Cerkvene zadeve. t Č. g. Martin Sattlcr, župnik Majšberški. V Dravinjski dolinici, pri začetku krasne nove ceSte, ki drži črez Črnogoro v Pluj, leži v zatižju vas Majšberg. Na vzhodni strani cerkve se vidijo na prečej strmem griču razvaline Majšberškega grada; na zapadni pa stoji župna hiSa, ki je bila dne 14. februvarija t. 1. tor^če solz in žalosti, kajti iz nje se je pomikal veličustMožalni sprevod. Nesli smo umrlega župnika, č. g. Martina Sattlerja, k večnemu počitku. Sila mnogo Ijudstva je navrelo od vseh stranij; doSlo je tudi 23 duhovnikov, izmed katerih je iinel Bislriški kanonik in dekan preč. g, HajSek nagrobni govor. Čilateljem >Sluv. Gospodarja« bi tudi jaz rad podal ranjkega skromno sliko. Martin Saltler se jo porodil na Grnigori dno 9. novembra 1828 in bil posvečen v mašnika leta 1854. Kaplanoval je na NemSkem, dokler se ni sekovške škoiije slovenski del pridejal lavantinski, žal, da ne ves. Znpniji Sv. Duh in Kaplja sto popolnoma slovenskj; Lučka, (loniilska in Špielieldska pa deloma. V zadnjih. treh so razmero za Slovence kaj žaloslne; šole so do č.ista nemške; a ludi v cerkvi se krči slovenska služba božja od lela do lela bolj, kcr primanjkuje v Graški škofiji slovenskili duhovnikov. —• Pokojnik je bil potem kaplan na Muti, pri Sv. Križu na Murskcm polju, pri Sv. Magdaleni v Mariborskem predmestju; župniski upravilelj (provizor) pri Sv. Lovrencu v Puščavi in Vuliredu, od koder je dožel leta 1869. za župnika v Majšberg. Letos bi ravno obliajal 251etnico svojega župnikovanja in 40-letnico duhovstva. Veselil se je tega; ali Bog je drugače obrnil. Ranjki je bil vnet duhovnik; naslikati in popravili je dal cerkev; oskrbel nov križev pot; namerjal priz dati Lurško kapelico, za katero je volil 600 gold. Bil je jako čislan govornik; glas je imel krepek in jasen. Pokojnik je bil narodnjak iz vsega srca. Ljubezen do naroda svojega je kazal javno in dejansko. Še dne 8. februvarija je govoril navdušeno v hiši župana Turkuša zbranim občinskim odbornikom, naj bodo vrli narodnjaki in naj pokažejo to pri vsaki priliki. To je bila njegova narodna oporoka (testament), kajti že drugi dan ob 10. uri ga je zadela kap (mrtvoud). Upali smo, da Se okreva; ali v nedeljo zvečer mu postane huje, in v ponedeljek ob 7. uri zaran je izdihnil svojo blago duSo. Naj Łe pristavim tem vrsticam dva dogodka, kaiera nam je pokojnik rad pripovedoval in ki sta značilna za-nj. Ko je kaplanoval pri Sv. Magdaleni, hodil je lu in tam na lov. Nekega dne so našli v Radvanju prestreljeno »frankfurtarco« ali nemško zastavo. Nemčurji so lakoj obdolžili ranjkega, da je on storil to grozno pregreho; ali to je bilo le golo klevetanje; vendar kaže ta primerljej, kako zlobno so obrekovali nemškutarjt že tcdaj može, ki niso bili narodni Nikodemi. Najrajši pa nam jo pravil, kako smešno so ncmškutarili takratni učitelji. Leta 1838. se je peljal iz Slatine črez Crnogoro Hrvalski ban Jelačič. Učitelj nastavi ob cesti svojo šolsko mladcž ter jej v glavo zabije, da morajo slavnega Hrvala pozdraviti: »Vivat Banus, bis er fort ist!« (Živijo ban, dokler se no odpelje!) Otroci so mislili, ne umeč teh bosed, da morajo vse povedati, kar jiin je šolnik vtepel v glavo, zatorej so res vpili na ves glas: »Vivat Banus, bis er foft ist!« — Koneam te vrstice z besedami prcč. g. kanonika Bistriškega: Župljani MajSberSki, ne pozabite blagega g. župnika, kakor ga jaz ne pozabim nikedar! Dobri sosed, poci\aj v miru Grnogorski. fiožja pot Matere božje v Kokarjih. Da jo na kvaterni petek v postu pri Rečiški podružni cerkvi Matere božje v Kokarjih veliki shod, znano je daleč okrog. Ta vest sega celo črez meje Štajerske dežele, na Kranjsko in Koroško. ker tudi od tam pridejo takrat romarji. Ima pa ta shod tudi svojo zgodovino, kar nam spričuje 300 let stara spominska podoba, katera se V cerkvi poleg drngih nahaja. Dolgi nemški napis*) te podobe nam pove, da je KaSpar Pinter, opat benedik- *) Glej Ig. Orožen, nDas Benediktincr-Stift Oberburg" stran 195 in 196. tinskega samostana v Gornjem gradu (f 1461) tu sem priredil velikansko procesijo s tem namenom, da bi Bog po priprošnji Matere božje milostljivo odvrnil hudo in dolgotrajno zimo. In res! prošnja in molitev bila je uslišana. Med sv. opravilom, ravno med povzdigovanjem, pripihljal je topel veter, in zime je bilo konec. Spomin na ta čudežni dogodek ohranil so je do dandanes s lem, da se vsako leto slovesno obhaja kvaterni petek v posiu. Že na predvečer je vselej za roinarje križev pot, pridiga in pete lavretanske litanije, drugi dan pa dvojno sv. opravilo. Poleg lega imajo tomarji dovolj prilike, prejeti sv. zakramente. Tudi letos je bilo vse tako. Bili so naprošerii dobri govorniki, ki so vernemu ljudstvu s sveto navdušenostjo oznanjevali božjo besedo, in spovedniki, ki so se veliko trudili. Bog jim stoterno vse povrni! Bilo je pa tudi romarjev. da jih že dolgo časa nihče toliko ne pomni. In to je tudi nekaj, kar je vredno, da se oraeni; kajti v zimskem času si marsikdo dvakrat premisli, preden se na pot poda. Toda zaupanje do Marije in hvaležnost za prejete dobrote vse premaga. Da, dokler je med našim Ijudstvom še toliko žive vere, ni se nam bati ne duševnega propada, niti gmotnega poraza! Dolžnost poročevalca je tudi še, pohvalno omenili lepega petja v pravem cerkvenem diihu. Mešani, kakor tudi moški zbor, oba sta se vrlo obnašala. Posebno pa nas je pri slovesni, asistirani sv. maši prijetno iznenadil koral in Singenberger-jeva triglasna latinska maša. Hvaljen bodi Bog in eeščena bodi Marija zato, da se je kvaterni petek tako lepo in slovesno obhajal!