DVE DOMOVINI, Razprave o izseljenstvu / TWO HOMELANDS, Migration Studies 10, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko izseljenstvo, Ljubljana, Založba ZRC, 1999, 278 str.
Ton deseti številki revije Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU dajeta dva dogodka, en žalosten in en vesel. Številka je posvečena spominu akademika prof. dr. Ferda Gestrina, pionirskega, vsestranskega in plodnega raziskovalca slovenske preteklosti, dolgoletnega zavzetega predsednika oz. člana znanstvenega sveta Inštituta ter odgovornega urednika revije Dve domovini / Two Homelands. Vesel dogodek pa je desetletnica izhajanja omenjene revije, ki ji je posvečen uvodni prispevek sedanje glavne urednice dr. Janje Žitnik z zgoščenim pregledom v tem obdobju opravljenega dela.
V zelo bogati in vsebinsko pisani stalni rubriki Razprave in članki objavlja takrat še mag. Zvone Žigon (medtem je že doktoriral) predstavitev priseljevanja Slovencev v Venezuelo, kamor jih je v letih 1947-60 prišlo med 550 in 650.
V	prispevku poudarja povezovalno vlogo tamkajšnjega slovenskega duhovnika nedavno umrlega Janeza Grilca.
Sociolog Avgust Horvat iz Argentine nadaljuje s svojimi prikazi prostovoljnih osnovnošolskih in srednješolskih tečajev med slovenskimi izseljenci v
tej južnoameriški državi. Tokrat predstavlja začetek, razvoj in sedanje stanje srednješolskih tečajev v povojni slovenski emigraciji.
Etnologinja dr. Breda Čebulj Sajko z Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU objavlja prispevek o etnični identiteti prve povojne generacije avstralskih Slovencev, pri čemer jo posebej zanimata vprašanji teoretične opredelitve pojma identitete ter osebno doživljanje razvoja in spreminjanja etnične identitete posameznih avstralskih Slovencev.
Dr. Bogdan Kolar z ljubljanske Teološke fakultete predstavlja dejavnost krajevne »lože“ sv. Jožefa št. 148 v Bridgeportu in nato v Fairfieldu, najstarejše podporne in zavarovalne organizacije slovenskih izseljencev v ZDA Kranjsko slovenske katoliške jednote, znane tudi s kratico KSKJ. V tej krajevni organizaciji so prevladovali slovenski priseljenci iz Prekmurja, njihova dejavnost pa ni bila zgolj podporno-zavarovalniške, ampak tudi narodnoohranjevalne in družabne narave.
Naslednji razpravi sta posvečeni slovenskima izseljenkama, ki sta delovali na kulturnem in znanstvenem področju. Irena Milanič z univerze v Trstu predstavlja in analizira literarno delovanje slovenske izseljenke v ZDA Mary Jugg Milek (1909-1982), predvsem njene pesmi, objavljene v letih 1932-43 in knjigo Immigrant Woman, objavljeno leta 1976, dr. Igor Maver z ljubljanske Filozofske fakultete pa znanstveno in literarno delo leta 1991 veliko prezgodaj umrle avstralske Slovenke Irene Birsa, predvsem njeno knjigo člankov, esejev in razprav Slovenians in Australia, ki je izšla tri leta po smrti avtorice.
Na področje neslovenske izseljenske problematike sodi prispevek Michaela Stammersa, kustosa britanskega pomorskega muzeja Merseyside v Liverpoolu, ki predstavlja, kako so britanski potencialni izseljenci prihajali v stik z informacijami o Novi Zelandiji in možnostih za priseljevanje, ki so se jim tam ponujale.
Naslednje poglavje 10. številke revije je posvečeno objavi prispevkov z okrogle mize Tisk in izseljenstvo, ki so jo na letnem srečanju AEMI - združenja ustanov za proučevanje evropskih migracij - pripravili v Portorožu med 29. 9. in 2. 10. 1999. Objavljeni sta uvodni besedi Knuta Djupedala iz norveškega izseljenskega muzeja iz Ottestada in Adama Walaczeka s krakovskega inštituta Polonia, prispevka sodelavcev Inštituta za slovensko izseljenstvo dr. Drnovška in dr. Žitnikove o tisku in množičnem izseljevanju Slovencev ter o slovenski izseljenski literaturi, periodičnih in drugih publikacijah. Na koncu tega poglavja je objavljena zelo obsežna in zanimiva diskusija, v kateri je z daljšimi ali krajšimi prispevki sodelovalo 10 razpravljalcev, nekateri izmed njih večkrat.
V	poglavju revije, namenjenemu objavljanju virov in gradiva, razmišlja dr. Tine T. Kurent, kaj se bo zgodilo z gradivom prof. Henryja Christana, leta 1997 umrlega temeljitega proučevalca življenja in dela Kurentovega strica Louisa Adamiča, oziroma kateri znanstvenik ali ustanova bosta nadaljevala in končala njegovo monografijo o Adamičevem življenju. Kustos Centra za raziskovanje
zgodovine priseljevanja (Immigrant History Research Center - IHRC) na univerzi Minnesota Joel Wurl kratko predstavlja slovensko-ameriško zbirko virov tega centra, Antonio Perotti pa nekoliko obširneje periodični tisk, predvsem časnike italijanskih priseljencev v Francijo med fašističnim obdobjem od 1921 do 1945, ki ga hrani zgodovinski arhiv Informacijskega in študijskega centra mednarodnih migracij v Parizu (Centre d’ Informations et d’ Etudes sur les Migrations Internationales de Paris - CIEMI).
V	tokrat zelo obsežni rubriki Poročila in razmišljanja je objavljenih sedem prispevkov o raznih mednarodnih strokovno-znanstvenih srečanjih, ki so se jih udeležili sodelavci Inštituta, poleg tega pa še predstavitve mednarodnih strokovnih in znanstvenih organizacij za proučevanje izseljenskih vprašanj, študijskega obiska pri slovenskih izseljencih prekmurskega porekla v ZDA ter promocije Slovenije, Louisa Adamiča, Ivana Cimermana in Frana Levstika na japonskih staneh interneta. V rubriki knjižnih ocen je predstavljenih 10 novejših publikacij oz. zbirk z delovnega področja Inštituta, med katerimi velja posebej opozoriti na izčrpno oceno Slovenske izseljenske književnosti v treh knjigah urednic dr. Janje Žitnik in dr. Helge Glušič, ki so jo prispevale kar tri ocenjevalke.
Že zgolj na podlagi tega skopega orisa vsebine lahko zaključimo, da prinaša tudi najnovejša, jubilejna deseta številka Dveh domovin / Two Homelands obilje novih in zanimivih raziskovalnih spoznanj, ki niso omejena samo na nekaj strok. Avtorji prispevkov, glede na usmeritev Inštituta obravnavajo predvsem vprašanja slovenskega izseljevanja, ne zanemarjajo pa tudi izseljenskih vprašanj drugih narodov, ki so slovenskim v marsičem sorodna in podobna. Iz vsebine te številke revije lahko poleg drugega lepo razberemo, kako se slovenski raziskovalci izseljenskih vprašanj uspešno vključujejo v mednarodna znanstvenoraziskovalna prizadevanja na tem področju.
Andrej Vovko