Naši dopisi. I/ Ljnbljane. (Iz mestnega občinskega zbora ljubljanskega). V seji mestnega zbora dne IV). grudna 1890 je občinski svetovalec Prosenec stavil nujni predlog, naj se rnestnemu magistratu naroči. da pri šolskih oblastvih dela na to, da bi se v Ijubljanskih ljudskih šolah v zimskem času v prvem in drujjem razredu dnpoludanski pouk pričenjal namesto ob 8. šele ob 9. uri. Ta predlog se je sprejel. Jednaki predlogi so se že tudi stavili na Dunaji. a učiteljska društva so se z ozirom na določeno število tedenskih učnih ur izrekla proti taki prenaredbi. Kaj pa pri nas v Ljubljani? Hudo je v istini šestin sedemletnim otrokom v mrazu tako zgodaj z doma hoditi in izvesti bi se že dalo to prenaredbo. Vprašanje je le, ali bi bilo to za dorn in za šolo ugodno. Ako pregledaino šolske zapisnike, razvidimo, da je (osobito na javnih šolah) med otroci obrtni in delavski stan ogromno bolj zastopan, kakor imoviti in posestni stan. Delavec, delavka in obrtnik mora večinoma ob 7. uri že pri delu biti. Zajutrek se za vso družino skupno skuha in roditelji so veseli, da gredo otroci poprej z doma, ker v mnogih slučajih niinajo nikogar, koinur bi jih v varstvo izročili; to se vidi tudi iz tega, da taki otroci zjutraj najprvi dohajajo v šolo. V teh družinah tudi zjutraj stanovanje ni zakurjeno in kako so otroci veseli, da prej pridejo v zakurjeno šolsko sobo. Tako se godi večini šolskih otrok. Kako pa bi bilo, ako bi se pričetek pouka ]>renesel na 9. uro. Zmrzovali bodo doina in kdo jih bode nadziral, ako so roditelji izven biše, v tovarni in drugod pri svojem delu? Ob 9. uri bodo še bolj premrazeni pribajali v šolo in bndo za pouk še nianj sposobni. Ker so pa otrooi v družinali različne starosti, morali bodo starejši ob 8. uri, mlajši pa, ki obiskujejo prvi ali drugi razred, jedno uro poznejše v šolo odhajati. Starejši navadno na poti v šolo pazijo na mlajše, potem bodo pa sami sebi prepuščeni, ker jih roditelji nimajo časa spremljati, zajutrek pa se bode dvakrat kuhal. V šolskem poslopji bi nikdar ne bilo reda in potrebnega miru, ker bi otroci dohajali od */* 8. do 9. ure. Iz tega se vidi, da bi taka prenaredba motila red v šoli, še bolj pa doma. Pri otrocih premožiiejših roditeljev, kateri so v veliki manjšini, je stvar seveda drugačna, vender bi se tudi tu motil hišni red. Sicer so pa v Ljubljani šolska poslopja po mestu že tako razpostavljena, da mestni otroci nimajo predaleč v šolo. Na Dunaji in v drugih večjih mestih je to razmerje drugačno. V obče pa se mora mladino tudi utrditi, ako nam je kaj mar za čvrst in neomehkužen naraščaj. Ravno sedaj ima vsakdo priliko opazovati, koliko otrok, osobito premožnejšega stanu, ki še v šolsko dobo niso stopili, z drskalicami pod ramo hodi na drsališča ter tain — tudi v mrazu — prebije po dve do tri ure. Prav tako! Ce se tam ne prehlade, zakaj bi se ravno na poti v šolo. To pot inorajo 3icer otroci zjutraj pvimerorna zgodaj prehoditi, ali za t.n potrebujejo najvcf V-i ure. Ako smo torej iz navedenib vzrokov za status quo ante, ne nadejaino se očitanja, da se s t.ein niorebiti ogrevamo za izpostavljanje na Tajget. A. Ž. Iz Planine. Jeden največjih vzrokov nerednega šolskega obiskovanja v zimskem času pri nas na deželi je gotovo veliko poinankanje obleke in obuvala. Večkrat se pripeti, da nosijo roditelji in otroci po potrebi in okolnosti po jedno in isto kamižolo, ali po jedne in iste čevlje. Da v tacih žalosinih razmerab v budem zimskem mrazu otroci šolo neopravičeno — opravičeno zanemarjajo, ume se saino ob sebi. Srečni se smejo torej šteti tisti kraji, kjer se nahajajo usmiljena srca, koja leto za letom ubogim otrokoin najpotrebnejšo obleko preskrbe in tako k splošni omiki naroda in šolskeinu napredku mnogo pripomorejo. Med take srečne kraje se srae po vsi pravici šteti trg in ves šolski okoliš planinski. Tu se razdeli po blagi knežji rodbini Windischgratzovi vsako leto pred božičnimi prazniki med siromašno šolsko mladež obilo zimske obleke in druzih daril. Tak srečen dan je bil za naše ubožčeke dan 23. gmdna 1890 1., kajti ta dan se je zbralo zopet okolo bogato obloženega božičnega drevesca 45 šolskib otrok, katerili vsak je dobil potrebno oblačilce, polne žepe jabolk in pa veliko belo štruco, koja je izvestno nadomestovala marsikomu v praznikih običajni božični poprtnik. Dal Bog tudi v prihodnje našim in drugini šolskim siromakom obilo tacih ali vsaj tem podobnih dobrotnikov! —k. Št. Jurij pri Izlakah. Po leti nas vabi krasna narava na prosto in vsak se rad malo sprehodi po končanem delu, da se mu glava razvedri in da se oddahne od težavnega posla. Sedaj pa nas hudi mraz, slaba pot in kratek dan zadržujejo doma; najbolj nam ugaja peč; sprehod nam ne more biti v razvedrilo, v to nam rnora služiti kaj druzega. Meni je okrajšalo večer pregledovanje imenika učiteljskega osobja v ,1'opotnikovem koledarji". Kako je to mogoče, pokazal bodem v naslednjem. Marsikaj pomenljivega sem našel med imeni, tolažljivega in užaljajočega; različne misli so se mi vzbujale v glavi prebirajoč imenik. Zavest, da je naš stan imeniten, utrdila se je še bolj v meni; učitelji nismo zadnji, ni se nam sramovati našega stanu, saj se še Car ne srainuje biti učitelj, tudi Kainer ne, kar ni nič manj, kakor car. Med nanii je Kralj in Kraljii, kateri seveda ne bode nikdar kralj postal, Herzog, da, še celo Šah (perzijski'?) in I)e Jie, kar je — mislim — tudi kos vladarja. Razven teh imamo še druge visoke osobe. Če je Car, Kaiser in Kralj, mora biti tudi Kancler, Capietano in Hauptmann; ravno tako ne sme manjkati uradnikov, zato so tu Rath, Richter in Notar — sami Nemci; svetnika, sodnika in bilježnika nisem našel. Da pa ne bodemo tako brezverni, sprejel se je med uoiteljstvo tudi Župnik in se mu dodal v postrežbo cerkovnik Mesner. Stari očak Noe poučuje sedaj mladino in slavni Rimljan Cicero ubija tam nekje na Primorskem paglavcem abecedo v glavo. Steber države, Orač, Kmet in —• čemur se ni ruditi — Bauer, da, še več — Hofbauer je med nami. Ravno tako dobro je zastopan tudi rokodelski stan. Skoraj vsi rokodelci slovenski in nemški so učitelji: Kovač, Lončar, Kopitar, Korbar, Košar, Pečar, Zidar, Žagar, Kuhar, Ribič in Tičar; Schneider, Schuster, Tischler, Schreiner, Schmied, Weber, Gdrtner, Glaser, Hufschmied, Miiller in Fischer. Izmed drugih stanov so še Konjar, Kozjak, Logar, Strelec, Jager (ta ni Nemec ne Slovenec), Schreiber in Schulmann — torej dvakrat Schulmann, kar je zelo častno zanj. Godec, Geiger, Pfeiffer in Singer skrbe nam dovolj za godbo in petje •— kaj hočemo še več. Učitelji so iz različnih krajev, dežel in narodnosti. Ipavec, Pettauer, Kraševec, Kranjec, Korošec, Kočevar, Hrovat, Čeh ali pa Bohm, kakor hočete — Lah, Unger, Rm in celo Turk so učitelji. Da se ne bode reklo, da setn pristranski, ker naštevam samo visoke dostojanstvenike in druge stanove, bodem odkiitosrčno povedal, da sem našel med učiteljstvom tudi zverine. V imeniku je kosmalinec Medced in Med-rešček, kateri tudi nikdar medved postal ne bode, Vovk in njegov nemški brat Wolf, Lisjak, Jazbec, Jelen in Košuta, Zajec in Puvh (Pouh). Med ptiči je najmogočnejSi Orel, strah drugim manjšim ptičem kakor Golobu, Jerebu, Cerarju, Čižeku, Kalinu, Drozgu, Kosu, Skerjancu in Škorjancu in Vodebu. Če se slovenskega Orla boje tudi nemški Kronabethvogel, Strauss, Schmann in Pfau ne vem; tem je za strah najbrži nemški Falk. Domačih živalij je malo, o nekaterih se še ne ve, katere vrste so, kakor Belec, Sivec, Sivka. Nemci so bolj natanko določeni Bock, Wid(d)er, Ross. Od domače perutnine imamo samo Kapuna, kar ni ravno tako slabo. Od drugih živalij naj onienim še Murna, Pajka pa Kušarja. Iz botanike imamo tudi nekaj zastopnikov. Največji med njimi je Hrast, potein Gaber in manjši od tega Gabršček, Lesnika, Lešnik (Loschnigg — krasno!). Lorber, Bezeg (Bezek), Janež, Hren, Bobek, Grah in Grahek — kakor vidite vedno manjši — in slednjič Moos. — Cvetlic pa rned učiteljstvom zelo pogrešamo; imamo le dve in še te dve ste ¦— inoškega spola t. j. Mak in Nagl. Iz matematike našel sem le malo. V imeniku je samo Sest, in ta narobe obrnen ter ponemčen — Neuner, pa Irinajstič. Sama majhna števila; učitelji pač nismo navajani z velikimi računjati. Spoznavši imenitnost našega stanu, pridružile so se nam vasi, trgi, mesta, hribi in reke, da nam po- magajo vzgojevati mladino. Na Gorenjskein poučuje vsa vas Ihan, drugod vas Hrastnik, Tržič, Carrara in vsa Parma. Mogočni Javornik se trudi s poučevanjem in stari Jordan prilezel je med nas, da uživa učiteljski kruh. Megla in Mrak sta se vlegla na učiteljstvo — zore nisem našel! — Pri nas vleče sedaj Krieec sedaj Jug ali Sever, za tem pride Piš potem Regen in slednjič celo Sturm. Nekaterim učiteljem je zmanjkalo priimkov ter imajo krstna iinena za priimke. Taki so: Alei, Bernard, Marko, Rudulf, Francelj, Jurko, Simon, Leopold, Moric, Lukas, Albrecht, Fridrich in Friedrich, Fric in Fritz, Hanns, Hermann, Ludwig, Osiuald, Bartel in Bartelmii. Razven teh je raed učiteljstvom še mnogo rečij in ropotije: Cvek, Ccirn, 6ok, Čop in Copi, Čuden, Dimnik, Gobec, Iskra, Kašia, Kvus, Skala, Setina, Sluga, Kit, Gold, Dose, Kette itd. itd. Kompost, če prav velike važnosti, vender ni v šoli na pravem mestu. Ravno tako bi jaz, če bi mogel, tudi Scharlachu vhod v šolo prepovedal. Nobeden stan ni brez raadeža in tudi učiteljski ne. Imamo v svoji sredi namreč tudi Divjaka, Fakina in celo Ravbarja, Skazo, Flucherja in Kimavea. Castno za nas je, da imamo Modrijana, Trpina (kar je vsak učitelj), da je učitelj Moder, Pokurn, da še celo Pour (po uri) deluje na pisateljskem polji. Castno je, da nisein našel v imeniku vinopivca, pač pa Vodopivca in ne ,ravša" ampak saino Rauschlja Cuditi se tudi ni, da je jeden Dolžan, drugi pa bolj po domače Dovžan, saj je Sila med nami. Upati pa smemo, da bode Fortuna nam mila in našemu stanu zvesta, da ne bode v imeniku samo jeden Bogatec, jeden Meich, da ne bode samo jeden Vesel in le jedna Fruhlich, da bode naš Vrč poln, da bode stala naša Vreča Aufreeht, da bode mogoče našim otrokom dajati Masten Močnik in Štrukelj, da si bode mogel učitelj sebi in svojim privoščiti tu in tam Pečenko in kozarec Terana, kupiti si za zimo Kozuh ali vsaj Star Muntel, da si bode zagotovil Long Leben, da bode vsak učitelj postal Starec, ter da bode dobil njegov I)edič po srnrti njegovi kak Kreuzer. Olajšajte nam naš Velki Jarm, kajti naš Križ ni Majhen. Ne pošiljajte nas z našimi peticijami in prošnjami vedno po Aprile! Take in jednake misli vzbujalo mi je pregledovanje imenika učiteljskega osobja v ,Popotnikovem koledarji". Podajam jih tu častitira tovarišem in tovarišicam z željo, da bi bralcem okrajšale dolgi zimski večer in proseč odpuščanja tiste, katerih imena sem se drznil vplesti v ta spis. Slabega s tem spisom nisem naineraval, tudi žaliti ne nobenega, ker sein prepričan, da je vsak učitelj bodi si Gross ali Klein, Schioarz ali Weiss, pravi narodni Likar. Primskovo pri Kranji. (Ustanovitev nove šole). V 5. dan t. m. se je praznoval pričetek nove šole se sv. mašo, katero je daroval preč. g. Anton Mežnarec, dekan kranjski, ob navzočnosti g. okrajnega glavarja dr. M. Gstettenhoferja, šolske mladeži in obilo pobožnega Ijudstva. Po sv. maši smo se podali v šolsko sobo, kjer g. dekan v lepeni nagovoru razloži otrokom in roditeljem i)omen tega dne in njih dolžnosti, predstavi g. okrajnega glavarja in g. učitelja ter sklene s trikratnim živioklicem na presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. G. okrajni glavar zabvali na to g. dekana v imeni okrajnega šolskega sveta za trud in požrtovalno^t, ki jo je imel z ustanovitvijo te šole, g. učitelj pa v imeni otrok in roditeljev. S tein je bila slavnost končana. V to šolo so všolani otroci iz vasij Čirčiče, Gorenje, ¦ Huje, Klanec, Primskovo in Rupa. Otroci so pobajali do letošnje jeseni štirirazrednico v Kranji, vender uspeb vsled zanikarnega obiskovanja in prenapolnjenja šolskih prostorov ni bil najboljši. Dolgo se *je ogibalo, kako odpomoči tem nedostatkom, posebno, ker so Kranjci sami imeli nek čuden predsodek o otrocih iz okolice češ, oni pohujšajo nani še naše otroke. V koliko je bil opravičen, ne znam, pač pa, da je bila že skrajna potreba ustanoviti za okolico posebno šolo, kajti za šolo godnih otrok je 190, tako, da jednorazrednica ne bode več zadostovala. Gotovo bi bilo ostalo še dolgo vse pri starern, da se ni lotil dela g. dekan. Preskrbel je v prvo prostor v župniščiv Primskovem, da se zgradi novo poslopje. Res ješolska soba v razmerji z učenci veliko piemajhna in prenizka, ker pride na vsacega učenca le 0.8 m3 prostora, postavno bi ga moralo priti 3'8—4o ma, pa je učiteljevo stanovanje tako prijetno, kakor le rnalokatero gospodov tovarišev. Da se je šola primeroma v tako kratkem času ustanovila, zalivaliti imamo g. dekana, kateri se v dosego svojega naniena ni ustrašil ne truda ne stroškov ter s tem pokazal vročo ljubezen do našega šolstva. Krajni šolski svet v Primskovem pa je ponosen, da sme za blagor naroda tako unetega gospoda imenovati svojim predsednikom. —r. Od Zlle. (Učitelj počeščen). Dne 7. grudna 1890. 1. je izrekel v posebni seji naš krajni šolski svet g. učitelju Fr. Ellerju najtoplejšo zahvalo za njegovo vestno in uspešno delovanje skozi dolgih petindvajset let na ziljski šoli ter mu izročil v spomin na to petindvajsetletnico prav lepo zahvalno pismo. G. Eller je to počeščenje tudi zaslužil, kajti on ni le izvrsten učitelj in vzgojevatelj izročene mu mladine, ampak on dobro vpliva s svojo vzorno značajnostjo in lepim vedenjem tudi zunaj šole; zlasti pa si je g. Eller pridobil velike zasluge za našo občino kot pravi prijatelj kmetskega stanu, kateremu pri vsaki priložnosti rad poniaga, bodi si z besedo, bodi si z dejanjem. Slava in hvala mu! Bog ga ohrani še mnoga leta ter nam daj še vee tako vzornib učiteljev! Društveni vestnik. Iz Ljubljane. Občni zbor ,,Slovenskega ueiteljskega društva v Ljubljani". Dne 29. grudna 1890. 1. se je vršil občni zbor jSlovenskega učiteljskega društva* v mestni dvorani ljubljanski ob navzočnosti do 50 gospodičin učiteljic in gospodov učiteljev. Društveni predsednik g. Andrej Ž u m e r pozdravil je zbor se sledečimi iskrenimi besedami: Slavni zbor! Kot predsednik ,Slovenskega učiteljskega društva* imam čast vse došle društvenike presrčno pozdraviti. S tako mnogobrojnini poliodom s:e dokazali, da se zanimate za društveno delovanje in veste ceniti združeno postopanje. Veseliti nas mora tudi, da vidimo med saboj tudi več gospodičin koleginj. Pozdravljam tudi gospoda tovariša A, L u z n i k a, ki se ni ustrašil dolgega pota preko Krasa k nam, da nam razkaže svoj izum. O društvenem delovanji izza »adnjega občnega zbora l>ode obširnejše poročal g. tajnik. jaz naj omenim saiuo važnejše točke. Kakor za vso širno Avstrijo, tako je bil tudi za naše društvo vesel dogodek poroka Nj. cesarske visokosti gospe nadvojvodinje M a r i j e V a 1 e r i j e, ter se je tem povodom poklonila posebna deputacija gosp. deželnemu predsedniku. Drug vesel dogodek je obradostil tudi naše društvo, namreč ilesetletnica našega priljubljenega deželnega predsednika liarona Andreja Winklerja, ki prav po očetovski skrbi za blaginjo dežele sploh  in je še poseben prijatelj in podpiratelj šolstva in učiteljstva. Kot tretji važnejši dogodek v našem društvu  naj otnenim, da je v teku tega društvenega lela usta novitelj ,Učit. Tovariša", gospod ravnatelj Andrej  Praprotnik po skoraj 301etnem uredovanji ponudil svoj list društvu, katero ga je radostno sprejelo in iina torej od te dobe svoje glasilo. — Glede delokroga društvenega naj omeniin, da se je v zadnjem času ta nekoliko skrčil, ker se povsod snujejo okrajna učiteljska društva, kar je gotovo dobro znamenje za napredek in zavednost uoiteljstva. Vender pa naše društvo ostane to, kar je bilo ter se pri svojein delovanji ozira na težnje slovenskega učiteljstva sploh. ker iina društvenike razven Ljubljane po vsi deželi in tudi zunaj dežele. Na podstavi obstoječib zakonov je društvo delovalo in hoče še delovati v jedinosti z vsemi faktorji, ki so z vzgojo in s šolstvom v dotiki, v korist narodu, šolstvu in učiteljstvu. To jovijalno in eminentno lojalno stališče hoče društvo pri svojem delovanji zavzimati in z združenimi močmi delovati po geslu najvišjega pokrovitelja šolstva, presvetlega cesarja Frančiška Jožefa, kateremu kličem trikrat slava! O društveneiu delovanji je poročal društveni tajnik g. Ivan Krulec sledeče: Dragi tovariši! V obče Vain je že naš društveni predsednik razjasnil, kako si je v lanskem občnein zboru voljeni odbor prizadeval rešiti stavljeno si zadačo: .duševno podpirati slovensko ljudsko šoistvo". Natančneje Vani pa hočem jaz poročati o odborovem delovanji v preteklein društvenem letu. Dne 3. vinotoka lanskega leta voljeni odborniki su se v prvi odboruvi seji tako-le konstituirali: Andrej Žuruer, predsednik; Frančišek Govekar, podpredsednik; Ivan Krulec, tajnik; Ivan Toinšič, blagajnik; Frančišek Kokalj, knjižničar; Frančišek Bahovec, Jakob Furlan, Andrej Piaprotnik, Anton Razinger odborniki. Takoj po odborovi ustanovitvi naznanilo se je odboru, da namerava visoki deželni zbor v takratneui zasedanji skleniti zakon. s katerim naj bi se uredile in zboljšale učiieljske plaee na Kranjskem. Visoki deželni šolski svet je vročil svojo predlogo o tej stvari deželnemu zboru, katero bi kranjsko ueiteljstvo z radostjo pozdravilo, ako bi bila po visokem deželnem zboru vsprejeta. Zato je sklenil naš odbor, storiti potrebne koiake, da se sprejme omenjena predloga in razven tega še vložiti visokemu deželnemu zboiu po g. deželnem poslancu F. Stegnarji peticijo, s katero bi opozorili gg. deželne poslance na nekatere nedostatke v uredlii našib plač. Ker vain je ta peticija znana iz društvenega glasila 22. številke lanskega leta, vam posameznib točk ne bom navajal. Po visokem deželnem zboru sklenjeni zakon pa ni dobil Najvišjega potrjenja in trebalo je zakon v letošnjem zasedanji še jedenkrat. pretresavati in kakor znano stopi z letom 1891. v veljavo ali žal, da dobrot tega zakona niso deležni tudi priliodnji niestni učitelji ljubljanski in začasno nastavljeni učitelji po deželi. Vender lnoramo hvaležno priznati, da se je z novim zakonom kolikor toliko pripomoglo k zboljšanju dosedanjega slabega gmotnega stanja učiteljskega osobja po Kranjskem. Da se je pa veliki večini učiteljstva ustreglo s tem zakonom, je pripoinogel visoki deželni zbur posebno pa za gmotno korist učiteljstva vneti gg. poslanci Višnikar, Šuklje in Hribar, katerim naj bode izrečena tu najiskrenejša zahvala. Uprav ol) tej priliki smo najbolj čutili, kako živo bi trebalo .Slovensko učiteljsko društvo" svojega glasila, v katerem bi se potegovalo za stanovsko korist svojih p. n. udov. Ali glejte! Mnogozaslužni starosf.a učiteljev in vili urednik ,Učiteljskega Tnvariža" g. ravnatelj Praprotnik h kratu ponudi svoj list ,Slovenpkeniu učiteljt-kemu društvu* naznanivši odhuru svoj trdni sklep, radi bolelmosti in starosli popustiti uredništvo tega lista začetkoin 1890. 1. Ob jednem izjavi, da zniatra za svojo dolžnost, prepustiti ga našemu društvu, kateremu je bil kakor ,,Uc'it. Tov." ustanovnik in inarljiv pospeševatelj ves čas njegovega obstanka. Odbor ga zahvali na zaupanji in vsprejme z radostjo to ponudbo. Ob jednem se izieče iskrena zahvala odstopivšemu uredniku ,Učiteljskoga Tovariša" g. ravnalelju Praprotniku za radovoljno sprejernanje in priobčevanje vseh zadev, tičočih se .Slovenskega učiteljskega društva". 2e v prihodnji seji dne 11. grudna 1889. 1. se je poročalo o vspehih pogajanja z solastnico ,Tovariševo" g. Miličevo, katere zrnatra odbor kot dovolj ugodne. S tem si je naše društvo izvolilo ,Učiteljskega Tovariša" svojim glasilom. Volil se je redakcijski odbor, kateremu sta duši v redakciji g. urednik in začasni lastnik g. Andrej Žumer, v administraciji g. Frančišek Kokalj.*) Gospoda, kdor ve, koliko opravila je z izdavanjem lista, ta ve ceniti delovanje teh niož. Kakor vedno. tako se je izkazal tudi o tej priliki okrajni šolski nadzornik g. profesor Frančišek Levec pravega prijatelja ljudskili učiteljev. V znak hvaležnosti do teh gospodov kličein Slava! — Vas pa, dragi tovaiiši, uljudno pozovem, da se odkrito oklenete našega glasila in mu v obilnem številu pristopate kot sotrudniki ali podporniki — od tega bode odvisna tudi njega kakovost. Razven tega bilo je naše društvo z raznimi drugimi društvi v dotiki. .Zvezi slovenskih učiteljskih društev" je poročalo društvo o svojem društvenem stanji in k nje občnemu zboru v Celji poslalo sledeče delegate gg.: Adlešič, Armič, Bezlaj, Furlan, Gabršek. Kokalj, Ravnikar. ,Družba Sv. Cirila in Metoda' naiu je uposlala okrožnicu za nabiranje doneskov v svrho družbine knjižnice za slovensko mladino. .Matica Slovenska" je podarila društvu iz svoje zaloge nekaj knjig za društveno knjižnico. Hvala jej! Akademično društvo ,Slovenija" slaveče nepozabnega vzornega pisatelja Frančiška Erjavca je prejelo brzojavni pozdrav. Društveni odbor je poslal deputacijo blagorodnemu g. deželnemu predsedniku baronu Andreju Winklerju povodom njegove desetletnice z iskrenirni čestitkami. Ob reguliranji učiteljskih plač ga je prosila deputacija njegove merodajne podpore. Društveni odposlanci so izročili v zadnjem občnem zboru voljenemu častnemu članu g. Antonu Nedvedu častno dijilomo, katero je radostno sprejel in obljubil delovati v prid društva. Za zasedanja deželnega zbora kranjskega vprašali so odbor nekateri gg. deželni poslanci, ako jim prepusti društvene prostore v posvetovanje zadev tičočib se deželnega zbora. Odbor se je radostno odzval tej prošnji — ne tako pa hišnik grof Blagaj — kateri je odločno protestoval proti teniu odborovem ukrepu — a odbor mu je odgovoril z odpovedbo stanovanja. Dalje je bilo društvo v dotiki z odbororn za prireditev slavnostnega večera na čast slovenskim poslanccm o njili sestanku v Ljubljani. Na njegovo prijazno vabilo odposlal je odbor dva gg. tovariša, *) (Juspotl tajnik je pozabil imeiiovati samegsi sel>e, kajti on je bil vse Jeto rnarljiv sodelov:Uec in je irnel s korekturo lista dosti poslu, v.ji katero delo mu presrčna zahviila. Uredn. katera sta zastopala naše društvo pri omenjenein slavnostnem večeru. Najtežje mi je paC poročati o izgubi nekaterib vrlih društvenikov, v prvi vrsti o prerani snirti Franei.ška Govekarja, nadučitelja v Šiški, podpredsednika našemu društvu itd., katerega plodonosno delovanje je itak popisalo spretno pero v našem glasilu. Društvo mu je položilo na krsto venec s trakom in odbor se je udeležil in corpore njegovega pogreba. Dalje je izgubilo društvo gospo Ernestino Pfibil-Kernovo, učiteljico na mestni dekliški šoli v Ljubljani, katera se je odlikovala s svojiin ljubeznjivim uprav kolegijalnim ravnanjem in pa L. Arkota, učitelja v Sodražici. Blag jim sponiin! Temu poročilu pridain še nekaj statističnih podatkov. Društvo je štelo v preteklem letu 1 častnega člana, 65 pravih, 2 podporna člana. Vse društveno delovanje sklepalo se je v 7 sejah ali pa sta manj važne stvari reševala društveni predsednik in tajnik. Svojega poročila ne morein drugače skleniti, kakor s pozivom do našega učiteljstva, trdno se okleniti našega društva v to svrho, da pokažemo javnosti, da poznamo svoje stanovske dolžnosti in da se zavedamo tudi svojih pravic. Združeni s č. duhovščino hočemo vzgajati nam izročeno deco v prida ljudi, a odločno se bočemo upreti oni stranki, ki že nekaj časa ruje in podkopuje veljavo nekaterih zaslužnih domoljubov in se v zadnjem času tudi v zavedno učiteljstvo zaletuje. Priznati inoram, da naše društvo v tej zadevi ni ničesar ukrenilo, ker je jedinosti tako potreba, a zapomniti si hočeino protestujoč proti temu činu, kaj in kako napominana stranka o nas ueiteljili misli. (Dalje prih.) Iz pedafjogjčiiegn društva v Krškeui. IV. IJ e - d a g o g i č n i 1 e t n i k je izšel s sledečo vsebino : 1. Jezikovni pouk v ljudski šoli. 2. Navod za risanje v ljudski šoli. 3. 0 šolski delarni. 4. Iz risarske izložbe v Norimberku. 5. Vpliv narave in hrane na zdravje človeško. 6. Pogled na sluvensko pedagogično polje. 7. Društveno poročilo. Letnina znaša 1 gld., cena letniku za neude 1 gld. 60 kr. Lelnino za III. leto so plačali: Dr. E. Volčič, sod. pristav v Žužemberku; P. Borštnik, učitelj v Hinjah. — Za IV. leto gospodičine učiteljice: Brvar Karolina, Dolinar (Sittig) Elv., Košenina Ludevika, Kotnik Avgusta, Pirnat Mila; nadueitelja Abraiu Lav. in Rupnik Ivan ter učitelji Dimnik Jak., Kecelj Alojzij, Kenda M., potem Rohnnann Jos., not. kand. v Kostanjevici in Vrhovnik Ivan, župnik v Št. Gotardu." V društveni zalogi se dobe še sledeče knjige: II. in III. pedagogiški letnik po 1 gld. 50 kr. — Občno vzgojeslovje za 80 kr. — Občno ukoslovje za 80 kr. — Izkustveno dušeslovje za 80 kr. — Pouk o črtežih za 30 kr. Vodstveni odbor ,,Pedagogičnega društva" se je za tekoče leto tako le ustanovil: predsednik Fr. Gabršek, podpredsednik in tajnik Jos. Bezlaj, blagajnik Mar. Michel. Iz radovljiškega okraja. Učiteljsko društvo radovljiškega okraja priredi 2. s v e č a n a t. 1. II. svoj koncert v Leseah z jako zanimivim sporedom. Ker se ta koncert prireja v tako blag namen, kakor prvi, nadejamo se prav obilne udeležbe. Odbor. Ve s t n i k. Ini(Miovanje. Presvetli cesar je imenoval dvornega svetnika Antona grofa P a c e, zeta g. deželnega predsednika barona Winklerja deželnim pred?ednikom v Bukovini. Ministerijalni svetnik dr. Eduard I! i 11 ner je imenovan sekcijskim načelnikom, sekcijski svetnik dr. Alfonza Heinefetter lninisterijalnim svetnikom; ministerijalni svetnik dr. Beno vit. pl. D a v i d je dobil naslov in znaeaj sekcijskega načelnika, .sekcijski svetnik dr. Karl L i n d pa naslov in značaj ministerijalnega svetnika. Odlikovanje. Presvetli cesar je podelil povodom umirovljenja sekcijskemu načelniku v naucnem ministerstvu Alojziju vit. pl. H e r rn a n n u komturni križ Franeišek-Jožefovega reda z zvezdo. Osobne vesti. G. kr. profesor na mariborskem učiteljišči g. Luka L a v t a r je uvrščen v osmi dostojanstveni razred. — G. Konrad M a 1 y je stalno dobil tretjo učno službo na štirirazredni deški ljudski šoli v Tržiči. — Gdč. Olga L e*s k o v i c je prišla kot začasna učiteljica iz Št. Petra v Planino (logaški okraj). Dar. G. di\ Fr. vitez M o č n i k , c. kr. deželni šolski nadzornik v pok. v Gradci, ,je kakor vsako leio, tudi letcis poslal v podporo ,,Narodni šoli" 15 gld. in ,Vrtcu" 10 gld. Slava mu! Šolstvo. Na ljudski šoli v Š t. Juriji ob južni železnici izvrši se razdelitev šole za dečke in dekleta in na ljudskih šolah v L o č a h in pri Sv. Lovrenci v .slov. Goricali se priredi poučevanje v kmetijskih delili. Naznanilo. Tovarišem, koji so obiskovali tečaj za deška roona dela na Dunaji, naznanjam, da je g. Krištof Brulins, učitelj niizarstva in oče g. vodje Alojzija Brubnsa 26. vinotoka 1890 umrl. Blag bodi spomin dobremu starčku. R. i. p.! Ksaverij. Iz vdovskeg-a društva. Na mnogo vprašanj odgovarjamo: Vdovsko učiteljsko društvo se je sicer začelo 1. 1860., a prvo vplačevanje je bilo še le 1. 1861., tedaj bode 30. leto vplačevanja še le, ko bode vplačana letnina za 1. 1891. Pri tej priliki opominjaino ude na prvi obrok vplačevanja, ki poteče že konec tega ineseca. Kdor hoče pravice imeti, naj tudi dolžnosti do društva spolnuje. Sicer pa nova (nasvetovana) pravila niso še potrjena, roiuala so na Dunaj, od tod je pa dolga pot do Ljubljane. Odborova seja je bila 29. grudna 1890. 1.; sprejeta sta bila dva uda, izined teh je le jeden plačal, kakor je obljubil, in kakor je bilo pogojeno, jeden prosilec se je odklonil. Odbor. Enkcto za dohavo slovciiskili šolskili knjig jc ilne 7. I. 111. sklical visoki dežolni odbor. Te enkete so se pod predsedstvom g. deželnega odbornika dr. J. Vošnjaka udeježili gg. deželni šolski nadzornik J. Šuinan, ravnatelji A. Senekovič, Fr. Wiesthaler in J. Šubic, profesorji Fr. Levec, Fr. Orožen in S. Rutar, vadniški učitelj I. Tomšič, nadučitelj A. Žuiner in utitelja I. Bele in A. Funtek. Fnketi so se na ogled poptavile in razdelile češke učne knjige, ki jili je nain poslal g. učitelj A. Jirak v Vinogradih pii Pragi. Glede ljudsko-šolskib knjig se je nastopno doseglo: g. nadzornik Fr. Levec spiše do konca tega leta .slovensko berilo" za 7. in 8. razred,_g. Toinšič preloži ,peto računico", gg. Razinger in Žuiner sta sestavila ,prvo bnrilo* za jedno- do trirazredne ljudske šole, ki se že tiska. ,Prva nemška slovnica" Razinger-Praprotnik-Žumrova je v potrjenje predložena; ko bode potrjena, sestavi se Bdruga neinška slovnica" (za 4. razred). G. ravnatelj Senekovič priredi do konca leta ,prirodoslovja I. del", g. prof. Orožen .zemljepisja" I. in II. del; g. profesor Vrhovec se naprorf, da spiše .zgodovino" p() GindelyVavra. Glede ,prirodopisne" knjige se bode pregledal Lapajnetov rokopis, ki ga je ponudil. Poslovenjenje zemljepisnega .atlanta" pres-krbi g. prof. Rutar. »(itlasbena Matica y Ljubljani". Zaznainek vseh muzikalij. katere je izdala ,,Glnsbena Matica* v Ljubljani od početka svojega obstanka, to je od leta 1873. do vštetega leta 1890. A. Moški zbori. I. zvezek. Paititura in glasovi. 1. Nedved Antnn. ,,Mili kraj" Domovina mili kiaj! Moški zhor. 2. Dr. Ipavic Gustav. ,Danici". Al' na tujem tudi zvezda me poznaš? Bariton-solo in zbor. 3. Foerster Anton. ,V tihi noči". Pesem pojdi miloglasna. Oveterospev. 4-. Gerbič Fran. ..Mojeinu rodu". Done okrog veseli glasi. Moški zbor. Cena 50 kr. II. zrezek. Partitura. 1. Foerster Anton. .Slava Slovencem". Naj viharja nioč razsaja. Moški zbor. 2. Nedved Anton. .,Moja rožica". Lejiše rožice rodila. Čveterospev. 3. Stoeckl Anton. ,Oj)omin k petju". Bratje zapojmo veselo. Moški zbor. 4. Foerster Anton. ,Svet". Če hnrpš na sveti veselo živeti. Moški zbor. Cena 50 kr. III. zre- zek a. Partitura. Stoeckl Anton. ,V spomin Anlonb Janežiču o slovesnem razkrilji Bporncnika v Lešali". Na plošči iz mramorja zlatoblestečej. Kantata za moški zbor. Cena 15 kr. III. zrezek b. Partitura. P. Angelik Hribar. ,Oče pojdite domu". Moški zbor in bariton-solo. Cena 15 kr. IV. zcezek. Partitura. 1. Skraup J. ,Kje dom je moj". 2. Fabian Josip. ,Prošnja". Da t.e ljubim, ti je znann. Moški zbor. Čveterospev. 3. Vašak M. ,Moj dom". O ti inoj dorn, ti zemlja mila. Moški zbor. 4. Mašek Karnilo. ,Pri zibeli". Dete zatisni premile oči. Čveterospev. 5. Foerster Anton. ,Milica". Tak je sladka, tak je niila. Čveterospev. 6_. Haertl A. ,,Večerna*. Pozdravljam te oj dekliea. ("'.veterospev. 7. Nedved Anton. ,Pozdrav". Pozdravljam te gorenjska stran. Moški zbor in bariton solo. 8. Dr. Ipavic B. ,Vojaška';. Kaj bliska se v jasnem. Moški zbor. 9. Dr. Ipavic B. BBrezi jadra". Brezi jadra, brez krniila. Moški zbor. 10. Fleišman J. ,Pod oknom". Luna sije, kladvo bije. čveterospev. 11. Dr. Ipavic B. ^Domovini". Bodi zdrava domovina. Dvospev, bariton solo in moški zbor. Gena 70 kr. (Dalje prih.) Zahvala. Prav prisrčno se zahvaljujem vsem blagim prijateljem, znancem in vrlim sotrudnikom, ki ste se mc pii inojem vstopu v poknj spoininjali, mi oe?titali in srečo voščili. Bog ohrani tudi vse Vas vsigdar zdrave in ve^ele ter vstrajne in srečne pri Vašem prevažnem poklicu! Sprejmite moj prisrčni: ,z Bogom!" Andrej Praprotnik. /ahrnla. Ker se n.nogini čestiteljem povodom imenovanja za nadučitelja še nisem inogel pismeno odzvati, naj sprejmejo tein potem moje prisrčno zahvalo. Andrej Žumer. Zahvala. Slavna ,Narodna šola" v Ljubljani je preskrbela za malo vsotico novcev našo ubogo šolsko mladež zopet za jedno leto s potrebno šolsko robo, za kar se blagodejnemu zavodu v imeni ubogih šolskih otrok najsrčneje zahvaljujeta šolsko voditeljstvo in krajni šolski svet. Suborje dne 30. grudna 1890. Fninmšek Groaa, učitelj.