaskrbljujoče, če vemo, da je skoraj polovica delavcev v kolektivu mlajših od 30 let.
Tudi tokratni iniciativni sestanek je bilo zaradi skromne udeležbe potrebno enkrat preložiti in na junijski programsko-volilni konferenci je bila le desetina
mladincev. Vendar so se ti zavzeli in si zastavili zanimiv in obetajoč program.
Na začetku so se lotili zlasti športa in rekreacije ter primernih prostorov za delo osnovne organizacije. Sodelovali bodo pri zaključnih delih dveh teniških igrišč, ki so se zaradi izredno slabega vremena in pomanjkanja nekaterih materialov precej zavlekla. V zameno za opravljeno delo bodo smeli mladinci ob vnaprej pričakovanih neizkoriščenih terminih koristiti igrišča za rekreacijo svojih članov.
Takih in podobnih akcij, pri katerih bodo združili prijetno s koristnim, naj bi bilo letos še nekaj, in verjamejo, da bodo pri vsaki naslednji pridobili več somišljenikov. Pričakujejo, da bodo tudi za delo v mladinski or-
ganizaciji pritegnili več mladih, zlasti navdušene za šport in rekreacijo.
Pri tem računajo na pomoč novozaposlenega delavca — re-kreatorja, ki skrbi za športno-re-kreativne in zabavne programe v zdravilišču, mladega človeka, ki bi z organizacijo raznih priložnostnih tečajev lahko zelo popestril dejavnost mladinske organizacije.
Radi bi se izkazali tudi na kulturnem področju, pripravili priložnostne proslave in organizirali ogled zanimivejših kulturnih prireditev.
In na koncu še informacija o vodstvu mladinske organizacije. Za predsednika so izvolili Tomaža Dečmana, za podpredsednico pa Biserko Petak.
M. Mrevlje
Tkanina
Pozornost ob rojstvu trojčkov
Kot ste najbrž že zasledili v sredstvih javnega obveščanja, so se pred nedavnim prvič letos v Celju rodili trojčki, ki niso prav pogosti na gine-kološko-porodniškem oddelku celjske bolnišnice.
Starša trojčkov sta Metka in Milan iz Šoštanja. Ob njunem srečnem dogodku se ju je spomnila oziroma se jima je pridružila tudi delovna organizacija Tkanina Celje z darilom, ki naj bi ublažilo »strošek« mlade družine.
Pred časom smo prejeli zahvalno pismo mlade družine iz Šoštanja s takole vsebino.
Spoštovani,
Naj vas na začetku najlepše pozdravim ter se vam opravičim, da se tako dolgo nismo oglasili.
Pišemo vam iz Šoštanja, da se vam, tovariš direktor, ter še posebej vaši delovni organizaciji, zahvalim za darilo, ki ste ga poslali ob rojstvu naših treh otrok. Bili smo zelo veseli in prijetno presenečeni ob dogodku v naši hiši.
Prav tako se vam zahvaljujemo za obisk v bolnišnici ter vas vabimo, Ta se, če je čas, kdaj oglasite na obisku pri nas.
Prav prisrčna hvala za humanost in dobro voljo.
Vas pozdravljajo Metka, Milan in otroci
Menimo, da smo z omenjeno akcijo pripomogli k humanim in medčloveškim odnosom med vsemi nami in da so takšne akcije, kar sledi iz zahvale, vredne posnemanja v naši družbi.
B. Delan
Križanka
za naš družinski krog
Rešitev križanke iz 4. številke
VODORAVNO: OMARA, ALOA, PIO, OSSA, PONORELOST, EKSTRAKT, OLIVER, RARITETA, PRA, RENIS, PERIKA, RUPNIK. A K ANT, RN, RIDA, RILA, JANEZ STANOVNIK, NAV. KO. LARS, AK, TLAKARINA, ATOLI, KIRIL, KARAVANKE. ASAMA, TT, L1NEAL
Malo
za
šalo,
malo
zares
• e s
Razbijanje krožnikov
Saj ni res, pa je. V tovarni Royal Doulton &. Stoke on Trent (Anglija), v kateri izdelujejo predmete iz porcelana, imajo uslužbenca, katerega edino delo je, da sproti razbije vsak pomanjkljiv izdelek.
Ljudje goltajo zelenjavo
Ali ste že slišali, da ljudje pojedo na leto okoli 375 milijard ton živil, ki so v glavnem rastlinskega izvora. Po približni oceni znaša površina vseh zelenih listov na zemlji 65 milijonov kvadratnih kilometrov. Na spodnji strani lista je v povprečju milijon »odprtin« ki goltajo ogljikov dioksid in oddajajo kisik ter tako ustvarjajo hrano za ljudi in živali.
Boj med kadilci in nekadilci
V ameriških javnih lokalih traja tihi boj med kadilci in nekadilci: kadilec izvleče cigareto, nekadilec pa svoje skrivno orožje. To seveda ni pištola, ampak protidimni razpršilec, imenovan »Maščevanje«. Učinek je tak, da tudi kadilec ne more več normalno dihati.
S paradižnikom nad muhe
Muhe so nadležne povsod po svetu, ne glede na to, ali gre za mesto ali vas. Številni kemični preparati so še vedno premalo učinkoviti v boju proti muham, še huje pa je, da zaradi njih zoprno smrdi v sobah. Po besedah zahodnonem-"škega profesorja Kaminskega zadošča, če imate v sobi nekaj loncev cvetjem paradižnikov, pa bodo 'muhe zanesljivo zbežale. Sicer se lahko sami prepričate. V Beogradu so se nekateri na ta način že znebili komarjev.
Prepovedana zelena barva
»Spoštovani gostje, ljubeznivo vas prosimo, da ne uporabljate predmetov zelene barve in da ne nosite oblek v omenjeni barvi!« Takšna opozorila lahko preberejo obiskovalci Flindersa, otoka, ki leži nekaj kilometrov južno od Avstralije. Ta priljubljeni otok, ki ga cenijo vsi izletniki, so pred kratkim prekrili roji kobilic, ki jih zelena barva privablja, pa naj gre za zelenje ali za obleke. Od decembra preteklega leta na vsem otoku ni več zelenja — kobilice so ga obrale do golega.
Gigantski časopis
Časopis Boston Nation, ki je izhajal v Ohiu (ZDA) od leta 1839 do.leta 1841, je bil dolg dva metra in širok poldrugi meter.
Žvečilni gumi z nikotinom
Ali ste že slišali, da se je na trgu v Združenih državah Amerike pojavil žvečilni gumi, katerega vsak zavitek stane dvajset dolarjev. V novi »žvečki« sta dva miligrama nikotina, namenjena pa je »pacientom«, ki se odvajajo kajenja. Dobiti jo je mogoče edinole na zdravniški recept. Znanstveniki namreč trdijo, da organizem ljudi, ki pokadijo po petnajst in več .cigaret na danj ne more shajati brez nikotina, tako majhna količina, kot jo je v novem gumiju, pa jim lahko pomaga, da se postopoma odvadijo te razvade.
MERK
VESTNIK
AVGUST 1984
Četrte letne igre
Organizacija športnih iger »Trim Mera 84«
1.	Organizator
Organizacijski odbor za pripravo športnih'iger »TRIM MERX — 84« .
2. Organizacijski odbor
Franc Petauer (predsednik), Slavko Lisec (podpredsednik), Vlado Črešnik. Branko Oset. Milica Oabrort. Alenka Vinkovič. Frane Breznik, Boris Kmet. Stane Sopar, Milan Zajc, Slavko Sisinger. Dani Vovk, Maks Maček. Franc Lah, Dušan Ilovar in Jože Kolar.
3. Komisija za tehnično izvedbo tekmovanja
Dušan Ilovar (vodja komisije in odgovoren za atletiko), Franc Breznfk (mali nogomet), Boris Kmet (plavanje). Stane Šoper (kegljanje). Milan Zajc (namizni tenis), Cveto Kolenc (šah), Slavko Lisec (odbojka). Jože Kolar (kolesarjenje), in Franc Lah (vlečenje vrvi).
4.	Vrhovna sodniška žirija
Franc Petauer, Slavko Lisec in Branko Oset.
5.	Računska komisija
Alenka Vinkovič, Stanka Dimce.
ŠPORTNE DISCIPLINE
Moški: olavanic, kegljanje, streljanje, tek na 1000m, namizni tenis, odboj-ka, kolesarjenje, mali nogomet, vlečenje vrvi in šah.
Ženske: plavanje, kegljanje, streljanje, tek na 600m. namizni tenis, odbojka in kolesarjenje.
PROGRAM ŠPORTNIH IGER
Športne igre bodo 13. oktobra 1984. Večino tekmovanj bomo pripravili v prostorih ŠRC Golovec, zato se bodo \ si nastopajoči zbrali pred dvorano Golovec.
SPLOŠNE DOLOČBE ŠPORTNIH IGER
1.	člen
Športne igre »TRIM MERX — 84« bodo v prostorih ŠRC Golovec, na atletskem stadionu Borisa Kidriča Celje in na avtopoligonu Ljubečna.
2.	člen
Tekmovanja bodo v tehle disciplinah: moški — plavanje (50m), kegljanje, streljanje z zračno puško, tek (1000m) ša.h, mali nogomet, namizni tenis, odbojka, kolesarjenje in vlečenje vrvi; ženske — plavanje (50 m), kegljanje, streljanje z zračno puško, tek (600m), namizni tenis, odbojka, kolesarjenje.
3.	člen
Ekipo za kegljanje, plavanje, tek in streljanje sestavljajo štirje tekmovalci, tako pri ženskah kot pri moških. Ekipo za mali nogomet sestavlja 6 tekmovalcev in največ 6 v rezervni. Ekipo za odbojko sestavi ja 6 tekmovalcev in 3 v rezervi. Ekipo za vlečenje vrvi sestavlja 6 tekmovalcev in 2 v rezervi. Ekipo za šah sestavlja jo 4 tekmovalci in 2 v rezervi. Ekipo za namizni tenis sestavi jaki 2 tekmovalca in I rezerva. Ekipo za kolesar jen je sestavl jata 2 plus 1 tekmovalec.
4.	člen
Vsaka delovna organizacija, članica sozda Mera, ima pravico v vsaki razpisani panogi prijaviti največ po eno moško in eno žensko ekipo.
5.	člen
Na športnih igrah »TRIM MER.X — 84« lahko tekmujejo delavci, kmetje in kooperanti ter učenci v gospodarstvu delovnih organizacij, članic sozda Mera Celje: Ekipe ne morejo sestavljati štipendisti na višjih in visokih šolah in upokojenci delovnih organizacij.
6.	člen
Kot dokazilo, ki potrjuje 5. člen teh določb, bo služil seznam tekmovalcev, ki ga mora podpisati direktor delovne organizacije.
7.	člen
Vodja ekipe mora na zahtevo vodje tekmovanja pokazati potrjen seznam tekmovalcev.
8.	člen
Vsi tekmovalci morajo imeti pred začetkom tekmovanja veljavne zdravstvene izkaznice.
9.	člen
Vodje ekip morajo 10 minut pred začetkom tekmovanja pri zapisnikarju v posamezni disciplini prijaviti dokončni poimenski seznam ekip.
10.	člen
Tekmuje se po zveznih pravilih za posamezno panogo in urnikih, ki so sestavni del teh določb.
11.	člen
Ekipe morajo začeti tekmovanje ob točno določeni uri. Sodnik da ob napovedanem času znak za začetek tekmovanja. Ge ekipe ni na štartu, sodnik po 5 minutah čakanja za to ekipo zaključi tekmovanje in to vnese v zapisnik. Tako zaključnega tekmovanja ni mogoče ponovno začeti.
12.	člen
Način točkovanja za ekipe je naslednji:
L mesto: 25 točk
2.	mesto: 20 točk
3.	mesto: 15 točk
4.	mesto: 12 točk
5.	mesto: 11 točk
6.	mesto: 10 točk
7.	mesto: 9 točk
8.	mesto: 8 točk
9.	mesto: 7 točk
10.	mesto: 6 točk 1 L mesto: 5 točk
12.	mesto: 4 Uxke
13.	mesto: 3 točke
14.	mesto: 2 točki
15.	mesto: 1 točka
13.	člen
Nepopolne ekipe se ne glede na dosežen rezultat uvrstijo za popolnimi ekipami tako, da si glede na dosežen rezultat sledijo ekipe s tremi tekmovalci, nato z 4yema tekmovalcema in nazadnje z enim tekmovalcem.
14.	člen
Pritožbo o nepravilnostih pri drugih tekmovalcih je potrebno vložiti pismeno pri glavnem sodniku, najkasneje pol ure po končanem nastopu tekmovalca.
15.	člen
Najboljša delovna organizacija po številu točk moških in ženskih ekip prejme pokal v trajno last in prehodni pokal, druga in tretje uvrščena delovna organizacija pa pokal v trajno last.
Prve tri ekipe v posameznih disciplinah prejmejo plakete. Prvi trije tekmovalci oziroma tekmovalke v plavanju, streljanju, teku in kegljanju prejmejo 'medalje.
16.	člen
Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost.
17.	člen
Na osrednjem objektu iger mora biti navzoča zdravstvena služba za nudenje prve pomoči.
PROPOZICIJE ZA POSAMEZNE ŠPORTNE DISCIPLINE
MALI NOGOMET
1.	Igra se po pravilih' za mali nogomet Nogometne zveze Jugoslavije z naslednjimi dopolnitvami.
2.	Ekipa šteje 6 igralcev in največ 6 rezerv.
3.	igralci morajo nastopiti v tekmovalnih copatah brez čepov.
4.	V predtekmovalnih skupinah traja tekma 2 x 15 minut s 5-minutnim od-( morom, finalne tekme se igrajo 2 x 20 minut s 5-minutnim odmorom.
5.	Prijavljene ekipe so z žrebom razporejene v skupine, za prva tri mesta igrajo ekipe, ki so v skupini zasedle prva tri mesta. V finalu igrajo ekipe vsaka z vsako. Ostale ekipe se razvrstijo po doseženih rezultatih.
6.	Vsaka ekipa mora s seboj prinesti žogo.
KEGLJANJE
1.	Tekmuje se po pravilniku Kegljaške zveze Jugoslavije.
2.	Moško in žensko ekipo sestavljajo po 4 tekmovalci.
3.	Vsak tekmovalec izvede 50 metov in sicer 25 na polno in 25 rta čiščenje.
4.	Po dva člana ene ekipe nastopata istočasno, s tem da se predhodno z žrebom določi za ekipo skupina dveh stez, člani ekipe pa se za posamezne od n jih sami dogovorijo.
5.	Moške in ženske ekipe tekmujejo ločeno, tako da najprej končajo tekmovanje vse ženske, nato pa vse moške ejtipe.
6.	Vrstni red se ugotavlja ločeno za moške in ločeno za ženske.
7.	Za določitev vrstnega reda ekip se upošteva skupni rezultat vseh štirih tekmovalcev. V kolikor imata dve ali več ekip enak rezultat, je boljša tista, ki ima boljši skupni rezultat v čiščenju. Če sta dve ali če je več ekip enakih tudi v tem rezultatu, je boljša tista ekipa, katere tekmovalci so večkrat podrli vseh devet kegljev.
8.	Pri vrstnem redu se najprej upoštevajo vse'popolne ekipe, za njimi ekipe s 3 tekmovalci, nato 2 tekmovalca in nazadnje ekipe z 1 tekmovalcem.
9.	V kolikor se tekmovalec med tekmo poškoduje ali odstopi, ga nadomesti rezerva. -
STRELJANJE
L Tekmuje se po pravilih Strelske zveze Jugoslavije.
2.	Moška ekipa šteje štiri člane, ženska ekipa štiri članice.
3.	Ekipe morajo opraviti tekmovanje v terminu tekmovanj celotnih iger. Člani ekip se lahko razvrščajo različno, glede na predhodna druga tekmovanja. Ko opravi tekmovanje zadnji član ekipe, se seštejejo rezultati ekipe.
4.	Strelja se na razdalji 10 metrov iz stoječega stava. Vsak tekmovalec strelja pet poskusnih strelov v poskusno tarčo in dvajset strelov za oceno. Dovoljeni čas za 25 strelov je največ 30 minut. Tarče sc menjajo po vsakih petih strelih.
5.	Strelja se lahko samo s puškami serijske izdelave domače ali tuje (CZ, Slavija) brez pripomočkov. O uporabi strelnega orožja v tekmovalne namene odloča sodnik na strelnem mestu.
6.	Puške prinesejo udeleženci sami. tarče in strelivo priskrbi organizator.
7.	Rezultat ekipe se dolči s seštevkom doseženih krogov vseh tekmovalcev oziroma tekmovalk. Zmaga ekipa z največjim številom krogov. V primeru, da imata dve ekipi enako število točk, je boljša tista, ki ima največ zadetkov v deset, več zadetkov v devet in tako dalje.
8.	Vodja posamezne ekipe pred tekmovanjem popiše pri sodniku celotno ekipo v obrazec, na katerem je označeno tudi število doseženih krogov posameznika na tekmovanju in število tarč. katere vpiše sodnik sam.
NAMIZNI TENIS
1.	Igra se po pravilih Namiznoteniške zveze Jugoslavije z naslednjimi dopolnitvami.
2.	Ekipa šteje 2 tekmovalca in I rezervnega tekmovalca. Igra se po naslednjem sistemu: 2 igri posamezno, igra parov (če je potrebno). Vsaka dobljena igra prinese ekipi točko. Igra se do dveh osvojenih točk (2:0, 2:1, 0:2, 1:2).
3.	Igra se z žogicami, ki jih priskrbi organizator.
4.	Igre posameznikov in parov se igrajo na dve dobljeni mesti.
5.	Prijavljene ekipe so z žrebom razporejene v skupine.
6.	V skupini igrajo ekipe vsaka z vsako po enojnem točkovnem sistemu in po razporedu, ki ga je določil žreb.
7.	O razvrstitvi ekip odloča število osvojenih točk, v primeru enakega števila točk odloča o razvrstitvi razlika osvojenih in izgubljenih nizov, rezultat medsebojnega srečanja.
8.	Prvi in drugi iz predtekmovalnih skupin igrajo naprej po izločilnem sistemu.
9.	Od 5. mesta naprej odloča set diferenca.
VLEČENJE VRVI
1.	Ekipa šteje 6 tekmovalcev in 2 rezervi. V skupini tekmujejo ekipe vsaka z vsako po enojnem točkovnem sistemu in po razporedu, ki ga je določil žreb. Vsak poteg prinaša moštvu 1 točko. Zmaga ekipa, ki prva doseže 2 točki.
2.	Tekmovalni prostor je raven, brez premaza s kakršnokoli snovjo.
3.	Vrv mora biti gladka, brez vozlov, z obsegom okoli 10 cm, na sredini vrvi je glavni znak, na vsako stran od njega znaki na vsaka 2 metra.
4.	Tekmovalni prostorje po sredini predeljen zglavno črto, vzporedno z njo potekajo na vsaki strani vzporedne črte na vsaka 2 metra.
3■ Na začetku tekmovanja mora biti srednja oznaka na vrvi točno nad srednjo črto na tleh. Tekmovalci morajo držati vrv za oznako 2 m in stati za črto 2 m od osrednje črte. Zadnji tekmovalec (sidraž) si ne sme vrvi oviti okoli sebe; tekmovalci ne smejo namenoma padati ali sedati na tla ali se z rokami naslanjati na tla. Če komu med tekmo spodrsne, mora takoj vstati. Tekmovalci vlečejo vrv stoje,-
6.	Tekmo vodijo sodnik in 2 nadzornika. Sodnik pazi na srednjo oznako in srednjo črto. Tekma je končana, kadar ena od ekip potegne srednjo oznako na vrvi čez svojo mejo 2 m. Nadzornika pazita na svoje tekmovalce, da spoštujejo pravila.
7.	Če ekipa krši pravila vlečenja, sodnik lahko odobri vlečenje v korist ekipe, ki se je pravilno borila, diskvalificira stran, ki je namenoma kršila pravila in tekmo dosodi v korist nasprotne ekipe.
8.	Med tekmo ne sme noben tekmovalec prestopiti srednje črte. Borbo izgubi tista ekipa, katere tekmovalec je prestopil srednjo črto, četudi srednja oznaka ni prešla meje.
9.	Če obe strani spustita vnaprej, preden je srednjaoznaka prešla čez katero od obeh mej, se to vlečenje razveljavi.
10.	Tekmovalec ne sme s peto ali na kakšen drug način narediti luknje v tla zaradi lažjega vlečenja. Čevlji tekmovalcev morajo biti z ravnimi podplati, brez pet, okovov, žebljev, gumijastih ali drugih izboklin.
11.	Nadzorniki pazijo, da tekmovalci nimajo namazanih dlani z lepilom ali kakšnim drugim sredstvom. Tekmovalci ne smejo imeti rokavic.
12.	Med tekmo ni dovoljeno menjavati ekipe. Za srečanje z drugo ekipo se lahko zamenja utrujene tekmovalce, vendar z že vnaprej določenimi in prijavljenimi rezervami.
ŠAH
L Igra se berger sistem (vsaka ekipa z vsako).
2.	Ekipo sestavljajo 4 igralci in 2 rezervi..
3.	Igra se na šahovsko uro in sicer 10 minut za posameznega igralca.
4.	V slučaiu delitve mest odloča-
a)	Buhole sistem
b)	večje število zmag
c)	medsebojni rezultati č) Sonenborg sistem
5.	Organizator pripravi ure in šahovnice.
PLAVANJE
L Tekmuje se po pravilniku Plavalne zveze Jugoslavije.
2.	Ekipa šteje v vsaki skupini 4 tekmovalce in sicer tako v ženski kot v moški konkurenci. Tekmovalke in tekmovalci so razdeljeni v naslednje starostne skupine: skupina A — do 35 let starosti, skupina B — nad 35 let starosti.
3.	Vsi tekmovalci ene ekipe starta jo istočasno.
4.	Vrstni red startov se določi z žrebom, na katerem sodelujejo kapetani vseh ekip.
0.	Najprej opravijo tekmovanje vse ženske ekipe, za njimi vse moške ekipe.
6.	Vrstni.red ekip se določi ločeno za moške ekipe in ločeno za ženske ekipe.
7.	Za določitev vrstnega reda sc upošteva skupni čas vseh članov ene ekipe tako. da je zmagovalna ekipa tista, ki doseže najmanjši skupni čas.
8.	V kolikor imata dve ali več ekip enak skupni čas, je boljša tista ekipa ki ima boljšega posameznika; če je tudi v tem primeru rezultat izenačen, je boljša ekipa z drugim posameznikom, itd. V kolikor bi vsi člani dveh ali več ekip posamezno dosegli enake rezultate, se med njimi tekmovanje ponovi.
9.	Nepopolne ekipe se ne glede na doseženi čas uvrstijo za popolnimi tako, da si glede na doseženi čas sledijo ekipe s 3, nato z 2 in nazadnje z 1 tekmovalcem.
10.	V primeru diskvalifikacij tekmovalca ali več tekmovalcev se upošteva, kot da le-ti niso štartali.
1 L Start je poljuben, s skokom ali iz.vode brez štartnih kamnov.
12. Pri plavanju je obvezna uporaba plavalne kape.
TEK
1.	Tekmovanje se bo odvijalo po pravilniku Atletske zveze Jugoslavije na štadionu AD Kladivar.
2.	Ekipo sestavljajo v vsaki skupini 4 tekmovalci oziroma 4 tekmovalke. Tekmovalci in tekmovalke so razdeljeni na naslednje starostne skupine: A — do 35 let starosti in B — nad 35 let starosti.
3.	Tekmovalke morajo preteči 61 )U metrov, tekmovalci 10(1 metrov.
4.	Vsi tekmovalci morajo nositi štartne številke, ki jih prejmejo na štartu. vrnejo pa na cilju.
5.	Vrstni red ekip sc določi na osnovi seštevka vseh štirih časov in se točkuje po splošnih določbah.
6.	Če imajo dve ali več ekip enak čas. je boljša tista ekipa, katere tekmovalci so se bolje uvrstili.
7.	Za tekmovanje je dovoljena uporaba šprinteric s kratkimi žeblji.
8.	V primeru nepravilnosti mora oškodovani tekmovalec nepravilnost javiti takoj po nastanku prek svojega kapetana pri vodji tekmovanja.
ODBOJKA
1.	Ekipa šteje 6 igralcev in 3 rezerve.
2.	Igra se na dva dobljena seta po pravilih OZS.
3.	Tekmuje se v skupinah, ki se določijo z žrebom.
4.	V skupini igrajo ekipe vsaka z vsako.
5.	Prvouvrščeni ekipi skupin igrata za prvo in drugo mesto, drugouvrščeni ekipi za tretje in četrto mesto, tretjeuvrščeni ekipi za peto in šesto mesto, itd.
Tekmovanje se izvede, če delovne organizacije prijavijo najmanj 5 ekip, v nasprotnem primeru odpade.
KOLESARJENJE
1.	Tekmovanje bo na avtopoligonu Ljubečna. En krog je okoli 1000m.
2.	Ekipo sestavljajo 2 tekmovalca in I rezerva tako pri moških kot pri ženskah.
3.	Tekmovalke in tekmovalci nastopajo v dveh kategorijah: A — do 35 let starosti in B — nad 35 let starosti.
4.	Tekmovalci morajo prevoziti 16 krogov, tekmovalke pa 8 krogov.
5.	Vsi morajo nositi štartne številke, ki jih prejmejo na štartu in vrnejo na cilju.
6.	Vrstni red ekip se določi na osnovi seštevka časov dveh najboljših tekmovalcev iz posameznih kategorij in se točkuje po splošnih določbah.
7.	Če imata dva ali več ekip enak čas, je boljša tista ekipa, katere tekmovalci so sc bolje uvrstili.
8.	Za tekmovanje je dovoljena uporaba vseh športnih in dirkalnih koles ter priporočljiva uporaba zaščitnih čelad.
Tekmovanje se izvede, če. delovne organizacije prijavijo najmanj 5 ekip, v nasprotnem primeru odpade.
DOLŽNOSTI VODIJ NASTOPAJOČIH EKIP DELOVNIH ORGANIZACIJ
Vodje nastopajočih ekip delovnih organizacij so soodgovorni za uspešno izpeljavo športnih iger »TRIM MERX — 84« in so posebej zadolženi:
a)	da po navodilu vodje otvoritvenih svečanosti postrojijo svoje ekipe oziroma tekmovalce v predprostoru športne dvorane ŠRC Golovec,
b)	da zagotovijo po otvoritveni svečanosti takojšen odhod svojih ekip oziroma tekmovalcev na tekmovalni prostor, ki je določen za posamezno tekmovalno disciplino,
c)	da skrbijo za red in disciplino v ekipi ves čas iger,
č) da zagotovijo spoštovanje časovnega razporeda tekmovanja posameznih tekmovalnih disciplin,
d)	da zagotovijo sodelovanje vseh ekip delovnih organizacij na slavnostnem zaključku športnih iger in podelitvi priznanj.
Dodatne informacije ali spremembe propozicij bomo pravočasno sporočili.
Prijave sprejemamo do 21. septembra 1984 (poštni žig) na naslov: Sozd Mera Celje, Ul. 29. novembra 16 (za letne igre »TRIM MERX-84«)
Prijava mora vsebovati poimenski seznam udeležencev v posameznih športnih panogah. Prav Tako je treba prijaviti potrebno število blokov za malico.
OPOZORILO
L Prijav, ki bodo prispele po dogovorjenem roku, pri žrebanju ne bomo upoštevali.
2.	Startnino morajo vse delovne organizacije poravnati najkasneje do 30. 9. po obremenitvi, ki jobodoprejele do 25. 9. 1984.
3.	Tekmovalci delovnih organizacij, v katerih ne bodo poravnali štartnine do predvidenega roka, ne bodo mogli nastopati.
4.	Delovna organizacija, ki bo pravočasno prijavila svojo ekipo in poravnala štartnino ter se kasneje ne bo udeležila tekmovanja, ni upravičena na vrnitev že vplačane štartnine.
5.	Če se bo za posamezno disciplino prijavilo veliko število tekmovalcev,, bomo pripravili predtekmovanja. Razpored tekmovanja — urnik bomo pravočasno posredovali.
Vabimo delavce, športnike in navijače, da-se iger udeležijo v čimvečjem številu in s tem pripomorejo k boljšemu uspehu ekip svoje delovne organizacije.
Organizacijski odbor športnih iger »TRIM MERX — 84«