Pozdrov iz lalne zemljc. (Dopis iz Buenos-Airesa.) Vesele praznike bi vam radi voščili in smo sklenili, da to napravimo. In, kaj ne bi bili veseli tega domisleka tako zgodaj, ko je vendar jSele tiha nedelja! Pa je vendar naša roka prekratka, da bi porinila ta pozdrav Cez morje tako urno, kot bo tukaj Velika noč. Pa naj vseeno velja naš velikonočni pozdrav. Saj smo voSCili že pred prazniki! Toda daleC je, daleč! Komaj čakam, da pride kaj sem Cez lužo. Pa pride SJovenec, pride Domoljub, Slovenski gospodar, Prekmurske novine, pa berem na datum;*, da je že vsaj tri tedne tega, ko ste tisto brali doma, Ce ni Se več! In še to se tudi primeri, da Cakm zastonj, ker se izgubi. Tam imate pomlad, tukaj se nam ponuja jesen. Pa je čudna ta jesen. Neke dneve oni teden je bilo tako hladno, da so mi knofi kaj prav prišli. Le 8 C je bilo zjutraj in morda še manj. Prejšnje dneve smo imeli pa drugače. Neko noč je tako pokalo in treskalo, kot da je sodni dan. Pa tudi lilo je tako, kot da se je vse vtrgalo. Ceste so se spremenile kar v reke in je drla voda v nekem delu mesta na glavni ulici čez meter globoka in seveda tudi vdrla v kleti in nizka stanovanja, kar je posebno za siromake velika nesreča, ko mnogi stanujejo v podzemeljskih prostorih, Naša služba božja gre svojo pot naprej. V obeh tednikih objavljam tudi cerkveni vestnik, pa sem v enem dobil odgovor, da »farjev« nič ne rabijo in da upa dopisnik, da bo moj glas ostal »glas vpijočega v puščavi«. Bo najbrže precej veliko takih ljudi, ki tako mislijo in govore, je pa tudi vedno več tistih, ki kažejo dobro voljo in se tako polagoma le veča število. Izza vsakega vogla prikoraka kaka skupina, pa ko je ura za zaCetek, je 2e toliko, da je za dobro voljo. Gospod Cirll Jekše si pa prizadeva s petjem in ima kar dva zbora, otroškega in dekliškega. Za veliko nofi bo pa Se 2 mešanim nastopil, da bomo imeli vsaj nekaj sledu Velike noči, ki jo doma tako Iepo Slovenija praznuje s prelepim petjem in procesijo. Prve težave, ko so nam pri naših vefiernicah peli španski otroci, smo že srečno preboleli. Posebno zaželjena stvar našim so domači liati. Vsako nedeljo razdelim kar imam, pa je vedno premalo. Ko bi ne bila pošta tako draga, bi se kar priporočal upravam listov, naj mi pošiljajo kaj več izvodov. Buenos Aires, 30. 3. 1936. Hladnik Janez, slov. kaplan.