Predog DOGOV0R O OSNOVAH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-VIČ RUDNIK ZA OBDOBJE 1976-1980 Napodlagi 2. člena in drugih odstavkov 15. in 58. členazakonao temel-jih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6—67) ter z namenom, da se za srednjeročno ob-dobje (1976—1980) občani in delovni ljudje v občini Ljubljana Vič-Rud-nik dogovorijo in določijo skupne razvojne, gospodarske, socialne. kul-tume in druge interese, cilje in naloge ter skupno ekonomsko in socialno politiko, kot tudi sredstva za njihovo uresničevanje, sklenejo, — izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik, — organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, — samoupravne interesne skupnosti v občini, — krajevne skupnosti v občini, — poslovne banke, — občinski sindikalni svet Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedi-lu: udeleženci) Uvodne in splošne določbe 1. člen Z dogovorom o osnovah družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rud-nik za obdobje 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: dogovor) uresniču-jejo udeleženci tega dogovora ustavno pravico in dolžnost delavcev in vseh delovnih ljudi, da v organizaciji združenega dela, v kateri delajo in sou-stvarjajo dohodek, odločajo o tem dohodku in njegovem združevanju, da skupaj in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi organizirajo in pospe-šujejo družbeno proizvodnjo, da odločajo o reprodukcijskem procesu v ce-loti in o celotno ustvarjenera dohodku, da kontrolirajo razpolaganje z do-hodkom na vseh stopnjah in v vseh oblikah druženega dela in sredstev ter da v organizaciji sredstev upravljajo zadeve in sredstva v celoti odnosov družbene reprodukcije. S tem dogovorom se udeleženci obvezujejo, da bodo s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem usklajevali svoje plane, da bi prepre-čevali gospodarske in druge motnje v materialnem in socialnem razvoju v občini in širši družbi, zagotavljali enakopravnost delavcev in vseh delovnih ljudi ter samoupravnih organizacij in skupnosti v medsebojnih socialistič-nih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih, zlasti pri pridobivanju dohodka, dosledni uveljavitvi načela delitve po tekočem in minulem delu, povečevanju produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela ter svo-jega in celotnega družbenega dohodka, uresničujoč skupaj določeno eko-nomsko politiko v Ljubljani, SR Sloveniji in Jugoslaviji. 2. člen Ozka povezanost in visoka stopnja soodvisnosti gospodarskega, kultur-nega in socialnega potenciala v občini z ljubljanskim in širšim družbenim interesom zavezuje udeležence tega dogovora, da svoje samoupravne plane za srednjeročno obdobje (1976—80) uskladijo ne le 7 določbami tega dogovora, temveč tudi s samoupravnimi sporazumi, družbenimi do-govori in dogovori o osnovah družbenih planov v Ljubljani, v ljubljanski regiji, SR Sloveniji in Jugoslaviji. Temeljni cilji m naloge razvoja v obdobju 1976-1980 3. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo v srednjeročnem obdobju ure-sničiti kot PREDNOSTNE naslednje temeljne cilje in naloge: — uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih temel-jih na vseh področjih združenega dela, — zagotovitev stabilne rasti življenjskega standarda z izboljševanjem delovnih razmer delavcev in življenjskih razmer občanov, s posebnim ozi-roma na izenačevanje teh razmer v občini in mestu Ljubljani, — doseganje stabilnejšega in dinamičnejšega gospodarskega in druž-benega razvoja ob povečanju produktivnosti dela, ekonomičnosti poslo-vanja, družbeni rentabilnosti naložb in akumulativnosti gospodarstva, — odpravljanje strukturnih neskladij, da se na področju energetike, prosvete in družbene infrastrukture odpravijo razlike na nivoju ljubljan-skih občin, — usklajevanje zunanjetrgovinske menjave s povečanjem izvoza in zmanjševanjem uvoza ter intenzivnejšim razvojem mednarodnega sodelo-vanja z deželami v razvoju, — pospešitev povezovanja in organiziranosti gospodarstva za nasto-panje na tujih tržiščih, kar je eden od bistvenih elementov jačanja izvozne sposobnosti ter istočasno pomemben sestavni del preobrazbe družbenoe-konomskih odnosov v združenem delu, — usmerjanje integracijskih procesov v povezovanju trgovine in indu-strije v dohodkovno povezane celote, — smotrno in načrtno vodenje politike zaposlovanja s kadrovskim pro-gramiranjem v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in drugih organizaci-jah in skupnostih, — solidarnostno prispevanje deleža pridobljenega dohodka za hitrejši razvoj in zmanjševanje razlik v razvitosti manj razvitih območij v SR Slo-veniji in Jugoslaviji, —¦ krepitev ljudske obrambe, varnosti in družbene zaščite, — stalno in dosledno izvajanje ukrepov za varovanje življenjskega okolja in proti onesnaževanju zraka. Naloge na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti 4. člen Gospodarstvo bo v srednjeročnem obdobju zagotovilo poprečno letno rast družbenega proizvoda po stopnji 5,8 odstotka, upoštevajoč, da bo po-rast v letih 1976 in 1977 za 1—2 indeksni točki nižji od poprečne letne rasti v tem obdobju. 5. člen Obstoječa struktura gospodarstva v občini, v kateri imata največji delež industrija in trgovina, se do leta 1980 ne bo bistveno menjala. Nosilci razvoja gospodarske rasti bodo v prihodnjem obdobju kovinska, kemična in lesnopredelovalna industrija. 6. člen Zaposlovanje v gospodarstvu bo naraščalo po največ 2,1 -odstotni letni stopnji rasti, v negospodarstvu pa pod to stopnjo v skladu s sprejetimi sa-moupravnimi sporazumi. 7. člerT Udeleženci se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju ure-sničevali dogovorjeno kadrovsko politiko in s svojimi ukrepi vplivali na njeno nadaljnjo demokratizacijo in podružbljanje. Posebno pozornost bodo posvetili: — izdelavi in sprejemanju sistemizacij delovnih mest v vseh organizaci-jah združenega dela, — spremljanju in stalnemu dopolnjevanju nomenklature poklicev in profilov poklicev, — hitrejšemu odpravljanju pomanjkanja določenih profilov kadrov in odpravljanju strukturne neusklajenosti ter ustrezni razporeditvi kadrov, — ustanavljanju in razvijanju strokovnih kadrovskih služb ob stalnem usposabljanju in izobraževanju kadrovskih delavcev, — izdelavi enotnega informacijsko-dokumentacijskega sistema za spremljanje kadrov. 7. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju uresniče-vali dogovorjeno kadrovsko politiko in s svojimi ukrepi vplivali na njeno nadaljnjo demokratizacijo in podružbljanje. Posebno pozornost bodo po- svetili: 8. člen Produktivnost dela bo morala naraščati po najmanj3,6odstotni letni stopnji rasti, kar je pogoj za stabilizacijo gospodarstva ter ob zmanjševanju stroškov poslovanja osnova za predvideno dinamično rast družbenega proizvoda. 9. člen Del dohodka, ki ga gospodarstvo deli za poslovne sklade in amortizacijo, bo naraščal najmanj po 10,6-odstotni stopnji rasti oziroma za najmanj in-deksno točko hitreje od rasti družbenega proizvoda. 10. člen Sredstva za skupno in splošno porabo, ki jih zagotavlja gospodarstvo, bodo naraščala za najmanj 2 indeksni točki počasneje od rasti družbenega proizvoda, kar bo omogočilo hitrejše povečanje deleža sredstev za po-slovne sklade in pospešeno amortizacijo ter s tem oblikovanje sredstev za investicije od rasti družbenega proizvoda. 11. člen Osebni dohodki in drugi osebni prejemki bodo v prvih dveh letih plan-skega obdobja naraščali za 1—2 indeksni točki počasneje od povečanja produktivnosti dela in se bodo v drugi polovici srednjeročnega obdobja po- stopoma uskladili z rastjo produktivnosti dela. i 12. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju pri investi-cijskih odločitvah upoštevali le vsestransko proučene, smotrne in nujne in-vesticije, ki bodo izhajale iz programsko utemeljenih potreb širših dohod-kovno povezanih celot. Pri tem bodo dajali prednost zlasti: — naložbam v proizvodnjo surovin m reprodukcijskega materiala, s ka-teritni je možno najhitreje zagotoviti racionalno nadomeščanje uvoza, — naložbam, ki prispevajo h krepitvi konkurenčne sposobnosti organi-zacij združenega dela in omogočajo pospešeno vključevanje v medna-rodno delitev dela, in to predvsem z izvozom na trg dežel tretjega sveta, — naložbam, ki bodo prispevale k modernizaciji kmetijske proizvodn-je, to je izgradnji mlečnih farm ter odpravljanju deficitarnosti v mesni proi-zvodnji, — naložbam v širitev in modernizacijo skladišč trgovskega blaga in kmetijskih proizvodov ter izgradnji trgovin osnovne preskrbe, — naložbam v razvoj malega gospodarstva, ki spodbuja domačo kon-junkturo, dopolnjuje ostale gospodarske dejavnosti in odpira možnosti za-poslovanja delavcem, ki so na začasnem delu v tujini. 13. člen Poslovne banke se zavezujejo, da se bodo pri odobravanju kreditov iz družbenih sredstev strogo držale skupno dogovorjenih prioritet investicij-skih naložb v posamezna področja družbene reprodukcije in zlasti v pospe-ševanje razvoja prioritetnih panog, ki bodo opredeljene v mestnem in re-publiškem dogovoru. 14. člen Prognoza rasti prebivalstva kaže, da bo na območju občine leta 1980 ži-velo 79.000 prebivalcev. Stanovanjska izgradnja naj bi v tem obdobju predstavljala zaključevanje dolgoletnih prizadevanj graditve stanovanj na mestnem področju, tako da predvidevamo v naslednjih letih izgradnjo 2.700 stanovanj, in to skladno z izgradnjo vse potrebne komunalne ter družbene infrastrukture. Problematika črne gradnje mora biti v tem srednjeročnem obdobju od-pravljena, to pomeni močno angažiranje vseh družbenih dejavnikov vključno z vsemi pristojnimi strokovnimi službami. 15. člen Hitri razvoj proizvajalnih sil in industrije, prometne infrastrukture ter družbene infrastrukture narekujejo, da noveliramo urbanistični generalni plan, to je regulacijski načrt občine Ljubljana Vič-Rudnik. Z njim bi mo-rali dati osnove nadaljnjega prostorskega razvoja občine, iz katerega mora izhajati, da nadaljnji razvoj občine ni samo koncentracija prebivalstva, proizvodnje in prometa v mestnem predelu, temveč se mora nujno upora-biti zelo razsežen naselitveni prostor občine. Policentrični razvoj občine mora biti prisoten tudi pri prostorskem planiranju. Mestni predel, za kate-rega lahko trdimo, da je urbanistično urejen in prostorsko opredeljen, je kljub temu treba ponovno nujno obdelati z vidika zmanjševanja rezerva-tov. 16. člen Cilj izobraževanja in vzgoje je oblikovanje svobodne, vsestransko celo-vite socialistične osebnosti, da lahko s svojim znanjem vpliva na hitrejši ra-zvoj vseh področij družbenega življenja in dela. Na drugi strani pa je po-membno, da se v izobraževalnem procesu ustvari osebnost, to je delavec v združenem delu, ki mora s svojimi sposobnostmi in znanjem pravilno rav-nati in odločati o zadevah, ki so bistvenega pomena za naš nadaljnji druž-benoekonomski razvoj. Da, bi dosegli zastavljene cilje, načrtujemo naslednje prednostne naloge: — dokončanje izgradnje objektov iz že sprejetega referenduma, — sanacija obstoječih objektov osnovnih šol, — prehajanje na celodnevno šolo, in sicer vsako leto ena šola, — zagotavljanje prisotnosti vseh predšolskih otrok v mali šoli, — prilagajanje poklicnega usmerjanja potrebam gospodarstva in druž-benim dejavnostim, — sistematično in načrtno reševanje kadrovske problematike v osnov-nem šolstvu in vzgojnovarstvenih zavodih. Uspešen razvoj te dejavnosti je pogojen s povečanjem prostorskih kapa-citet osnovnih šol, vzgojnovarslvenih ustanov, kakor tudi drugih vzgojnih in izobraževalnih inštitucij. 17. člen Potrebna je dolgoročna smotrna in načrtna družbena dejavnost v duhu potreb in zahtev družbe na področju vzgoje in socialne varnosti otrok, var-stva matere, otroka in družine. Razvoj otroškega varstva je programiran predvsem po krajevnih skup-nostih, ker se tudi potrebe po varstvu otrok pojavljajo v krajevnih skupno-stih. Pri sestavi programa smo izhajali iz značilnosti nastajanja novih stano-vanjskih blokov in sosesk, kamor se predvsem preseljujejo mlade družine. V programu pa smo upoštevali tudi kmečke otroke, ki so potrebni predšol-ske vzgoje. Temeljno izhodišče v srednjeročnem obdob. ju bo zajetje čimvečjega šte-vila predšolskih otrok v varstvo, tako da predvidevamo leta 1980 v organi-ziranem varstvu 3.000, t. j. za 50 % več otrok kot v letu 1975 in to na mest-nem in izvenmestnem področju. 18. člen Osnovna naloga občinske kulturne skupnosti je zagotavljanje razvoja kulturnih dejavnosti in oblik posredovanja kulture delovnim ljudem in ob-čanom, ki bo prispevala k širjenju moralno-etičnih vrednot in socialistične zavesti. > Naloge v prihodnjem srednjeročnem obdobju so predvsem naslednje: — uresničevanje dogovorjenega minimuma v krajevnih skupnostih, s tem da bi bila v vsaki krajevni skupnosti vsaj ena kulturna prireditev vsak mesec, prilagojena seveda potrebam in željam prebivalstva, prostorskim in tehničnim možnostim, ob čemer naj bi se aktivirale komisije za kulturo pri krajevnih skupnostih, — postopno uresničevanje načrta o razvoju splošnoizobraževalne knjižnične mreže za širše ljubljansko področje, s tem da bi znatno okrepili matično knjižnico, odprli v nekaterih mestnih krajevnih skupnostih izpo-sojevalnice knjig, posebej pa še krepili sedanjih 13 amaterskih ljudskih knjižnic na izvenmestnem področju (večji knjižni fond, ustrezni prostori in oprema, primerni kadri), — vsestransko podpiranje Ijubiteljske kulturne dejavnosti in umetni-škega ustvarjanja v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela in v vzgojnoizobraževalnih in podobnih zavodih. Kulturno-umetniška dejavnost naj zajema v bodoče vse zvrsti kulture in utnetnosti. Idejna usmerjenost programov teh ljubiteljskih prizadeVanj naj temelji na načelih in ciljih socialističnega humanizma, oblikovani pa naj bodo tako, da se bodo vključevali in uveljavljali v sodobnih procesih. 19. člen Osnovno izhodišče, ki narekuje nadaljnji razvoj telesnokulturne dejav-nosti, je vključevanje čimvečjega števila delovnih ljudi in občanov v redno telesnokulturno dejavnost, pri čemer moramo stremeti za odpravljanjem velikih razlik v možnostih za tako aktivnost predvsem pri mladini, in sicer z vidika socialnega položaja in nerazvitosti telesnokulturnega področja naše občine kot posledice njene velike obsežnosti in številnosti prebivalstva. Telesnokulturna dejavnost mora postati množična dejavnost, stalno pri-sotna v izboljšanju fizične sposobnosti delavca v združenem delu, bodisi v delovni organizaciji ali v krajevni skupnosti in to v obliki športno-rekrea-tivnega udejstvovanja. Posebno mora priti do izraza množičnost pri mladi-ni, zato načrtujemo v prihodnjem srednjeročnem obdobju povečano orga-nizirano skrb za rekreacijo šolske mladine v okviru osnovnih šol in pa predvsem v okviru prostorov in površin športnih parkov Svobode in Krima ter društva Partizan — Trnovo. Plavanje in plavalni šport kot pomembna dejavnost mora v prihodnjem srednjeročnem obdobju priti do izraza predvdsem v stalni nalogi odpravl-janja plavalne nepismenosti pri velikem številu občanov. Na tem področju bo treba vlagati večja sredstva v izboljšanje pogojev, predvsem za pripravo izgradnje zimskega bazena, ki bi služil rekreativni dejavnosti mladine in delovnega človeka, kakor tudi organiziranemu plavalnemu športu. Poleg teh telesnokulturnih dejavnosti lahko z gotovostjo računamo na nadaljnji razvoj vseh drugih dejavnosti, kot so: smučanje, strelstvo, jadranje na vodi idr., seveda v okviru danih finančnih možnosti. 20. člen Prioritetna naloga občinske zdravstvene skupnosti je modernizacija osnovne zdravstvene službe in razvijanje strokovnosti zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti, kar bo omogočilo tudi vsebinsko preobra-zbo odnosov med izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva ter ra-zbremenilo specialistično zdravstveno službo. Na področju zdravstvenega varstva bomo morali v prihodnjem srednje-ročnem obdobju zagotoviti, da se mimo omenjenih prostorskih rešitev na-črtno začne še: — izpopolnjevanje zdravstvenega varstva delavca na delovnem mestu, — uvajanje novih zdravstvenih dejavnosti zaradi izboljšanja varstva aktivne populacije (obratne ambulante, dispanzerji medicine dela, izbolj-šanje varstrva udeležencev NOV, povečanje dejavnosti za negostarejših in kronično obolelih občanov), — modernizacija laboratorijev in oddelkov za fizioterapijo, — pospeševanje preventivnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok, žena in drugih občanov, — zagotavljanje ustreznega strokovnega zdravstvenega kadra ter pove-čanje števila zdravnikov, medicinskih in patronažnih sester, zobozdravni-kov in ostalih profilov zdravstvenih delavcev. Obseg dejavnosti kakor tudi uslug se nenehno povečuje s stalnim naraš-čanjem števila prebivalstva v novih stanovanjskih soseskah, zato bo na- daljnji razvoj teh dejavnosti izključno pogojen s prostorskimi rešitvami tj.: — s povečanjem in adaptacijo prostorov v ZD Vič in to predvsem pro-storov otroškega dispanzerja, — z izpraznitvijo najetih prostorov za potrebe zdravstvenega doma na Rudniku, — z adaptacijo prostorov ambulant na Dobrovi in Škofljici. 21. člen Temeljni cilj skupnosti socialnega skrbstva v srednjeročnem obdobju je zagotovitev socialne varnosti delovnim ljudem in občanom. Za uspešno re-ševanje socialne problematike so med prioritetnimi nalogami: — vključevanje čimvečjega števila otrok v organizirano delovno var-stvo, — kontinuirano zgodnje odkrivanje odstopanj v obnašanju otrok, — večja skrb za odpravljanje negativnih pojavov, ki pogojujejo druž-beno neprilagojenost otrok, — večje vključevanje mladine v športno, kulturno in drugo organizi-rano dejavnost, — izboljšanje procesa prevzgoje in rehabilitacije mladine z namenom družbene prevzgoje, — zagotoviti vsakemu otroku iz socialno ogrožene družine, da je dele-žen ustrezne pomoči v brezplačni prehrani v šoli, dodelitev otroškega do-datka kmečkim otrokom, plačilo šole v naravi in drugo, — zagotoviti oskrbo za ostarele občane v socialnih zavodih z dodatnim kritjem oskrbnin. Bodoče investicije s področja socialnega skrbstva: predvidevamo iz-gradnjo depandanse na Bokalcih s 120 posteljami in izgradnjo doma za ostarele v Koleziji s 160 posteljami. 22. člen Stanovanjska skupnost občine se zavezuje, da bo do leta 1980 na ob-raočju občine Ljubljana Vič-Rudnik zgrajenih 2.700novih stanovanj. Izgradnja stanovanj je določena na lokacijah: SV-1 Trnovo, VS-4 Boni-facija, VS-3 Tržaška cesta, VS-103 Murgle, Dobrova, Vinterca, kare ob Jurčkovi poti, RS-2—1 Jesihov štradon in na parcelah v naseljih izven Ljubljane, ki so predvidene za zazidavo. 23. člen Občinska skupščina, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti se obvezujejo, da bodo v vsej svoji upravni, družbeni in gospodarski dejavnosti načrtovale in uresni-čevale nove naložbe, prenavljale ali širile sedanje dejavnosti in opremljale delovno in bivalno okolje na osnovi obstoječih predpisov in tehnoloških rešitev ter sprejele vse potrebne ukrepe, da bodo zagotovile varstvo in izboljšanje naravnega in z delom pridobljenega človekovega okolja. Naloge krajevnih skupnosti 24. člen Krajevne skupnosti bodoz izvajanjem sprejetih programov zadovolje-vale interese in potrebe delovnih Ijudi in občanov, še posebej pa razvijale krajevno samoupravo na področjih, kjer delovni Ijudje in občani najbolj neposredno uveljavljajo svoje interese (zbor občanov, zbori stanovalcev, hišni sveti, sveti potrošnikov in druge oblike samouprave). Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo sredstva za financiranje svoje dejavnosti uporabljale na podlagi sprejetih programov razvoja kra-jevne skupnosti. Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo organizirale strokovno uspo-sabljanje delovnih ljudi in občanov za prevzem nalog na vseh področjih, še posebno na področju družbene samozaščite, ljudske obrambe, civiln^ zaš-čite, varstva okolja in razvoja humanih medčloveških odnosov. i 25. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih se obvezujejo, da bodo skrbeli predvsem za uresničevanje naslednjih cilje^: — povezovanje delovnih ljudi in občanov s samoupravnim sporazume-vanjem in tudi drugače z organizacijami združenega de!a, samcupravnimi interesnimi skupnostmi \n drugimi sarnoupravnimi orEanizacijami in skup-nostmi, — pospeševanje procesa združevanja sredstev krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti, — oblikovanje zavesti v krajevni skupnosti, da so osnova za združe-vanje sredstev na samoupravni podlagi le dobro pripravljeni in argumenti-rani srednjeročni programi in na osnovi njih letni plani razvoja krajevnih skupnosti, — izenačevanje pogojev razvoja še posebej s solidarnim prelivanjem sredstev ter z zmanjševanjem razlik med razvitimi in manj razvitimi (med mestom in vasjo), — dosledno vključevanje delovnih ljudi — neposrednih proizvajalcev v dejavnost krajevnih skupnosti. Družbena samozaščita in Ijudska obramba 26. člen Občinska skupščina, krajevne skupnosti, SIS, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične organizacije se obvezujejo, da bodo dosledno uveljavile družbeno samo-zaščito na vseh področjih samoupravnega, družbenopolitičnega in gospo-darskega delovanja. 27. člen Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo skupaj z družbenopo-litičnimi organizacijami konkretno opredelili svoje naloge za krepitev ljud-ske obrambe in civilne zaščite in ustvarjali materialne in druge pogoje za uresničevanje in razvoj splošne ljudske obrambe. Končne določbe 28. člen Za spremljanje uresničevanja tega dogovora pooblastijo podpisniki izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, da izmed podpisnikov imenuje koordinacijski odbor, ki bo stalno spremljal izvajanje tega dogo-vora in najmanj enkrat letno obveščal udeležence o izpolnjevanju določil dogovora ter predlagal skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik sankcije za udeležence, ki svojih obveznosti po tem dogovoru ne izpolnjujejo. 29. člen Ta dogovor podpišejo pooblaščenci, ki jih pooblastijo udeleženci v skladu s splošnim samoupravnira aktom. 30. člen Ta dogovor se lahko spretneni ali dopolni samo na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. 31. člen Ta dogovor prične veljati, ko ga podpiše večina udeležencev in se objavi v občinskem glasilu »Naša komuna«. Štev.: Datum: PODPISNIKI: