DECEMBER 1 S Natalija 2 č Bibijana ffi S P Frančišek Ks.+ 4 S Barbara 5 N 2. Adventna C P Miklavž 8 S Spoč. M. D. 7 T Ambrož. 9 C Gorsonija 10 P Melkijad + (£ 11 S Damask_ 12 N 3. Adventna 13 P Lucija 14 T Spiridijon •15 S Kv.-Kristijana+ 16 č Evzebij amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI tr&to; Za vero to narod — ta pravico in resnico — od boja do emagel v GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; & P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D EN VER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) STEV. (NO.) 233. CHICAGO, ILL., PETEK, 3. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 3, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Konferenca v Londonu ugotovila, da bo potirebno še dosti dela, predno bo prišlo med evropskimi državami do soglasja. — Hitler zahteva kolonije drugih držav. — Tudi položaj v srednji Evropi nejasen. London, Anglija.— Tisti, ki wrw, A w w w A rj k SO pričakovali, da bo konfe- [l AH J A. Zi A* renca, ki se je vršila začetkom tega tedna med zastopniki angleške in francoske vlade, razjasnila evropski politični položaj, zlasti pa še odno-šaje med demokratičnimi državami in nazijsko Nemčijo, so precej razočarani. Je sicer res, da utegne tvoriti ta kon- SMEHUJE Z. D. Mussolinijev list se norčuje iz bruseljske polomije. Rim, Italija. — Mussolinije-vo glasilo, Popolo d'ltalia, so „ je v uredniškem članku to ferenca nekak prvi korak k'gredo bavilo z nedavno kon-splosm razbistritvi situacije, ferenco y Bruselju> in sicer v toda, do tega je se dolga Pot,'skrajno pikrem in zasmehlji. in jasno je postalo tudi, da so 1 vem tonu. Predmet smešenja zborovale! uvideli, da vpraša- je zlasti Amerika in -en dele_! nja ne bo moglo rešiti le par na konferenci Norman j velesil, marveč, da je tako za- Davis> Q katerem pravi> da jel motano, da bo morala biti pri- bežal 12, Bruselja hitro kot tegnjena k razpravam takore-1 dirkač> da M mogoče ne bn koc cela Evropa. | povabljen v London. Člankar Pri ceh 'stvari gre predvsem dalje zapoje slayo J& za to, da se končno na lep m da je nepremagljiva in da bo miren nacm ukroti nazijska izpremenila zemijevid orienta ,Spl0Sn°_Se ™C kljub oviram, da se zaustavi "naravni" tek zgodovine, češ, da se bodo kanoni vedno bolj glasno slišali kakor pa razne zapovedi iz Ženeve in drugih krajev. -o-- NOVA DOLOČILA ZA SALU-NE V JOLIETU Joliet, 111. — Župan Jones je zadnji torek objavil, da se lahko že zdaj vlože prošnje za novo 1938 licenco za salu-ne. Na vsak način pa morajo biti te prošnje vložene najkasneje do 21. decembra. Obenem je objavljeno, da se bo letna licenca znatno povišala, namreč od sedanjih $500 na $1000. Povrhu tega bo moral plačati na leto še $200 več tisti, ki namerava prirejati zabave v svojem lokalu. Točasno je vseh salunov v mestu Jolie-tu 147. Pričakuje se, da bo to število vsled zvišanja licence znatno padlo. Mnogi saluner-ji pa se nameravajo preseliti iz mesta v bližnjo okolico, kjer bo letna licenca samo $400. --o- priznava, da je ravno Hitler jeva država glavni vzrok, da ne more priti Evropa do soglasja. Še vedno se namreč čuti Nemčija zapostavljeno od drugih velesil in tako se je od njih popolnoma .odtujila ter odklonila vsako sodelovanje z njimi. Pričela je nato iskati Primernih zaveznic, dokler ni končno dobila popolnoma na svojo roko Italije, v mnogih drugih državah pa je tako o-jačila svoj vpliv, da se nekatere že očitno nagibajo na njeno stran, nekatere druge pa ysaj več ne gledajo s tako sovražnim očesom na njo. Tako sta v Evropi nastala dva izrazita bloka, demokratični in fašistični, ki ob vsaki priliki Pokažeta svojo sovražnost drug drugemu. Jasno je, da se o kakem uspešnem delu za ttrir ne more govoriti, dokler °bstoji to nasprotstvo, Nalogo, da zbliža med seboj evropske države1, si je Zadnji čas nadela Anglija in Je v to svrho najprej poslala svojega diplomata Halifaxa v Nemčijo, da od Hitlerja oseb-110 izve, kaj ta pravzaprav 2ahteva. Na konferenci v Lon- PROPAGANDNA BORBA V ZRAKU . , London, Anglija. — Načrt k.aterL. i ™e!! 'angleške vlade, da podvzame svojo lastno svetovno radio francoski min. predsednik in 2un. minister, in se je vršila v Ponedeljek in torek, so nato razmotrivali Hitlerjeve zahteve. . Ugotovilo se je na konfe-renci, da Hitler zahteva toliko. da mu bo kaj težke ugoditi. Prej se je domnevalo, da Je glavna zahteva Nemčije ta, da se ji vrnejo njene koloni-3e> ki jih je imela pred vojno. Halifax pa je izvedel, da ^emčija sicer hoče kolonije, toda ne bivših svojih, marveč kolonije drugih držav. Pri tem meče oči predvsem na belgij-Kongo in na portugalsko Angolo. S tem zavzame vsa situacija popolnoma novo smer 1,1 postane še bolj komplicira-lla; obe državi namreč gotovo ne boste kar na lepem prijavljeni, da vržete svojo po-8e«t v naročje Hitlerju , Tudi glede srednje Evrope ^ ostala zadeva v nejasnosti, r^edvsem Hitler gladko od- PRIVESKI FAŠIZMA Mandžukuo in Francova Španija pristopite k fašistom. Tokio, Japonska. — Fašistična trozveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko se bo "znatno okrepila.'' Pristopila bo namreč k njej tudi "neodvisna" država Mandžukuo. Te govorice so se zadnji torek širile v tem mestu in se je obenem povdarjalo, da bo pristop te nove države k zvezi nekaj izredno važnega. Precej bolj važno za Japonsko pa je to, ko je isti dan Italija objavila, da priznava Mandžukuo kot samostojno državo. Kakor se trdi, bo tudi Španija pristopila k omenjeni zvezi, namreč Francov del Španije. -o- S PSIČKOM SE VRNILO OTROKOVO ZDRAVJE Chicago, 111. — Tri leta stari Robert Kanter, 1255 So. Keeler ave., je že tako oslabel, da so se bali za njegovo zdravje. Zadnji teden je namreč izginil domači psiček, po imenu Goo Goo, ki je bil otrokov stalni tovariš, in ta izguba je fantka silovito potrla. Nobena igrača ga ni mogla pripraviti do drugih misli. Izgubil je tek in šest dni ni skoraj nič jedel. Zaskrbljeni oče je nato oglašal v časopisih in potom letakov, da bo plačal nagrado tistemu, ki pripelje psička nazaj. Imel je uspeh. Zadnji torek je bil Goo Goo prinešen nazaj in z njim se je vrnila tudi otrokova živahnost ter je zdaj zopet vse dobro. -o- PRVA EKSEKUCIJA V MICHIGANU Bay City, Mich. — ,Prva smrtna obsodba v Michiganu, odkar je postal država, se je izrekla pretekli torek od tukajšnjega federalnega sodišča. Obsojenec je neki Tony Che-batoris iz Detroita, spoznan krivim umora, izvršenega ob bančnem ropu v mestu Midland. Še ena eksekucija se je prej izvršila, toda to je bilo leta 1830, pet let -predno je Michigan postal država. RESPIRATOR REŠIL OTROKOVO ŽIVLJENJE Joliet, 111. — Neki Mrs. A. F. Horn se je preteklo sredo rodil otrok v tukajšnji bolnici sv. Jožefa. Zdravniki pa niso mogli pripraviti novorojenčka, da bi pričel dihati. Kot zadnjega sredstva so se nato po-služili respiratorja, "železnih pljuč," in dosegli so uspehe: Čez pet minut je pričel otrok normalno dihati in je njegovo stanje zdaj tudi povsem po-voljno. To je bil menda prvi slučaj, da se je na novorojenčku uporabljal omenjeni aparat. propagando v tujezemskih jezikih, je zadel na nekatere o-vire in se je morala njega u-resničitev odložiti do začetka januarja. Med tem pa dela Angliji preglavice še bolj poostrena italijanska radio propaganda in, povrhu tega se je pridružila še Japonska, ki oddaja vsak večer govore v angleščini. klanja predlog, ki ga je svoje-časno stavila Francija, namreč, da bi se med številom držav sklenila skupna nenapa-dalna pogodba. Hitler hoČ6 nasprotno, da se bo vsaka država posebej pogajala z Nemčijo. Kaj je njegov cilj s tem, se ne ve natančno; bržkone pa meni, da bo na ta način najlažje priklenil k Nemčiji čim največ držav in da bodo take zveze tudi najbolj stanovitne. KRIŽEMJVETA — Madrid, Španija. — Med tem, ko so v torek nadaljevali nacijonalistični aeroplani svoje bombne napade na okoliška mesta, je vodstvo tukajšnjih kaznilnic objavilo, da se bo zadnjih 1650 kaznjencev odpravilo iz tega mesta v kraje ob morskem obrežju. — Pariz, Francija. — Sovjetski vojaški ataše v tukajšnjem mestu je bil odpoklican od svoje vlade in se je zadnji torek vrnil domov. Ugiba se, ali ni tudi njegov odpoklic v zvezi s sedanjo preiskavo med sovjetskimi diplomati. — Montreal, Que. — Policija tukajšnje province je v torek zaplenila 700 izvodov komunističnega lista The Clarion, ki je prispel semkaj z vlakom. Ta čin je del vladne kampanje proti prevratni propagandi. -o- NADALJNJE PREISKAVE V FRANCIJI Pariz, Francija. — Francoski oblastni organi so po vsej državi še vedno na delu, da izsledijo nadaljnja skrivališča orožja tajne organizacije, ki ji je ime "Tajni odbor revolucionarne akcije" in je znana pod začetnimi črkami 'CSAR.' Doslej so ugotovili, da je bila ta organizacija dobro oborožena, in so že našli velika skladišča orožja. Razpolagali so baje celo s tanki in oklop-nimi avtomobili. Orožje se je GREEN-LEWIS SE SESTALA Oba delavska voditelja osebno podvzela delo za spravo med njunima organizacijama. Washington, D. C. — Izgledi, da bo končno v resnici prišlo do sporazuma med obema nasprotnima delavskima organizacijama, CIO in delavsko federacijo, so se znatno ojačili, ko sta se vrhovna načelnika obeh organizacij odločila, da bosta podvzela osebno medsebojna pogajanja. Tako sta se oba veljaka,namreč Wm. Green, predsednik federacije, in John Lewis,vodja CIO, sestala ta četrtek. To je bilo prvikrat, da sta si ta dva moža osebno stopila nasproti, odkar je nastal pred dvema letoma razkol v delavski federaciji. Vest o tem sestanku je vzbudila splošno presenečenje in je prišla ob času, ko so pogajanja med delegati obeh organizacij prišla takorekoč na mrtvo točko, ker ni bila nobena stranka pri volji popustiti. Takoj se je nato odločilo, da se ta pogajanja, vsaj začasno, ukinejo in se prepusti obema voditeljema nadaljnje delo. -o- POVIŠEK PLAČ CHICAŠKE-GA UČITELJSTVA Chicago, 111. — Načelnik tukajšnjega šolskega sveta je zadnji torek objavil, da se bo, pričenši s 1. januarjem, zvišala plača 18,000 uslužbencem tukajšnjih šol, od katerih je 13,500 učiteljskega osobja; skupni povišek bo znašal o-krog štiri milijone dolarjev na leto. Obenem se je določilo, da se šolsko leto podaljša za dva tedna. Katoliški Slovenci, v vaše hiše sp'ada edino le katoliško časopisje __ dovažalo preko italijanske meje in po morju skozi pristanišče Bordeaux. TRAGEDIJA Z AEROPLANOM iz Jugoslavije Rafaelova družba, ki je ustanovljena za varstvo izseljencev, — ob svoji desetletnici z veseljem gleda na uspehe. — Hlapec napadel in ubil svojo gospodinjo. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. Razbiti ostanki velikega aeroplana, ki je tre ščil na zemljo blizu mesta Ostend, Belgija. Ubitih je bilo pri nesreči enajst oseb, med njim i tudi veliki vojvoda Jurij nemške kraljeve rodbine in štirje člani njegove družine. Občni zbor Rafaelove družbe Ljubljana. — 24. oktobra, dan po sv. Rafaelu patronu družbe, se je vršil v Ljubljani 10, dbčni zbor Družbe sv. Rafaela za varstvo slovenskih izseljencev. Da je družba s svojim neutrudnim in požrtvovalnim delom v desetih letih v domovini le prebila led, se je lepo pokazalo ravno ob desetletnem jubileju družbe in sedaj tudi na občnem zboru, ko je družba polagala račun zopet za eno leto nazaj: občnega zbora se je namreč udeležilo neprimerno več ljudi, kakor smo bili tega doslej vajeni, ko je peščica članov sedela v prostorih družbe. Občnega zbora se je letos udeležilo mnogo članov, dalje zastopniki prosvetnih in socijalnih u-stanov, zastopniki slovenskih škofov in slovenskih županov, dalje celo dva zastopnika a-merikanskih Slovencev in sicer g. p. Salezij Glavnik, bivši urednik lista "AVe Maria", ter g. Zelene iz New Yorka, zastopnik "Glas Naroda." Občni zbor pa je posetil tudi ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, sam spregovoril nekaj spodbudnih besed ter obljubil družbi vso moralno in materialno pomoč banovine. Najvažnejši del občnega zbora, ki ga niso izpolnile običajne formalnosti, so bila pač poročila,iz katerih je razvidna prožna in delovna sila družbe. V poročilih pa je v velikih obrisih bil tudi že obenem začrtan delokrog družbe za prihodnje poslovno dobo. Posebno obsežen delokrog bo pripadal novoustanovljeni Izseljenski zbornici, ki je že začela delovati. Na občnem zboru pa smo imeli priliko Slišati tudi ne|-katera trpka dejstva — še vedno premajhno zanimanje domovine za brate v tujini: družba šteje komaj 257 članov kljub neznatni članarini in delovnim zahtevkom: Izseljenski vestnik Rafaela, glasilo naših izseljencev, kakor onih, ki se zanje zanimajo, ima komaj 1998 naročnikov in še ti mnu?; dobivajo list brezplačno. Resnica je torej, kar je povedal družbin predsednik p. Kazimir Zakrajšek ob tej priliki: "Če se ob dvanajsti ur ne bomo zganili, da rešimo brate na tujem, smo — mrtev narod!" (TORD) --o- Zločin hlapca Kozje, 15. nov. — Včeraj ob dveh popoldne je napadel domači hlapec Franc svojo delodajalko go. Ano Vrtovško-vo, vdovo po višjem sodnem oficialu in znano posestnico v Kozjem. Iz neznanega vzroka jo je z nožem tako nevarno oklal, da je izkrvavela in danes izdihnila svojo blago dušo. Vzrok gnusnega napada bo pojasnila preiskava. Pokoj-nica je zapustila hčerko učiteljico go. Vilmo, ki je poročena z učiteljem Kladnikom v Sevnici, hčerko Ano, ki je doma, sina Antona, kapetana I. stopnje v Banjaluki, in sina poročnika, ki je obenem student tehnike v Beogradu. -o- Nesreča pri delu Delavec France Dornik iz Mengša je sekal drva v gozdu. Med delom mu je spodletela sekira v nogo in ga nevarno ranila. --o- Smrtna kosa V Železnikih nad Škofjo Loko je umrla Tončka Gartner, žena cerkovnika Blaža Gartnerja. Stara je bila 27 let. — V mariborski bolnici je umrl Ivan Rebec, uslužbenec drž. železnic star 59 let. — V Novi vasi pri Mariboru je umrl I. Spindler, bivši občinski odbornik. -o- Pod tramvajem V bližini tramvajske remi-ze v Zg. Šiški v Ljubljani je tramvajski voz podrl 54 letnega železniškega premikača Ivana Černeta iz Zg. Šiške. Pri tem je dobil Čeme precej hude poškodbe na glavi in nevarne notranje poškodbe ter je bil pripeljan v ljubljansko bolnico. Vlomi Z Jesenic na Gorenjskem poročajo, da so se zadnje čase pričeli množiti razni vlomi in tatvine, katerih poprej ni bilo. Razni postopači so se pritepli na Jesenice od vseh strftni, ki poštenim Jeseničanom delajo sramoto. Nesreča v rudniku Iz Trbovelj poročajo o nesreči, ki se je zgodila v ta-mošnjem rudniku. V rovu na zapadnem obratu se je peljal rudar Suhadolčan z dvigalom po jašku. Na etaži je, baje prehitro izstopil, kar je imelo za posledico, da ga j6 potegnilo med vodnice in mu zdrobilo kost v kolenu ter na več krajih raztrgalo kožo. Srečo je imel, da pri tem ni zdrknil v 50 m globok jašk, kjer bi se prav gotovo ubil. --o- Diplomirana Na agronomski fakulteti v Zagrebu sta bila diplomirana Anton Greif, inž. agr. iz Št. Janžu na Vinski gori v prepi-Martin Vraničar, inž. forest., iz Slamne vasi. —i—o- Nesreča V Postojni se je ponesrečil kurjač Ivan Lah, iz Maribora. Z dolgim železnim drogom je mešal žrjavico v lokomotivi. Pri tem je po neprevidnosti z drogom dregnil v napeljavo železniškega električnega o-mrežja in bil na mestu mrtev. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 3. decembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski liat v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhr.ja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telfefon: CANAL 5544 Naročnina ■ Za cel leto ______ Za pt 1 leta Za če rt leta_______ Za Chicago, Kanado Za c< lo leto _.___________ Za pc 1 leta ____________ Za če rt leta _____________ Posar ezna Številka ...... in ..$5.00 2.50 _____1.50 Evropo: _____$6.00 _____3.00 _____1.75 _______ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _____________ For half a year ___________ For three months________ „$5.00 - 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year______________3.00 For three months___________— 1.75 Single copy ______________________________ 3c E opisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d®poslani na uredništvo vsaj 'c an in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do če rtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-ništvf ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicaro, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J.M. Trunk: Zgagarji Ako A. F. L. ni mogla ali morda niti ni hotela organizirati vsaj večine amerikanskega delavstva in je to nalogo prevzela CIO in ima več uspeha, bo vsak prijatelj delavstva to pozdravil, ker delavstvo mora biti organizirano, ako se hoče uspešno ustavljati izkoriščanju od strani dobro organiziranega kapitalizma. To stoji. Veliko vlogo igra pri tem duševno razpoloženje mas napram organiziranju ali organizaciji delavstva, in to še prav iz razloga, da zavzema delavstvo vedno šibkejšo stran pri borbi. Iz vsake organizacije je toraj treba odstraniti vse, kar bi moglo pri masah zaigrati simpatijo, da bi se mase obrnile proti organizaciji. Taki dogodki so se že pripetili. Mase so S3 dvignile proti ti ali drugi delavski organizaciji. Ce kdo pokazuje le na delovanje kapitalistov, ki nočejo organizacije, ne bo zadel, ako organizacija sama res ni brezhibna. Že pri A. F. L. so se ugnezdili razni gangsterji, ki so organizacijo v očeh javnosti hudo kompromitirali. Vsaj s pc četka bo težko mogla kaka organizacija izločiti vse hibe, ampak vsaj skušati mora, da se ne kompromitira pred javnostjo. Nova CIO ima trnjevo pot pred seboj. Tem bolj je treba, da se drži strogo legalnega pota. Jaz sem omenil, da se je dogodilo, ko je CIO nastopila naravnost revolucionarno, 'ker je kratkomalo prezrla po-sta\no oblast. Razume se, da tak očitek ni prijeten. Precej sem jih dobil po hrbtu, in sicer je bil ravno Ivan Molek, ki sa ima skoroda za edino merodajnega pri delavskem vprašanju, ki je hudo udaril. Najmanj zanimivo pa je, da je prav isti Molek zapisal enako prav isto v članku "CIO naj koraka s čistimi rokami". Sicer se obrača on proti — zgagarjem, katerih naj se CIO iznebi, ako hoče uspeti, pa je smisel prav ista, razloček bi bil le ta, da so zgagarji bolj očitni, kako prav revolucionarno početje pa je bolj prikrito, in se prj revolucionarnem duhu lahko pokazuje tudi na kako vrlo dobro revolucijo. Bistvo je isto. Delavstvo mora imeti res čiste roke, ako hoče uspeti, in uspeti ne le napram kapitalizmu, tudi pri azpoloženju v javnosti, med masami. Skrb in depresija ste dve čisto nepotrebni stvari, pa se jih človek vendar ne more otresti v premnogih slučajih. V Holywoodu pravijo, da je pred nekaj dnevi ušlo iz kletk okrog 150 raznovrstnih opic, ki jih rabijo pri film-skil igrah. Opice so se razšle ven na polje in za njimi gredo igralci in jih love. Neki list svari okoliške farmarje, da 1 adar bodo lovili opice naj pazijo, da bodo ujeli res opice p e pa tistih, ki jih love. To kaže, kako ljudje "obrajta-jo" nekatere filmske osebnosti. Predsednik Roosevelt je naredil načrt, da naj štetje brezposelnih ugotovi, koliko ljudi je še brez dela. Na to \aj bi sledilo uzakonjenje pripravljenega programa po pet dni dela na teden in 6 ur na dan, skupaj 30 ur tedensko. Tako bi povsod, kjer delajo zdaj štirji, potem delalo pet osel). Ni slab načrt, ampak gospodje veleindustrijalci so pa l >aš v teh dneh na milijone delavcev 7.opet odslovili. Zakaj? Zato, da bi jih vlada lahko več naštela in da bi se ne nogia izkazati, da se je brezposelnost znižala. Pač politično nagajanje. Kar skuša predsednik na eni strani pozidati, se na drugi strani ruši. Zadnja londonska konferenca med predstavniki Anglije in Francije kaže, da ostaja Francija vedno bolj osamljen x na zapadnem koncu evropskega kontinenta. Anglija zah ;eva od Francije, da se zbliža z Nemčijo. Slednja ji je prij ravljena dati gotove ekonomske koncesije, ni pa pri volji se odpovedati pogodbam z Rusijo, Cehoslovaško in Jugoslavijo. Anglija pa grozi, da ako Francija ne bo podpirala njenih teženj, da ji ne more jamčiti obrambe njene meje ob Renu. In zdaj, ko na eni strani ropota Mussolini, na c rugi Hitler, se nahaja Francija v prav opasnem in težkem položaju. Mislite si nekoga med dvema volkovoma! JGHNSTOWNSKI G. ŽUPNIK POVIŠAN V SVOJI SLUŽBI Johnstown, Pa. Tukajšnji g-, župnik slovenske cerkve sv. Terezije č. Father Benigen Snoj, OFM., se je pred kratkim podal v samostan v Lemont, Illinois,kjer je postavljen po določilu generala frančiškanskega reda v Rimu, za voditelja novincev in ob enem za profesorja teologije. Svoje mesto je že nastopil. Pred njegovim odhodom od tukaj, je bila pripravljena slavnostna poslovilna večerja v župnišču sv. Terezije, katere so se udeležili njegovi prijatelji gg. duhovniki in tudi cerkveni odbor za cerkve sv. Terezije. Njegovi zvesti fara-ni so mu za slovo poklonili primerno darilo. Stoloravna-telj pri tem poslovilnem večeru je bil Rev. Mathias Pfeil, od St. Michael Church, Brownstown. Čast. Father Benigen, ki je bil rojen pred 71 leti v Sloveniji, je bil posvečen v mašni-ka leta 1890 in je prišel v Ameriko nekako pred 22 leti. Najprej je bil v New Yor-ku. Od leta 1915 pe do leta 1922 je bil komisar slovenskega frančiškanskega reda v Ameriki. Pozneje ga je še enkrat doletela ta čast in je o-pravljal službo komisarja od leta 1927 pa do 1931. -- Dvakrat je č. Father Snoj, za časa svojega bivanja v Ameriki opravljal službo generalnega vizitatorja frančiškanskega reda v Ameriki. Njegovo mesto, za župnika cerkve sv. Terezije, je prevzel Rev. Father Thomas Hoge, OFM., ki je pel • svojo novo mašo pred šestimi leti in je bil poprej profesor filozofije v frančiškanskem kolegiju v Lemontu. Č. Father Snoj, je zelo skrbel za lepoto lurške grote na gričku sv. Terezije, kakor tudi skrbel za cerkev sv. Terezije in deloval v blagor fa-ranov in jih navajal na bogo-ljubno življenje s svojim zgledom, molitvijo in dobrimi nauki. Vredno je omeniti, da je bila tukajšnja lurška grota napravljena poprej kot sedanja cerkev, pozneje seveda mnogo izboljšana in olepšana. — V čast in ponos bo pa č. Fathru Snoju sedanja lepa cerkev sv. Terezije, ki je bila pozidana za časa njegovega službovanja. — Farani so mu hvaležni za vse, kar je za nje delal in želijo svojemu nekdanjemu nepozabnemu g. župniku obilo božjega blagoslova pri njegovemu novemu delu in Bog ga ohrani pri zdravju in življenju. X. KAJ NOVEGA MED AMERIŠKIMI VRHNIČANI Waukegan, III. Da se je vršil v preteklem mesecu novembru bazar v župniji Matere božje, tega mi menda ni treba še razlagati, kajti to že vsi veste. Kljub temu pa menda le ne veste vsi, da se je vršil v nedeljo 7. in 14. novembra, zaključek je pa bil v četrtek na zahvalni dan 25. novembra. Udele-žitev na bazarju od strani župljanov ni bila ravno po-voljna, čemur so krive slabe delavske razmere, ki so zopet nastopile tako naglo in nepričakovano. Kljub tem slabim delavskim razmeram je bazar primerno dobro uspel, saj je prinesel čistega dobička za cerkev nad $2000,00. — Za časa bazarja se je tudi vršil kontest, katerega so vodile Mrs. Anna Setničar, Mrs Mary Marinčič, Mrs. Katheri-ne Verše.k,Mrs. Helen Drašler, Mrs. Milka Drakolich in Mrs. Amalia Vican, ki so nabrale skupno svoto $1005,00. Za to težko in trudapolno delo moramo biti tem ženam iz srca hvaležni. Kako se na ta način denar skupaj zbira ve le oni, kdor sam to okusi. Med temi zgoraj omenjenimi je največ nabrala Mrs. Helen Drašler, ki je nabrala svoto $317.00 in je bila tako deležna prve nagrade, ki je bila razdeljena v ta namen. Naj še ob tej priliki omenim, da bomo imeli štirideset-urno pobožnost v čast Presv. R. Telesu v naši slovenski cerkvi Matere božje in sicer se bo začela v nedeljo 5'. decembra zaključek bo pa v torek 7. dec. To štirideseturno pobožnost bo vodil slovenski misijonar č. g. Rev. Vital Vodu-šek, ki že skoraj leto dni potuje od naselbine do naselbine in vodi misijone po slovenskih župnijah v tej deželi, kakor tudi druge pobožnosti. Ob enem pa tudi zbira skupaj darove za novo škofijsko semenišče v Ljubljani, prestolici Slovenije, ki bo nosilo ime našega prvega slovenskega misijonarja in škofa Barage. — Na ime tega svetniškega moža smo lahko ponosni vsi Slovenci v tej deželi, kakor tudi Slovenci v stari domovini. Kdor kaj da na svojo vero in narodnost, bo prav gotovo rad daroval v ta namen po svojih močeh. Še nekaj bom omenil. Če je kdo, ki bere te vrstice, pa se še ni naročil na naš novi katoliški mesečnik, ki bo začel izhajati z novim letom, ali če ve za katerega ki bi se rad naročil na ta list, naj meni sporoči, pa se bo vse vredilo. — Vsem onim, ki so se v zadnji kampanji na novi list naročili, pa najlepše priznanje in hvala. S tem, da ste se toliki naročili, ste pokazali, da naša naselbina ni bila še nikdar zadnja, kadar se je šlo za dobro stvar in tako ni o-stala zadn(ja tudi sedaj neL — Torej novi list bo začel izhajati z novim letom in sedaj je zadnji čas, da si ga naročite, da boste potem imeli celotno delo v rokah in vam ne bo manjkala nobena številka. — Pozdrav. Andrej Kbšir 921 Adams St. ČLANOM MOŠKEGA DR. NAJSV. IMENA Joliet, 111. Kakor je bilo oznanjeno preteklo nedeljo, bo imelo moško dr. Najsv. Imena skupno sv. obhajilo v nedeljo 5. decembra pri osmi sv. maši. Vsi člani so uljudno vabljeni, da se zberejo pred sv. mašo v navadnih prostorih v stari šoli, odkoder potem skjpno gremo v cerkev k službi božji. — Ne pozabite vzeti s seboj društvenih znakov. V sv. adventnem času smo, ko nam sv. Cerkev kliče: Pripravite pot Gospodu. Ta opomin velja za vse vernike in prvi, ki se moramo temu klicu odzvati, smo člani dr. Najsv. Imena, ker spadamo v posebno armado Kristusovo in pod njegovo zastavo; kateremu smo tudi prisegli zvestobo in ljubezen do konca našega življenja. — S popolno udeležbo v nedeljo pri skupnem sv. obhajilu, pokažimo javno, da smo vedno zvesti svoji prisegi in vedno pripravljeni storiti v večjo čast in slavo Najsv. Imena, kar je v naši moči. Poslušajmo in zapomnimo si' besede Zveličarjeve: Kdor bo mene spoznal pred svetom, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom v nebesih. M. H. -o- V PRILOG KULTURE Cleveland, O. Nekaj časa sem dal g. uredniku mir, danes se pa zopet oglasim s kratkim dopisom, da bodo bralci Amerikanskega Slovenca vedeli, da gre pri nas v Clevelandu vse v lepem redu naprej. — Prireditev imamo na koše in te so tudi prvovrstne kot v beli Ljubljani ali pa še bolj. Med številnimi prireditvami za cerkve, šole, društva, imamo tudi kulturne prireditve ali tako imenovane "kulturne večere," kateri so namenjeni v korist kulturnemu vrtu. Take prireditve so se vršile do sedaj že v treh narodnih domovih. Namen je pa, da se bodo vršile, tudi v še ostalih domovih in zunaj naselbine. — V soboto 11. dec. se bo vršila taka prireditev v Slov. narodnem domu v Girard, Ohio. Direktorij je dal dvorano v ta namen -brezplačno. Odbor kulturnega vrta bo pa za ta večer preskrbel obilo užitkapol-ne zabave. Polovico programa bodo zavzemale premikajoče slike iz stare domovine in tudi iz Amerike, drugo polovico pa bodo izpopolnjevale le- pe pevske točke. Tako bodo Girardčanje imeli v soboto 11. dec. prav lep večer. Odbor vrta vabi na veliko udeležbo. Vsi dohodki ki se bodo ta večer dobili na tej prireditvi, bodo šteti v korist Slovencem v Girardu in kot taki tudi vknjiženi v spominsko knjigo, ki bo izdana ob priliki javne otvoritve vrta enkrat prihodnjo pomlad. A. G., preds. P. S. — V nedeljo 12. dec. se bo pa vršila na isti način kulturna prireditev za kulturni vrt v Slov. Domu na East 80 St. v tako imenovanem Newburgu. — Prireditve, ki se bodo vršile pozneje, bodo pravočasno naznanjene pozneje. OD DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Chicago, III. Čalnice društva Krščanskih žena in mater, vse ste vabljene da se v soboto 4. dec. udeležite spovedi in drugi dan v nedeljo 5. dec. da pristopite k sv. obhajilu. Ker je to zadnje skupno sv. obhajilo za članice v tem letu, je zato pričakovati obilne udeležbe. Tiste, katere niste mogle, ali niste imele prilike da bi med letom pristopile k skupnemu sv. obhajilu z ostalimi članicami, storite to sedaj in pokažite, da ste za skupnost in da ste še vnete članice tega tako lepega in za'faro potrebnega društva. Ob enem se vabite vse članice od blizu in daleč, da se udeležite shoda in po. shodu letne seje ki bo v cerkveni dvorani zvečer ob 7-00 uri. — Prosila bi tudi tiste članice katere še niste poravnale asesmenta, da to storite to nedeljo. Jaz bom že v cerkveni dvorani pred pobožnostjo in sicer ob 6:00 uri. Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi društvo "Card" party v korist cerkve in sicer v nedeljo 12. decembra. Zato bi rada prosila tiste članice ki so oddaljene in jih ni mogoče obiskati, da bi nam vsaka po svojih močeh pomagala naj si bo v blagu ali denarju, kakor katera laglje utrpi in kakor je kateri mogoče. Če je bila katera izpuščena, da jo niso ženske obiskale, ali je mogoče ni bilo doma, naj bi bila tako dobra in sama prinesla svoj dar k meni ali pa h kateri društveni odbornici. Najlaglje pa to prinese na sejo 5. dec. ker jaz po dnevi nisem doma. — Vse ste prav prijazno vabljene na sejo v nedeljo 5. dec., drugo nedeljo 12. dec. pa na party ob 2:00 uri popoldne. Odbor ORCHESTRA HALL Nedelja pop. HENRY E. VOEGET.I objavlja vijoiinsko predvajanje ki ga daje ZLATKO BALOKGVIC Svetovno slavni vijdlinist, ki jo nastopil kot solist s Chicago Symphony in s simfonijami v vseh glavnih mestih sveta. Vstopnice — $2.20, $1.10, 40c, Davek vključen. Dogodki »cd Slovenci pc Aiaariki Obisk Chicago, 111. — V družbi našega tukajšnjega rojaka Bernarda Roma je obiskal naše uredništvo zadnji torek Mr. Tony Crocker, ki je prispel za par dni v Chicago, da si ogleda znamenito živinsko razstavo, ki jo imamo tukaj ta teden. Mr. Crocker živi v McCook, Nebraska, kjer ima 700 akrov veliko farmo. Podobno farmo ima tamkaj v bližini tudi njegov brat. Starši teh bratov so doma iz semiške fare na Belokranjskem; mati, Mrs. * Jera Kraker, zdaj živi tudi v McCooku. — Hvala za obisk. Jugoslovanska proslava Chicago, 111. — V nedeljo 5. decembra slavijo tukajšnji Jugoslovani tako imenovani" Dan ujedinjenja". Ta proslava se vrši v Pilsen Sokol dvorani na 1814 So. Ashland avenue ob tretji uri popoldne s primernim programom. Odbor je krepko na delu, da se bo tako proslava vršila v vsesplošno zadovoljnost. Po programu se vrši prijetna zabava z godbo in plesom. Odbor1 pričakuje številne udeležbe od strani številnega slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva v Chicagi. Vsi dobrodošli na proslavo! Smrtna kosa v Barbertonu Barbčrton, O. — Dne 18. nov. je tukaj umrla Alojzija Marko-vič, rojena Štrukelj, v Kotu, fa-ra Ig pri Ljubljani. Umrla je v starosti 53 let in zapušča moža, sina Franka in hčer Lojziko, poročeno Zadnik. Pogreb pokojne se je vršil iz slovenske cerkve s peto sv. mašo za dušo pokojne in potem na pokopališče sv. Križa v Akron, Ohio. Pokojna je živela'v tej"novi domovini 25 let.-Naj ji bo ohranjen blag spomin. — Lahka naj ji bo ameriška zemlja in naj ji sveti večna luč. M:.lwauške bolniki Milwaukee, Wis'. — V Miseri-cordia bolnišnici se že dalje časa nahaja rojak Joe Horvat, katerega je napadla pljučnica. — V okrajni bolnišnici v Wauwatosi leži rojak Frank X. Veranič, ki se bo moral podvreči operaciji. — V St. Luke's bolnišnici je bil operiran na nogi rojak Math Strucel. — Kri si je zastrupil rojak Joe Strucel in se nahaja v Misericordia bolnišnici. Smrt jih je pobrala V Prosser, Wash., je umrl slovenski farmar Anton Smre-kar, v starosti 73 let. Zapustil je devet otrok. V Monessen, Pa., je umrl Louis Jakič, v starosti 54 let. Doma je bil iz Zapotoka na Dolenjskem in je živel v Ameriki 36 let. Zapušča ženo in 10 otrok. --o- Samo enkrat bo morda bral tvoj sin ali hči, kar uči brez-verstvo o svobodni ljubezni itd. in strup bo učinkoval po svoje. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs ' Vihar je divjal naprej z vso svojo silo. Zrakoplov se je nagibal sedaj na desno, sedaj na levo in izgledalo jc, da bo vsak čas padel na tla in se razbil. Potniki so bili vsi prepadeni. V tem strahu je stopil princ Sborov v pilotovo kabino in ga ves prepaden in prestrašen vprašal, če so v nevarnosti. Pilot se ves jezen obrne nazaj in za-kriči: "Tiho! Nimam časa da bi se z vami ukvarjal in vam odgovarjali" — "P-s-s-t, p-s-t!'' posvari pilota prineov strežaj. "Ne govorite tako z njihovo visokostjo." "Oslarije!" odvrne pilot. Pri tem se letalo skoro prevrne in od strahu jc ena izmed 2cnsk omedlela. Jean Grevstoke pa ni bila tako strašljiva. Vstala jc s svojega sedeža in prišla v pilotovo kabino ter rekla prin-covcniu strežaju: "Tibbs, vrnite se na svoje mesto ter pomagajte princesi in Annetti. Jaz sama se bom tukaj vse-dla." Po teh besedah se jc vsedla in s smehljajočim obrazom pogledala pilota. "Imate pač težaven posel z letalom, kaj ne Mr. Brown?" "Res gospa," odvrne pilot; "toda nisem hotel odgovarjati onemu itrašljivcu niti mu povedali, da se nahajamo v nevarnosti. S kompasom ni nekaj v redu in poleg tega nam bo še poriva zmanjkalo. Pripravnega'prostora za pristati pa ne vidim nikjer!" Petek, o. decembra i 937 •AMERIK A NSKI SLOVEN F C — ■ ■ 1 —--- Stran 3 Družba sv. Družine 1 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. 'KEKS?1 Sedež: Joliet, 111. ^MT Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St, Joliet, 111- 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd, Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. B agajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, III Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, So. Chicago, 111. V hovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N, Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Fliinfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wads worth ave., Waukegan, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec"", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00. Zavaruje se lahko za §250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 1C. leta 'n so lahko v tem oddelku do 18. leta. Rojaki (inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini 1 CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA. IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv, Družine. St. 1. Društvo sv,. Družine, Joliet, — Predsednik Louis Martincic.h, 1410 N. Center St.; taj. John Barbie, 1303 Vine St.; blagajnik Joseph Ger-širh, 401 Hutchinson St. Vsi v Joliet, 111. — Seja se vrši vsako četrto nede-Ijo v mesecu ob 1:30 popol. v stari s°li sv. Jožefa. Št. 2. Društvo sv. DraZine, Mount Olive, 111.: _ Predsednik Mike Golda-tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive 111. Seja se vrši vsako drugo "edeljo v mesecu. St. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, — Preds. Anton Štrukel, 1101 -^H St., tajnik Anthony Kastigar Jr., 7th St. Vsi v La SaJrc, 111. Seja se !r« Hako drugo nedeljo v mesecu, v ,ski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne. L Društvo sv. Družine, Bradley, — Predsednik George Krall, P.O. 462, tajnik John Zaje, P. O. Box blv.gajnica Anna Jamnick, Box 368. *Sl v ___ t 11 C«:« .rrči vcalrn dru v Bradley, 111. Seja se vrši vsako nedeljo v mesecu. 1 ----- . ________ v. st 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, i : — Pred. Louis Basky, 1018 Poplar ^ eet. tajnik Frank Less, 1206 Chest- 'ut S.reet. Vsi v Ottawa, Illinois. — oei. g , V ^tuui.u, -.......... eJa <.e vrši vsako sredo po tretji ne-,elii v mesecu v prostorih sobr. Frank Lp- - e.Ss ob pol 8. uri zvečer. St- 6. Društvo sv. Družine, Wau-Ke2an. m.: — Predsednik Anton M^-f^ic, North Chicago, 111., tajnik Jo-7P'1 L. Drašler ml., 925 Wadsworth Waukegan, 111.; blagajnik Joseph r^sl'T st., 519 — ICth St., North Chi-sa8o, 111. _ Seja se vrši vsako prvo ol)oto v mesecu ob pol osmi uri do a v novi šolski dvorani na St. d ,'L Društvo sv. Družine, Rock- 1, > 'U. — Preds. Martin 2agar, 600 al0p~ * — - Sn . 'lv<-, tajniK in DiagajniK ivucuati III V*- 724 Meadow Avc" Rockdale' Vsako ' V Rockdale' I1:- Seia se vrži J Prvo nedeljo v mesecu v cerkve-1 Vc rani. Št . • ' 0. Dcuštvo sv. Družine, South R . .aJ0, m.; — Predsednik in bla-S,)mk Frank Cherne, 2672 E. 79th nik Anthony Motz, 9630 Avenue " Vsi v South Chicago, 111. Seja vsako četrto nedeljo v me- 11. Društvo sv. Družine, Pitts-Plvi ' Pa-"- — Predsednik Joseph CW;°vich, 39 Winchell St., Sharps-fo tajnik Joseph Widina, 5113 Geo Vay- Pittsburgh. Pa., blagajnik Weselich, 5222 Keystone St., 'iisbt " l'etj0 fburgh, Pa. Seja se vrši vsako p0, 0 nedeljo v mesecu ob 10. uri do- § n<: v K. S. Domu, 57. cesta. Hi,- l2- Društvo sv. Cecellje, Joliet, ij.'V"" Predsednica Anna Jcrisha, 806 V r.°aclway Street, tajnica Rose Ba-J-19 N. Center St., blagajni-iri J,Se.vrsi vsako drugo nedeljo ob 6. Wv^r, na domu sobrata Michael St 1« Sycamore St. fio, j,' • Društvo sv. Terezije, Chica. 2.1^3 '•■—•Predsednica Mary Kremesec, Ai),.,;'0- Winchester Avenue, tajnica v\ '.\A»«lc, 1858 W. Cermak Rd.; Uca .Theresa Pintar, 1930 W, 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvc sv. Terezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary Skoflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine Street. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, 111. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. 15th St.; tajnica in bla-gajničarka Agnes Barborich, 1504 So j lath St. Vsi v Springfield, 111. Seja se i vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th ;r: Laure St. Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St.; tajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena Ave.; blag. Rose Be-nich, 216 N. Arizona Ave. Vsi v Butte, Montana. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave. No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Sec'y- Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St. No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, 111. President Emery Subar, 1612 Elizabeth St.; Secretary John Rolih, 702 V. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1309 Elizabeth St. — Lodge meets every second Sunday at Slovenia Hall 803 N. Chicago St. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi. «i«3iiiiiiiiiiiiniiiiii[iiiimi)iiiiiiii[iniiiiiiiiiinnniminniniiniiiiii!ig; -v m Dopisi lokalnih društev l_JI UMIIimillUIIHMIIIIIC]IIIIIIMIIIUIIIIIIIWIIIHIHIMJTIIDMUIIHIM<> NAZNANILO DR. SV. DRUŽINE ŠT. 6, DSD. North Chicago-Waukegan, 111. Tem potom se naznanja članstvu našega društva, da ima društvo svojo glavno letno sejo v nedeljo 5. dec. v šolski dvorani. Ta seja ne bo samo glavna letna seja, kakor so bile prejšnja leta, ampak bo zelo pomenljiva in sicer radi premembe, katero je morala naša organizacija DSD. sprejeti cd Insurance Department,' Springfield, 111. Nam so bile naročene razne spremembe, katere so bile sprejete na naši začini redni konvenciji DSD, v Chicago, 111. — Na tej seji bodo te spremembe vse bolj natanko pojasnjene, da bo tako vsak član in članica razumela pri čem da smo in kako mora naša organizacija poslovati po državnih zakonih, kakor se to zahteva. Na tej naši glavni letni seji bo navzoč tudi glavni tajnik DSD Frank J. Wedic in Mr. Coyle, kateri je bil navzoč na konvenčnih sejah zadnje kon- vencije, da je tam pomagal in pojasnjeval kakšne so te stvari in kako je treba stvar spraviti v red, kakor tudi dva nova pomočnika. Od teh mož bote slišali kaj mora naša organizacija DSD napraviti da se bo strinjala z državnimi zakoni. Ob enem bodo tudi pojasnjeni novi certifikati, katere je zadnja konvencija odobrila za oba oddelka. Zatorej se prosi cenjeno članstvo, da se udeleži te seje, da ne bo potem nobenega nesporazuma zaradi raznih točk in da bo tako vsak član in članica vedel kaj so vse te spremembe, da ni to samo delo glavnega urada, ampak zahteva državnega depart-menta. Vse te spremembe, ki so bile že v našem glasilu objavljene, so stopile v veljavo začenši s 1. septembrom letošnjega leta, to je od časa konvencije. Toda, državni department nam je dovolil, da smemo do novega leta poslovati po starem, od novega leta naprej pa po novih določbah. — Torej cenjeno članstvo, ne pozabite seje v nedeljo 5. dec. v šolski dvorani ob eni uri popoldne. — Z bratskim pozdravom. Joseph L. Drasler, taj. -o- OD DR. SV. DRUŽINE ŠT. 6, DSD. Waukegan, III. Zopet se je približal mesec december, v katerem se vrše letne ali glavne društvene seje. Zato se obračam potom našega glasila na vse člane in članice našega društva, da se vsaj sedaj v. zadnjem mesecu leta, udeleže društvene seje. Delujmo, da zopet na kakšen način poživimo naše društvo. Skozi celo leto, bi skoro lahko rekli, ni bilo skorc nobene seje in če bo šlo tako naprej, mora vse skupaj propasti. Noben član ali članica noče prevzeti kakega urada. Ali bomo imeli samo tajnika? Saj nas je vendar nekaj! Mar smo vsi tako boječi? Ne vem kaj je vzrok, da bi ne prihajali na seje in se tam izrazili če ni kateremu članu ali članici kaj po volji. Saj ima na seji vsakdo ki spada k društvu pravico povedati svoje mnenje. Zato vas še enkrat prosim, če vam je kaj ležeče na tem, da društvo obstane, pridite na sejo in izrazite tam svoje mnenje za izboljšanje. Na glavni seji ima vsakdo pravico voliti ali biti voljen. Ce vam slučajno kak uradnik ni po volji, izberite in izvolite si drugega, saj je danes mnogo zmožnih članov, pa naj si bo za ta ali oni urad. Zato pridite v nedeljo 5. dec. na sejo ob 2:00 uri popoldne v šolsko dvorano na 10. cesti. — Pozdrav vsemu članstvu Družbe sv. Družine. John Gerčar, začasni preds. PRIPOROČILO Ely, Minn. Slovenskemu občinstvu v Ely, Minn., javljam, da sem bil na ljudskem shodu dne 14. novem- bra nominiran kot kandidat za aldermana; volitve se vrše dne 7. decembra. Priporočam slovenskemu občinstvu, da bolj kot kedaj poprej voli svoje kandidate. Zahvaljujem se občinstvu za dosedanjo naklonjenost. Frank Zgonc, Jr. (Ogl.) sedanji alderman. mmrki '4 1 j ' ~ f i ZADNJA POT REV. F. S. RANT A BALOKOVIČEV KONCERT Zlatko Balokovic, slavni vijo-linist, ki je dosegel izredne uspehe s svojim nastopom s Chicago Symphony Orchestra, se bo povrnil v Chicago, kjer bo imel 12. decembra koncert v Orchestra Hall, ob 3:30 popoldne. Mr. Balokovic, po rodu Jugoslovan, je študiral najprej na glasbenem konservatoriju v Zagrebu, kjer je z odliko graduiral, na kar -je nadaljeval študije na Dunaju in mu je bilo pozneje naklonjeno državno odlikovanje za igranje na vijolino. Prepoto- val je nato skozi vsa glavna mesta Evrope in tujezemstva, kjer je s svojimi koncerti povsod žel uspehe. Ko je prispel v Ameriko, je najprej nastopil kot solist v orkestru Chicage in Los Angeles, na kar je tudi obiskal vsa večja mesta. V nedeljo, 12. decembra, ga bo imela Chicago ponovno priliko slišati. Vstopnice za njegov koncert stanejo od 40 centov naprej. St. Paul, Minn., 29. nov. 1937. j Rev. Francis S. Ranta so pokopali danes zjutraj iz cerkve sv. Neže v St. Paul, Minn. Č. gospod je bil rojen na Ces-nici fari nad Škofjo Loko dne 29. januarja 1875. Posvečen v duhovnika dne 9. junija 1900. Deloval je vedno po nemških fa-rah nadškofije St. Paul, v Minnesota V mlajših letih ga je zanesla pot večkrat tudi med Slovence na zapadu. Njemu gre zasluga da je imela Amerika toliko slovenskih duhovnikov zadnjih 30 let. Leta 1904 je šel v domovino, nabral večje število mladih študentov, ki so imeli dovolj poguma pozabiti domačo streho in iti p,o svetu, in slediti Gospodu in delati v Njegovem vinogradu. Nad 200 duhovnikov se je udeležilo pogreba pod vodstvom nadškofa John Gregory Murray. Na pokopališču je opravil pogrebne obrede dekan, Very Rev. Mathias Šavs iz Shakopee. Slovenski duhovniki, ki so se udeležili pogreba: Rev. Mathias Stu-kel, Rev. Anton Šavs, Rev. Francis Jager, Rev. Anthony Mikš, Rev. John Trobec in Joseph Trobec, Rev. Valentine Schiffrer, Rev. Dr. John C. Gruden, Rev. Vincenc Božja, Rev. Peter Božja, Rev. Francis Mis- RAZNOTEROSTI KAKO SO UKRADLI BOJNI ČOLN V francoski luki La Pallice je že več dni bil zasidran patruljni čoln rdeče španske vlade "Dono-stia". Na krovu je bila 18 mož močna posadka, po večini Baski. Dne 1. novembra zvečer pa je nekdo, ki ga pa francoske oblasti še niso ugotovile, povabil vseh 18 mož posadke v neko kavarno v La Rochelle. Vseh 18 mož je zapustilo svojo ladjo ter odšlo na preprijazno povabilo v kavarno. Ko so se pozno ponoči španski mornarji hoteli vrniti na svojo ladjo, jim je v luki z ladje nekdo zaklical, naj ne hodijo nanjo, ker je že zasedena po posadki belih španskih podmornic "C2" in "C4". Ker sedaj rdeči mornarji niso imeli iti kam prenočevat, so naprosili francosko policijo, da jih je vsaj za eno noč vzela pod svojo streho. Pravijo, da se nočejo več vrniti na Špansko ter se bodo rajši izselili v kako drugo državo. Prijatelje iger in petja, od blizu in daleč, vabimo na DRAMATIČNO PRIREDITEV DRUŠTVA "LILIJA" V MILWAUKEE, WIS. v nedeljo, 5. decembra, V SOUTH SIDE TURN DVORANI Popoldne ob 3. uri otroški program in igra: "The wrong buhy9 Zvečer ob 7:30, 4-dejanska veseloigra: "MICKI JE TREBA MOŽA" 88krat na odru v Sloveniji, v enem letu. Vstopnina 30c v predpr.; pri vratih 40c. — Okusna večerja, ples — PIJTE SLOVEČE MONARCH PIVO------ na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje VAŠ ROJAK JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111. sia, ki je vodil cerkveno petje pogreba, Rev. Peter Remškar.— Iz daljave so prihiteli izkazati zadnjo čast pokojnemu: Iz severne Minnesote: Rev. Frank Mihelčič, iz Ely, Minn.; Rev. John Jerše iz Tower, Minn.; Rev. Louis Pirnat, Eveleth, Minn.; Rev. John E. Schiffrer, Chisholm, Minn. Iz Wisconsin: Rev. Ruda Potočnik, Sheboygan, Wis.; Rev. Anton Schiffrer, Milwaukee. Fara St. Agnes je ena izmed najstarejših in največjih fara v St. Paulski škofiji. Ustanovljena je bila pred 50 leti. Zgodovina pove, da je bil ustanovnik fare škof James Trobec. Nasledoval mu je Rev. John Solnce, ki je postavil krasno cerkev v barok slogu. Cerkev sv. Neže je posnetek in edini posnetek slovenskih cerkva v starem kraju. Delo pri stavbi je izdelal Rev. John Solnce. Nasledoval mu je Monsignor Anthony Ogulin. V avgustu 1933 je monsignor umrl in Rev. Francis Rant je prevzel vodstvo fare v svoje roke. Vodstvo župnije bo ostalo v slovenskih rokah, ker je postavljen za župnika Rev. Dr. John C. Gruden, profesor iz St. Paul Seminary. Castitamo gospodu in mu želimo veliko božjega blagoslova. Poročevalec ANGLEŠKI PARLAMENT BODO MODERNIZIRALI Angleški parlament zboruje v zgodovinski westminstrski palači, katera je že hudo stara in potrebna velikega popravila. Ker pa Angleži tako močno drže na tradicijo in ker bi bili stroški za popolno predelavo tega velikanskega poslopja preveliki, bodo poslopje le malo popravili in ga le malo modernizirali. Komisar za javna dela na Angleškem je pred kratkim angleško javnost obvestil, kaj bodo preuredili v tej palači. Najprej je povedal, da zbornice za poslance ne bodo mogli povečati, čeprav je za vse poslance sedaj tamkaj premalo prostora. Pač pa bodo v poslopje napeljali moderno razsvetljavo in tudi poslansko obed-nico bodo docela prenovili, povečali in kuhinjo modernizirali. Drugih stvari ne bodo spreminjali; čeprav bi bilo trieba še več storiti. Pač pa bodo poskrbeli, da bodo zatrli miši, katere so se silno namnožile v kleteh in v prizemlj u tega najmogočnejšega parlamenta na svetu. Doslej sq miši krotili z mačkami, kar pa se baje ni dovolj obneslo. Zato bodo sedaj ob predelavi uporabili sredstva. KAKO JE MOČAN PALEC NA NOGI Nemški raziskovalec dr. Jožef Hahn je raziskoval moč prstov na človeški nogi. Zlasti ga je zanimalo, kako je močan palec na človeški nogi. In je mož ugotovil, da je palec na nogi tako močan, da more pritiskati s silo 25.7 kg. Kajpada ne pritiska s to silo takrat, kadar človek mirno stoji na tleh, marveč takrat, kadar človek hodi in delujejo vsi prsti na nogi. Kadar človek hodi, je pritisk palca na tir ali pod zelo velik. Včasih je njegova sila še večja kakor pa jc zgoraj omenjeno. Moški palec včasih pritisne na tla celo s silo 35 kg, ženski pa 29.75 kg. Zanimivo pa je, da pri moškem lev palec bolj pritiska kakor desni. Drugi prsti na človeški nogi pi so v primeri s palcem pravi slabiči. Tako na primer prst, ki jc zraven palca, ne pritisne več kakor 3.1—6.1 kg. Pri otrokih pa so vsi prsti s palcem vred razmeroma precej močni. Iz tega moremo tudi razumeti, zakaj se otroci nauče tako lahko plesati po koncih prstov. S čem naj se spomnim I I tiH 'i I I'^Bmimgling^-tMWM«^ ^ ifalMtM'MlV.aMI svojih domačih zajfožic? Meseca januarja začne izhajati novi slovenski list mesečnik, ki bo zanimiv, poučen, zabaven. Naroči svojemu sorodniku, prijatelju ali znancu ta novi list za eno leto, ki stane za Ameriko $2.00 in dal mu boš krasno darilo, ki bo vsak mesec prihajalo predenj in ga spominjalo na tvoje prijateljstvo in ljubezen do njega. Hvaležen ti bo za to darilo, bolj kakor za kaj drugega. Naročite mu ga še danes in pošljite znesek na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois NAROČNINA novemu mesečniku za staro domovino bo letno $3.00; tudi za vaše domače v stari domovini si ne morete omisliti lepšega darila. Naročite jim ta list za božično in novoletno darilo! BOŽIČNA DARILA vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš( cene: V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.55.................... 100 Za $ 5.00.................... 200 Za $ 7.20.................... 300 Za $10.00..._............... 420 Za $11.65................... 500 Za $23.00...................1000 Din Din Din Din Din Din Za Za Za Za Za Za $ V ITALIJO: 6.50.................. 100 $ 12.25----------------- 200 $ 30.00.................... 500 $ 57.00...............„...1000 $112.50....................2000 $167.50....................3000 Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85 Za $25.00 pošljite............$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JERICH Lir Lir Lir Lir Lir Lir 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 3' AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 3. decembra 1937 * ROMAN SpUala B. Orczy Prevedel Paulua V nekem šatora je bil postavljen "čudodelni mlin". Spustil si novec v špranjo, kolesa so zavrvela, stroj je zaropotal in izza ogla je prišel dolg sprevod samih starih sključenih bab. Izginile so skoz vrata v mlin in koj nato je priplesala pri drugih vratih vesela družba mladih deklet na prosto, zasukale so se parkrat po cesti in izginile za drugim oglom. Radosten smeh in plosk gledalcev je spremljal drobne za ped visoke, iz lesa izrezljane in slikovito oblečene podobe. Največ radovednih gledalcev pa se je zbralo krog odra, ki je v malem kazal grozote pariške revolucije. Oder je predstavljal trg de la Greve v Parizu. Nekaj hišic — iz lesa izrezljanih — v ozadju, pred njim pa vzvišen prostor in na njem guillotina. Krog guillotine gruča ljudi, za ped visokih, lesenih podobic, oblečenih v raztrgane cunje, — pariško ljudstvo. Podobe so stale na kupu in nemo molele roke kvišku. Rabelj, oblečen v škrlat, je čakal pri guillotini. Če si vrgel novec v špranjo, je zarožljal nekje stroj, podobe pod guillotino so zakrille z rokami, izza ogla je pristopica-la drobna postava, stopila na vzvišeni prostor in položila glavo na tnalo pod nož guillotine. Rabelj je dvignil roko, sekira je žaropotala na vrat lesene podobe. Glava je odletela v pripravljeno košaro, truplo pa se je zavalilo nekam za oder. Lahna groza je obšla gledalce vsaki-krat kadar so zaigrale podobe svojo igro in tiho je bilo v šatoru, da je bilo slišati vrvenje stroja in rožljanje koles, ki so dajala življenje lesenim podobam. Na steni šatora je bilo v velikih črkah napisano: "Darujte za uboge sestradance v Parizu!" Mlado dekle se je od časa do časa prikazalo izza zastora, ob katerem je stal oder z guillotino, krožnik jp nosila v roki, hodila med gledalci in prosila z otožnim enoličnim glasom: "Prosim, darujte za uboge sestradance v Parizu!" Lepe črne oči je imela, skoraj podolgovate, in čudovit izraz je znala položiti vanje. Govorila je sicer angleški in še precej dobro, pa izreka in naglas sta izdala, da je pristna Francozinja, ki pobira denar za svoje uboge sestre in brate v Parizu. • / Včasi kadar se je nabralo dovolj občinstva, je stopila na oder poleg mize z guillotino in zapela čudne, neznane pesmice, ki jih nihče ni razumel. Pa pesmi so donele otožno, pobito, žalostno in pridni richmondski najemniki in kmetje, ki so se prišli zabavat na ljudsko veselico, ne pa poslušat žalostink, so bili končno veseli, da so spet prišli ven iz šatora na sveži zrak v jasno solnce in nazaj v veseli šum in vrvež veselice. "Kar zagomazelo mi je po koži," je pripovedovala gospodična Polly, hčerka gostilničarja "Pri zvonu", spodaj ob reki. "In pravim, čemu bi naj mi Angleži žrtvovali svoje trdo prislužene vinarje za tiste morilce onstran vode — ? Saj so si sami krivi, da jim prede slaba —! Pojdimo, rajši si poglejmo kaj veselejšega!" Obrnila se je in odšla po trati, odkoder so odmevali veseli zvoki godbe. Za njo pa je stopical njen večni spremljevalec Tomaž, rdečeličen fant, mlad, pa neroden v obnašanju in nespretnem odgovarjanju. V tem je prišla tudi gospoda na veselico. Lord Anton Dewhurst, visokozrastel, širokoplečat mlad človek prijetnega obnašanja in vedno dobre volje, se je brezskrbno kretal med ljudmi in njegov gromki, prešerni smeh je povsod zbudil veselo razpoloženje. Francoskih gostov je bilo mnogo. Begunci so bili, pribežali so iz krvavega, nemirnega Pariza v veselo svobodno Anglijo. Ves Richmond jih je bil poln, saj so skoraj vsi uživali gostoljubnost gospoda Percyja in njegove soproge. Lahko jih je bilo spoznati po govoru, pa tudi po obleki. Preprosto so bili oblečeni, žalno obleko so nosili. Tudi gospod Andrej Foulkes je prišel s svojo soprogo Suzano. Predkratkim šele sta se poročila. Mlada žena, nežna in drobna, prava Parižanka, je slonela soprogu na desnici in ga oboževaje gledala. "Ni čuda da je tako zaljubljena v svojega moža!" je vzdihnila gospodična Polly. "Saj je zastavil zanjo svoje življenje! Iz-jitrgal jo je prav izpod guillotine in živo in |zdravo jo je pripeljal sem na Angleško! ■ Pravijo, da se je hudo pograbil s Francozi, pa še sam da je bil proti celemu krdelu vojščakov. Tako sem čula. — Ti nič ne veš.o tem, Tomaž, kaj?" se je zbadljivo obrnila k svojemu večnemu spremljevalcu. "Beži beži!" jo je zavrnil Tomaž z nenavadno živahnostjo, ko je videl, kako so ob-čudovaje visele njene rjave oči na mladem junaku. "Ni res da bi bil on vse sam opravil! Gospod Andrej je izvrsten Človek, to lahko verjameš, ampak tisti, ki je rešil mlado Francozinjo iz rok revoluci-jonarjev, ta je bil drug junak, — najpo-gumnejši, naiplemenitejši mož, ki ga svet pozna, — "Dušica"!" In ko so se dekletove oči zasvetile pri imenu narodnega junaka, je pristavil v užaljenem ljubosumju: "Pravijo pa, da je tista "Dušica" zelo grd človek. Nihče ga še ni videl. Tako grd je, pravijo, da bi bil za strašilo v proso. Noben Francoz mu ne more pogledati v obraz, rajši ga pustijo mirno oditi iz dežele, ko pa da bi gledali njegov obraz. Tako grd je, pravijo." "Brrr—, kaka neumnost!" ga je zavrnila lepa gospodična Polly in ga nevoljna ošinila z očmi. "In če je res kar pravijo, zakaj pa ti ne greš na Francosko z "Dušico"? Glavo stavim, noben Francoz te ne bo dvakrat pogledal!" Bučen smeh je pozdravil Pollyjine bodeče besede. Truma mladih ljudi je sprejela prepirajoči se par. Gospodično Polly so povsod radi videli. Dedinja težkih funtov je bila, kdo ve če bi bila brez njih tako priljubljena. Svojega večnega spremljevalca je rada potegnila. — Pa tudi dobrega srca je bila. (Dalje prih.) STENSKI KOLEDAR 0 IB Amerikanskega Slovenca I samo 28 centov g kar pošljite v znamkah ali gotovini in poslali bomo koledarje na dane naslove. Naročite ga takoj, da ga bodo dobili v stari kraj ravno za Božič in Novo leto. Naročila pošljite na: Knjigama Amerikanski Slovenec West ™i;Lois | ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o. krasiti grobove avo-Jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se oriporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 Družinska pratika ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev t \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezideneni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. I VELIKO S*isan® polje J« ML Trash Blasnikovo PRATIKO ZA LETO 1938 Smo ravno prejeli. Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. POZOR! BOŽIČNE KARTE 50 za S1'00 in več> z natiskanim imenom; krasna zbirka v škatljah; 25 za $1.00; nabožne karte. NAROČITE JIH ZDAJ! TUDI PREDMETI ZA DARILA: nogavic^ predpasniki,' brisače, žepne rutice, prevlake za blazine, itd., PO ZMERNIH CENAH. JEWEL'S GIFT SHOPPE Tel. Canal 3073 Chicago, 111. VESELI BOŽIČ ŽELIMO VSEM! Illllllllll 1845 W. Cermak Rd. ODPRTO VSAK VEČER. IZRAZITE Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem moji dragi materi, mojim bratom in sestra ter vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem v moji rojstni vasi Malence pri Mariboru, kakor tudi po drugih krajih. Naj Božje Dete vse obilo blagoslovi! FRANK POZNAN, Barberton, Ohio. božična i n novoletna voščila potom "Amer. _______- Slovenca"! Že večkrat smo bili opozorjeni zakaj ne uvedemo v božični številki "Amer. Slovenca" posebne rubrike, v kateri bi rojaki iz raznih krajev Amerike objavjali proti mali odškodnini * svoja božična in novo-j letna voščila in po-j zdrave svojim dragim j domačim v stari kraj. Letos smo sklenili, j da to poskušnjo napravimo. Zato bo v božični številki našega lista na razpolago toliko prostora, kolikor bo kdo hotel, za objavo takih božičnih in novoletnih voščil. Za prostor se bo računalo strankam za take objave le toliko, da bo to krilo stroške za prepisavanje, za stavo ter porabo papirja. Cena za objavo takih voščil je: Voščilo do 50 besedi .... 50 centov Voščilo do 75 besedi .... 75 centov Voščilo od 100 do 125 besedi . . $1.00 Za daljša voščila kakor 125 besedi, za vsakih 50 besedi po 25 centov več. Da vidite, koliko prostora zavzame voščilo okrog 50 besedi, objavljamo v okvirju tega oglasa vzorec. Tako voščilo je okrog 50 besedi in stane za objavo 50 centov. — Spišite voščilo, potem preštejte besede in z naročilom pošljite potrebni znesek, vse drugo bomo uredili mi. Naročila sprejemamo do 14. decembra. PRIPOROČAMO, da naročite našo bo-."T" žično številko, ki bi vsebovala več lepih zanimivih bo£:čnih povesti in mnogo drugega zanimivega čtiva, vaš™ domačim v stari kraj. Posamezna številka božične izdaje STANE S POŠTNINO VRED ZA STARI KRAJ.......»alllU JL^JC. kar pošljite vred z zneskom za objavo voščila. Zraven pošljite natančne naslove za stranke, katerim bote naročili božično številko. Z božično številko bote naredili svojim domačim in prijateljem v Etarem kraju obilo veselja. — Naročila pošljite na: Uredništvo "Amer. Slovenca 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Sft Trunk — ciničen. (Konec) The Pope castigated Naturalism, which is tltfe hall-mark of the "Synagogue of Satan", and which manifests itself in the persistent campaign to degrade the Sacrament of Matrimony, laicize education and exclude God from public life. Reverence for Divine law, he tells the Catholic world, is being taken away. "Sedition permitted and approved^ and popular passions urged on to lawlessness... by associations of Communist and Socialist; and the sect of Freemasonry greatly favors their designs, and holds in common with them their chief opinions." Their juxtaposition of Communism and Masonry is, to put it mildly, enlightening. We have been sceptical when Spaniards and Frenchmen seemed over-credulous in ascribing modern ills to Masonry. We have known Masons, American Masons, who are the kind of good fellows one likes to go hunting or fishing with, or to meet on the golf-course. But Latin Catholics who get jittery at the mention of Masonry can point to a sad historical record from which we can learn much about world affairs. It has been said that Freemasonry is the most formidably adversary God's Kingdom on earth has ever had to meet. A similar remark has been made about Communism. But there is really no contradiction here. The two are not identical, but the distinction between them is an incomplete one. A generation ago, French anticlericalism had its strength in the radical-socialist Bloc. The Radicals were bourgeois liberals; the Socialists were their natural enemies. But middle-class anticlerical Radicals like Millerand and Jauers could pass over to the Socialist camp, and still feel quite at home. Anticlericalism might be born of fanatical hatred for the Church, or it might be merely a convenient diversion to keep the oppressed workers from disturbing prosperous Liberals. It served none the less as a bond of union under the aegis of Masonry. The presence of a common "enemy" made Individualist and Collectivists fast friends. In the name of social justice, order and the moral law, Leo XIII in his Rerum Novarum and elsewhere attacked the errors of both. Which is one more proof that materialist Communism ami materialist Liberalism, alias Capitalism,are blood brothers, tarred, we may add, with the same atheist smudge. In the ravings of the Utopian Dr. Marx, the class struggle is the key to world history. The men of money have ground down the millions; the millions, now conscious of power of numbers, will triumph in the final revolution, and humanity will be happy forever in his one-class proletarian paradise. A millennium and a half before Marx, Saint Augustine, with closer attention to sane philosophy and the facts of history, saw mankind divided a-long different lines. And Ignatius Loyola, following Augustine ranged all creation in two great armies under the banners of Lucifer and of Christ. In our machine age Marx has a strong appeal. In any age the philosphy of Augustine and Ignatius Loyola explains the facts. To conclude with a glance at the counter-revolution in Spain, the disciples of Mar* and Lenin can, indeed, tell uS much about its horrors. But most significant is the Libe-ral-CommunJst-Anarchist alliance and its echoes in the international press. From the beginning, I have been an optimist, for two reasons. National Catholic Spain will be rejuvenated. Perhaps more important, the dark forces that threatened a lethargic ci" vilization have been forced to show their hand at closer range than in Russia. And mayhap a deluded world will awaken to fact that a conspiracy two centuries old against the Church of Christ constitutes a standing peril to modern society." Bivši predsednik Masaryk je bil svobodomiselc. Ali je spadal tudi med "latinske' framazone, ne vem, težko, vsaj Masaryk je bil "a good fellow," s katerim se je dalo govoriti, kakor se da govorit1 z Rooseveltom, in upam, d^ bi se dalo govoriti tudi z Grillom. Pri evropejskih i11 latinskih framazonih..." a C*' tholic gets jittery..." Hitlera in Mussolinija odklanjam. Če pa sta stopila s Salazarjem vred framazon-stvu "na dolge prste," sta a'1 so morali vedeti, kaj delaj0, G. Grilla to zaboli, mene ne> ker meni gre le za omejiteV vrlo zlobnega dela tajnih moči. Če bi postal s tem —-ničen, nič na tem. -o----f Oglasi v "Amer. Slovent" imajo vsikdar uspeh! RAZNOVRSTNE JASLICE Naša knjigarna ima v zalogi raznovrstne božične jaslice, katere si lahko naročite po pošti v vse kraje. Papirnate jaslice dobite pri nas od 15c. naprej s poštnino vred. Male jaslice........15c Zbirka pastircev, jaslice in Trije Kralji, ki se razstavijo . . . 25c Lepe papirnate jaslice .... 35c Lepe papirnate, v več barvah . . 50c Lepe trde papirnate .... $1.00 Naročila za vse to sprejemamo samo do 20. DECEMBRA, ker poznejša naročila ne bo moč pravočasno dostaviti. Naročila naslovite s potrebnim zneskom v znamkah ali Money ordru na: Knjigarna Amerikanski Slovenec f 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois •m