ISSN 7704-01985
9 . .	______
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, sreda, 14. avgusta 2002 / letnik LV / št. 33 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Zakonito!?
Prah, ki se je dvignil okrog zavarovalnice Vzajemna, se kar ne more poleči. Morda bo res, kot trdi glavna tarča afere, dr. France Arhar, da je medijski napad na zavarovalnico sprožila njegova napovedana kandidatura za predsednika države. Ce je res, je tudi prav. Ko se nekdo odloči za politiko, mora biti pripravljen dati na mizo vse karte. Sele potem je kandidatura legalna in želja, da kaj dobrega naredi za svoje sodržavljane, iskrena. Volivcem je tako omogočeno, da izberejo med kandidati, ki jih poznajo v dušo in denarnico.
Vzajemna posluje v skladu z zakonodajo, z njeno začasno skupščino je kljub nasprotnim mnejenjem pravnih strokovnjakov vse v redu, člani nadzornega sveta si zaslužijo visoke nagrade, predsednik uprave pa tako visoko plačo. Takšna so nenehna sporočila "obtoženih", vključno z nadzornim svetom, ki se je sestal na pritisk javnosti in nekaterih članov.
Kljub vsemu je afera vrgla veliko moralno senco na zavarovalnico, ki ima milijon tristo tisoč prostovoljno-obveznih zavarovancev. Dolžnikov Vzajemna skorajda nima, saj bi bili takoj prikrajšani za zdravstvene storitve, konkurence na trgu tudi ne. Denarja ima očitno v izobilju, saj so njeni pomembni prihodki tudi iz financiranja, torej obresti. Kako bi v takih pogojih ne bila uspešna? Ceprav posluje po načelih delniških družb, se le ne more primerjati z družbami, ki svoj dohodek pridobivajo na trgu, v domači in mednarodni konkurenci. Kakšne plače si zaslužijo njihovi menežerji? Mimogrede: Arharjeva plača, ki kroži v javnosti in je dobila potrditev nadzornega sveta, je skoraj 33-kratnik najnižje slovenske bruto plače, ki jo prejema nekaj deset tisoč državljanov, ki bodo morali od septembra plačevati 10 odstotkov višjo premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Morda pa je afera za dr. Arharja pravočasno opozorilo, da ne kandidira za predsednika ^
države. Že zaradi bis-	~----- Ry-^s)
tveno manjše plače ne.	^^
RDEČI KRIZ / RK POZIVA
Podarimo kos kruha
Na jugu Afrike, v Zimbabveju, Zambiji, Lesotu, Swazilandu in Malaviju je izbruhnila velika humanitarna kriza. Po ocenah mendnarodnih opazovalcev strada 13 milijonov ljudi. Trenutno primanjkuje najmanj štiri milijone ton hrane, da je tragedija še hujša, je z virusom HIV okuženih oziroma obolelih za aidsem že četrtina prebivalcev.
Tudi slovenski Rdeči križ želi pomagati. Prispevke za prizadete bo zbiral med 10. avgustom in 10. septembrom na posebnem sklicu na žiro računu pri NLB št. 02922-0019831742, sklic 4008. S 1000 tolarji prispevka bodo darovalci omogočili nakup najosnovnejše hrane za dan preživetja petčlanski družini, s 3000 tisoč tolarji bodo
razveselili in za en dan nahranili 15 otrok, s 6500 tolarji pomoči pa bo ena oseba lahko preživela mesec dni. V Rdečem križu Sloveniji zagotavljajo, da bodo vse prispevke, ki bodo do 10. septembra prišli na sklic 4008, transparentno ločili od drugih sredstev. Po končanem zbiranju bodo podatke javno predstavili.
JUNIJSKI POLO BASIS.
Svež in ugoden!
2e od 1.760.000 SIT.
Izberite brezplačno klimo ali prihranek v vrednosti / V> 190.000 SIT.
Priiel, prevzel, zmagal. Pole.
Dominko d.D.o., Zadmini I19 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.0.0.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
pit
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I FEFIIIJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J
v KEORd.a.o.,ZrkQVBkacertaa7,2000 Maribor	^
V četrtek, 8. avgusta, so se v Mostju spomnili na 60. obletnico padca Slovenskogoriške - Lackove čete. Delegacijo, ki je položila venec k spominskemu obeležju čete, je vodil župan občine Jur-šinci Alojz Kaučič. Foto: Majda Goznik
PTUJ / SKUPŠČINA PTUJSKIH PEKARN
Zaradi modernizacije ne l90 odpuščanja
Poslovanje ptujsldli peliarn in slaščičarn (rezultate predstavljamo v posebnem sestavku) je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta spet uspešno, kar je tudi posledica tehnološke posodobitve.
Kot je povedala direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn Erika Mihelac, načrtujejo še nekaj posodobitev, vendar zaradi tega noben delavec ne bo ostal brez zaposlitve, pač
pa se bo njihovo število (ob koncu letošnjega junija jih je bilo 121) zmanjševalo le na račun odhodov v pokoj.
Več na strani 4.
MG
GORNJA RADGONA / 40. KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM
1480 razstavljaviev iz 21 držav
Od 24. do 31. avgusta bo v Gornji Radgoni tradicionalni kmetijsko-živilski sejem - že 40. Na njem se bo, kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci, predstavilo 1480 razstavljavcev, ki prihajajo iz 21 držav, na voljo pa imajo 50.300 kvadratnih metrov neto razstavnih površin. Sejem bo v soboto, 24. avgusta, odprl predsednik države Milan Kučan.
Vei na strani 11.
LyilOď^Q	Mlajšo
• p
Glasujte m svojo ^4fkelnm! i
Pokrovitelj nagrade
RELAX'
tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi (več na strani 17)
REPORTAŽE
PREKMURJE: Čudežne moči narave ob Bukovniš-kem jezeru
STRAN 17
PO NAŠIH OBČINAH
LESKOVEC: Obujanje spominov in prijetna zabava
STRAN 8
POGOVORI
MARKO KOS: "Energijo mi daje meditacija"
STRAN 14
POLITIKA
TEDNIKOVA ANKETA: Bi volili M. Lucija za župana
STRAN 5
9770040197046
DOMA IN PO SVETU
PTUJ / POGOVOR S FELIKSOM BAGARJEM, PREJEMNIKOM PRIZNANJA MO PTUJ
"Rad imam ljudi, svoje mesto .
II
Feliks Bagar je eden izmed tistih Ptujčanov, ki prisegajo na vožnjo s kolesom - z njim se pripelje do vseh ptujskih vrat. V svojem bogatem življenju jih je odprl veliko. Povsod, kjer je delal, so cenili njegovo poštenost in odkritost ter skrb za druge. Je neke vrste sinonim za organizirano sindikalno delo na Ptujskem, mladinsko prostovoljno delo in medrepubliško sodelovanje.
Rodil se je na Galušaku v občini Sveti Jurij ob Šcavnici. Na Ptuj je prišel med vojno, leta 1944. Izučil se je za krojača, uspešno je končal tudi mojstrsko šolo oblačilne stroke. Že zelo zgodaj se je vključil v mladinsko in sindikalno organizacijo. Leta 1945 je aktivno sodeloval pri odstranjevanju ruševin na Ptuju. Seznam delovnih akcij, na katerih je sodeloval, je dolg. Bil je zraven pri regulaciji Pesnice, gradil je železniško progo Šamac-Sarajevo. avtocesto Zagreb-Beograd, zadružne domove na Ptujskem. Naloge tajnika ptujskega občinskega sindikalnega sveta je prevzel leta 1959, do takrat pa je delal v svojem osnovnem poklicu. Do upokojitve leta 1990, upokojil se je kot tajnik občinskega sindikalnega sveta na Ptuju, je služboval v izvršnem svetu in zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj, kjer je bil sekretar. Ob rednem delu je opravljal tudi naloge poveljnika občinskega štaba za civilno zaščito, bil je predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Ptuj, podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Ptuj, v krajevni skupnosti Rogoznica pa je vodil socialistično zvezo in krajevno skupščino. V jeseni življenja se razdaja pri Društvu upokojencev Rogoznica, sindikatu upokojencev Slovenije, Aktivu sindikalnih aktivosti ZSSS Ptuj ter v Klubu brigadirjev MDA občin s Ptujskega. Za njegovo vsestransko aktivnost ga je župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci ob sedmem prazniku mestne občine Ptuj nagradil s priznanjem -pečatom mesta Ptuja z likom svetega Jurija.
TEDNIK: Kaj vam pomeni priznanje, ki vam ga je ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj izročil ptujski župan Miroslav Luci?
F. Bagar: "Priznanje me je prijetno presenetilo, pomeni mi veliko. Zanj sem iskreno hvaležen. Čeprav je naslovljeno na moje ime, čutim in sem mnenja, da pripada tudi vsem mojim prijateljem in sodelavcem v Klubu ptujskih brigadirjev, v ptujskem Aktivu sindikalnih aktivistov in v Društvu upokojencev primestne četrti Rogoznica. Sem le eden izmed njih, doseženi uspehi so rezultat našega skupnega dela in tovarištva, ki nas združuje."
TEDNIK: Vaše življenje je eno samo razdajanje, bi lahko bili drugačni?
F. Bagar: "Čas, delo in pogoji življenja so me izoblikovali. Imam jasno začrtane cilje in smer, delati dobro in pošte-
no ne glede na spremembe in dogodke, ki so se odvijali v 20. stoletju in ki bodo sledili v 21. Rad imam ljudi, domovino in naše mesto Ptuj."
TEDNIK: Kakšne nasvete
delo, blagostanje, mir in sožitje med generacijami. Vrednote prostovoljnega dela, humanosti, medsebojne pomoči, spoštljiv odnos do starejših, požrtovalnost in pripravljenost delati za dobrobit ljudi in domovine, naj bi bile vtkane v lastnosti mladih generacij, ki si utirajo pot svoje prihodnosti."
TEDNIK: Kako ocenjujete aktualno dogajanje v mestni občini Ptuj?
Feliks Bagar: »Priznanje si delim z vsemi svojimi prijatelji, saj je rezultat na{ega skupnega dela in tovari{tva.« Foto: Črtomir Goznik
lahko da nekdanji brigadir mladi generaciji?
F. Bagar: "Znanje in vrednote, da bodo mladi gradili prihodnost, ki bo zagotavljala
F. Bagar: "Dogajanja in razvojne usmeritve v mestni občini Ptuj ocenjujem pozitivno. Z združenimi močmi, večjim vplivom gospodarstva in z so-
delovanjem vseh lahko dosežemo še mnogo več. Potreb in problemov je veliko, zato je potrebno več stikov in pogovorov z ljudmi v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter v četrtnih skupnostih tako v mestu kot na podeželju."
TEDNIK: Kaj bi moralo mesto še narediti, da bi bilo prijazno do svojih občanov, zlasti še starejših?
F. Bagar: "V praksi uresničevati Program razvoja varstva starejših v Sloveniji do leta 2005, ki ga je slovenska vlada sprejela že leta 1997. Občine, krajevne in četrtne skupnosti naj s konkretno izdelanimi socialnimi programi zagotavljajo stalno skrb za starejše skozi vse leto. Pomembno humanitarno delo na tem področju opravljajo društva upokojencev in tudi krajevne organizacije Rdečega križa. V odnosu do starejših, za njihovo lepšo jesen življenja, smo vsi dolžni storiti mnogo več, kot to storimo danes."
TEDNIK: Če bi se zanimali za vaše želje, kaj bi povedali?
F. Bagar: "Želim si, da bi se ljudje medsebojno spoštovali in razumeli, v težavah drug drugemu pomagali ter složno gradili skupnost, v kateri bo za vse in za vsakogar dovolj blaginje, soživetja, miru in človeške topline."
MG
CERKVENJAK / ZUPAN SPREJEL ODLICNJAKE
Za vzpodbudo in nagrado
Ker se počasi približuje novo šolsko leto (samo še pol meseca nas loči od tega), naj za vzpodbudo učencem še enkrat spomnimio na tiste, ki so se v preteklem šolskem letu posebej potrudili.
Tudi v Cerkvenjaku je župan občine Jože Kraner sprejel od-ličnjake iz OŠ Cerkvenjak in vsem petim najboljšim pode-
lil knjigi Ilustrirana zgodovina sveta in Človeško telo, vsi pa so prejeli tudi vstopnice za tedensko kopanje v Termah
Radenci. Po sprejemu pa je vse povabil na svečano kosilo v gostišče pri Antonu.
Odlični uspeh v OŠ Cer-kvenjak so dosegli: Mateja Domanjko, Polona Markovič, Mateja Žmauc, Martina Žer-din in Damjan Žmavc.
Zmago Šalamun
Odlicnjaki OŠ Cerkvenjak skupaj s starši, županom, ravnateljem in razredniki
PO SLOVENIJI
RDEČI KRIZ ZA POMOC SESTRADANIM NA JUGU AFRIKE
Rdeči križ Slovenije (RKS) se je vključil v akcijo pomoči sestradanim na jugu Afrike svetovnega programa ZN za prehrano, ki jo ta pripravlja skupaj z Mednarodno federacijo društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. V Zimbabveju, Zambiji, Lesotu, Swazilandu in Malaviju je namreč izbruhnila velika humanitarna kriza, saj tam po ocenah mednarodnih opazovalcev strada kar 13 milijonov ljudi. Za pomoč Afričanom bo RKS sredstva zbirala med 10. avgustom in 10. septembrom (na posebnem sklicu na žiro računu pri NLB št. 02922-0019831742 sklic 4008). Zbrana sredstva bo RKS takoj po zaključku akcije v celoti nakazal Mednarodnemu Rdečemu križu v Ženevo, ob tem pa na RKS zagotavljajo, da bodo prispevke zbirali transparentno in ločeno od ostalih sredstev.
V CELJU ZBIRNI CENTER ZA INDIVIDUALNO PRIPELJANE ODPADKE
Potem ko je bila julija sprejeta urbanistična dokumentacija, potrebna za postavitev zbirnega centra za individualno pripeljane odpadke na celjsko komunalno odlagališče v Bukovžlaku, se bo gradnja centra pričela konec leta. Po besedah celjskega podžupana Marka Zidanška je zbirni center urejen prostor, kjer bodo občani lahko ločeno odlagali odpadke. V ta namen bodo postavljeni zabojniki za ločeno oddajanje papirja, kartona, stekla in drugih vrst odpadkov. Občani, ki so vključeni v odvoz odpadkov, bodo lahko odpadke oddali brezplačno, v nasprotnem primeru pa bo treba odlaganje plačati. Celotna vrednost naložbe je ocenjena na 65 milijonov tolarjev.
HMELJARJI ZAČELI OBIRATI LETOŠNJI PRIDELEK
Slovenski hmeljarji so pričeli z obiranjem letošnjega pridelka. Po besedah direktorja žalskega inštituta za pivovarstvo in hmeljarstvo Andreja Simončiča bodo hmeljarji, ki jim je letos prizanesla hmelj-ska pršica, najprej obrali zgodnjo sorto - savinjski golding, potem pa še poznejše sorte hmelja. Hmeljarji bodo tako letos predvidoma pridelali okrog 2400 ton hmelja, kar je za približno 100 ton hmelja več kot lani, ko jim vremenski pogoji niso bili naklonjeni.
VIŠJE ZAVAROVALNE VSOTE ZA OBVEZNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
Novela zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki je začela veljati 10. avgusta, med drugim določa nove, višje zavarovalne vsote iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, do katerih zavarovalnica odgovarja. Povišanje zavarovalnih vsot po pojasnilu Slovenskega zavarovalnega združenja še ne pomeni, da se s tem avtomatsko povečajo tudi odškodnine, saj sta zavarovalna vsota in odškodnina povsem ločena pravna pojma. Zavarovalna vsota na višino odškodnine ne vpliva in pomeni le zgornjo mejo za jamstva zavarovalnice za posamezen škodni dogodek, dodajajo v združenju. Po napovedih pa bodo slovenske zavarovalnice predvidoma že prihodnji teden in po pričakovanjih občutno, za približno 20 odstotkov, podražile obvezno avtomobilsko zavarovanje.
UKINJENE CARINE ZA UVOZ PRAŠIČJEGA MESA
Danes je v veljavo stopila spremenjena uredba o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev, ki ukinja dajatve za uvoz svežega, ohlajenega ali zmrznjenega prašičjega mesa. Doslej je bilo pri uvozu prašičjega mesa v Slovenijo potrebno plačati od 50 do 81 tolarjev za kilogram mesa, sedaj pa to ni več potrebno. Branko Ravnik s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je za STA izrazil zaskrbljenost, da bo to vplivalo na znižanje cen prašičjega mesa. Sekretar Gospodarskega interesnega združenja Meso-izdelki Boris Jež pa pravi, da je bil zaradi razmer na trgu že skrajni čas, da se je ta dajatev ukinila.
ZAPORI PREZASEDENI, MED ZAPORNIKI VSE VEČ SAMOMOROV IN DROG
Urad varuha človekovih pravic je v lanskem letu opravil podrobnejše preglede zavodov za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Koper, Ig in Oddelka ljubljanskega zavoda v Radovljici. Predstavniki urada so se osebno pogovorili z več kot 100 zaprtimi osebami in prejeli 173 pisnih pobud zaprtih oseb, pri pregledu pa so ugotovili čedalje večjo prezasedenost zaporov. Med drugim se je v lanskem letu povečalo število smrti obsojencev in zapornikov predvsem zaradi samomora in prevelike količine zaužitih pomirjeval ali prepovedanih drog. V zavodih je tako veliko odvisnikov od prepovedanih drog in alkohola - ena tretjina zaprtih oseb, veliko pa je tudi pritožb o pomanjkljivi zdravniški oskrbi v zaporih. Kot je navedeno v letnem poročilu ombudsmana za lansko leto, je v zavodih zaposlenega tudi premalo osebja, obiski pripornikov pa so strožji in manj prijazni, kot pa to velja za obsojence na prestajanju zaporne kazni.
OBJAVLJEN RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCEV PROGRAMA "DRUGAČE O POKLICIH"
Republiški zavod za zaposlovanje je v uradnem listu objavil javni razpis za izbiro izvajalcev programa Drugače o poklicih v šolskem letu 2002/2003. Namen programa je s povezovanjem med šolami, uradi za delo, institucijami in delodajalci preko organiziranih obiskov podjetij in predavanj strokovnjakov na šolah mladim predstaviti različne poklice. Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 14,4 milijona tolarjev, pri čemer je največ sredstev - tri milijone tolarjev -predvidenih za izvajanje programa na območju ljubljanske območne službe zavoda za zaposlovanje. Kandidati morajo vloge na republiški zavod za zaposlovanje poslati najkasneje do 30. avgusta, ponudniki pa bodo o rezultatih razpisa obveščeni najkasneje v 45 dneh od javnega odpiranja prispelih vlog, ki bo 2. septembra.
Pripravila: Bronja Habjanič
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
AKTUALNO
LAZE / 60 LET PO BITKI V MOSTJU
Osvobodilni boj - nacionalna in etiina dolžnost
V počastitev 60. obletnice boja Slovenskogoriške-Lackove čete je bila 8. avgusta v gozdičku Laze v Mostju, kjer je četa izkrvavela, spominska slovesnost. Organizirali so jo Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj in Klub brigadirjev MDA s Ptujskega v sodelovanju z občino Jurš-inci. Udeležili so se je predstavniki borčevskih organizacij, Slovenske vojske, brigadirji prostovoljci iz Ljubljane, Celja in Murske Sobote ter nekaterih drugih krajev, s katerimi Klub brigadirjev s Ptujskega tesno sodeluje, in številni drugi gostje, da bi skupaj počastili spomin na slovensko upornost, ki predstavlja bogato izročilo za vse rodove.
V imenu občine Juršinci je govoril župan Alojz Kaučič. Med drugim je povedal, da je ob~ina
Juršinci ena izmed tistih, kjer vzorno skrbijo za vse spomenike in so ponosni nanje, saj
S prapori so počastili spomin na padle
Slavnostni govornik dr. Marjan Žnidarič, direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor
narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, tudi nima prihodnosti. V imenu Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj je spominski zbor pozdravil namestnik predsednika Mitja Mrgole. Slavnostni govornik dr. Marjan Žnidarič, direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor, je spomnil, da je oborožen boj ni bil samo moralno opravičljiv, legitimen in legalen, temveč
tudi nacionalna in etično humana dolžnost. Žal danes tega kapitala, ko imamo lastno državo, ne znamo ceniti in tudi ne vnovčiti.
Slovensko uporništvo, ki ga najbolj izrazito simbolizira partizanski osvobodilni boj, je bilo potrebno v zadnjih sto letih večkrat izkazovati in potrjevati, je potrebno ohraniti v narodovem
zgodovinskem spominu, je poudaril dr. Marjan Žnidarič. Še več, potrebno ga je krepiti, in njegova pozitivna izročila prenašati na mlajše rodove. Eno takih izročil je Slovenskogori-ška-Lackova četa.
Med brigadirji je bilo 80 odstotkov nekdanjih borcev, je prejšnji četrtek v Lazah pove-
dal Janez Železnik, predsednik ljubljanskih brigadirjev, ki je čutil dolžnost, da se pokloni izročilu Ptujskega voda. Takšna doživeta srečanja so danes nujno potrebna, da izpričamo lastno resnico.
Po priložnostnem kulturnem programu, ki so ga doživeto izvedli rogisti Lovske zveze Ptuj - Ormož, pevska skupina Spominčice, Olga Kostanjevec in Marjan Brunec, so ponovno oživeli spomini na eno najtežjih obdobij slovenskega naroda.
MG
Spominska slovesnost je potekala ob tabornem ognju. Foto: MG
PTUJ / STAVKA V EMONI MERKURJU SE NADALJUJE
Delavci vse bolj prepušieni sebi
V delih ptujskega trgovskega podjetja Emona - Merkur, ki so še ostali, in jih niso prevzeli drugi, so 9. avgusta pričeli stavkati. Za stavko je sindikat pridobil 45 podpisov zaposlenih, od katerih jih je 28 na čakanju na delo. V podjetju naj bi bilo še vedno 66 zaposlenih. Stavkajo zaposleni v Opremi, Volanu, Tehniki in v skupnih službah, medtem ko se v trgovini Big Bang za stavko niso odločili, zato je trgovina še odprta. Stavka bo trajala do izpolnitve zahtev. Zahteve je stavkovni odbor predstavil 23. julija. Zahtevajo izplačilo junijskih plač, regresa, odpravnin in zagotovitev normalnih pogojev za poslovanje.
Pogajanja so praktično nemogoča, edini s katerim se delavci lahko pogovarjajo, je direktor do skupščine Peter Gaspari. Ta jim plač iz tekočega poslovanja ne more zagotoviti, prav tako
ne drugih zahtev po izplačilu, kot so regres in odpravnine. Rok za izplačilo junijske plače je potekel 18. julija, po stavkovni zahtevi sicer 7. avgusta, približuje pa se tudi rok za iz-
plačilo julijske plače. Medtem je prišlo tudi do spremembe v strukturi lastnine, novi lastnik, čigar ime za javnost noče izdati nobeden, naj bi imel v posesti 69 odstotkov podjetja. Po neuradnih podatkih naj bi bili novi lastniki isti kot pri Metalki. Stavkajoči delavci so zahteve te dni predstavili tudi novim lastnikom. Skupščina je napovedana za 9. september, takrat naj bi bilo tudi več znanega o usodi podjetja. Junija so se delavci na svojem zboru sicer odločili za stečaj, vendar ni bilo nikogar, ki bi ga predlagal. Uprava in nadzorni svet pa naj bi se nagibala k prisilni po-
ravnavi. Nadzorni svet, ki ga še vodi Dragan Graorac, ne daje izjav za javnost. Za Tednik je v ponedeljek povedal, da je formalno do skupščine sicer še vedno predsednik nadzornega sveta, ni pa več lastnik, in tudi ni več pooblasčen za dajanje kakršnihkoli izjav. To pooblastilo ima le direktor Peter Gaspari, ki pa se je tudi ovil v molk. Nedosegljiv je tudi bivši direktor Marjan Ostro{ko, za katerega delavci trdijo, da je v 90-odstotkih kriv za nastale razmere. Sindikat mu predvsem očita omahljivo vodenje. Da je potrebno podjetje reorganizirati in poslovanje pri-
KZ PTUJ / ODKUPILI 8.000 PŠENICE
Za pšenico v povpreiju 29,50 tolarja
Kmetijska zadruga Ptuj je s svojimi člani in kooperanti največji zadružni pridelovalec pšenice v Sloveniji. Njihova pričakovanja pred žetvijo so bila na osnovi sklenjenih pogodb 9 do 10 tisoč ton odkupljene pšenice, vendar je junijska suša nekoliko zmanjšala pridelek, nekaj težav z vremenom je bilo tudi med žetvijo. Kljub temu so odkupili 8 tisoč ton zlatega zrnja, ki je v povprečju zadovoljive kakovosti.
Kot je povedal vodja komerciale v Kmetijski zadrugi Ptuj Marjan Janžekovič, je glavnina odkupljene pšenice po kakovosti v B razredu. Največji problem letošnjega pridelka je v razmeroma nizki hektoliter-ski teži, kar naj bi bila posledica junijske suše. Zadovoljiva je vsebnost beljakovin, v povezavi s tem pa je razmeroma dobra tudi sedimentacija, to je v letošnji sezoni nov parameter ugotavljanja kakovosti, ki je pri pridelovalcih vzbujal največ nezaupanja. Tudi padno število je v povprečju dokaj zadovoljivo, tako so lahko pridelovalci
zadovoljni.
Povprečni hektarski pridelek še ni dokončno izračunan, bo pa se gibal med pet in šest tisoč kilogrami na hektar. Drugo vprašanje je cena, s katero pridelovalci niso in ne bodo zadovoljni. Najverjetneje bo mogoče v povprečju govoriti o ceni 29,50 tolarja za kilogram pšenice, od tega pa je potrebno odšteti približno 10 odstotkov za stroške analize, prevzemnega mesta in minimalni strošek organizatorja proizvodnje. Kmetijska zadruga je svojim pridelovalcem dala možnost, da pridelek pšenice sami odpelje-
jo neposredno v skladišče mariborskega Intesa, pri čemer je odpadel največj strošek prevzema pšenice, seveda pa so se nekoliko povečali stroški prevoza.
Marjan Janžekovič, vodja komerciale v KZ Ptuj: "Radi bi dosegli čim prejšnje plačilo letošnje pšenice."
Plačilo letošnjega pridelka pšenice je na državnem nivoju dogovorjeno do 15. oktobra, vendar si v KZ Ptuj prizadevajo, da bi prejeli plačilo čim prej in ga takoj nakazali pridelovalcem Zavedajo se namreč, da je plačilo pšenice med prvimi prihodki kmetije iz tekoče sezone, zato je toliko bolj pomemben.
Ce upoštevamo povprečno ceno 29,50 tolarja in odbijemo stroške odkupa, bodo pridelovalci prejeli v povprečju za kilogram pšenice med 26. in 27. tolarji. Skupna državna subvencija naj bi po zadnjih dogovorih znašala 61 tisoč tolarjev po hektarju pšenice, ob pridelku 5 tisoč kilogramov torej 12,20 tolarja za kilogram. V povprečju bodo torej slovenski kmetje prejeli za kilogram pšenice letnik 2002 med 38. in 40. tolarji. Druga plat te medalje so seveda pridelovalni stroški, od semena, setve, gnojenja, zaščite, do žetve. Ti so od parcele do parcele različni, na velikih površinah na enoto pridelka manjši, drugod večji.
J. Bračič
lagoditi novim razmeram so zahtevali že pred štirimi leti. Drsenje navzdol pa se je pričelo kmalu potem, ko je vodenje nadzornega sveta prevzel Dragan Graorac, so še povedali.
Stavka poteka tako, da so ljudje doma, je povedal predsednik sindikata Marjan Sitar. V vsaki trgovini pa je vedno eden od stavkajočih, tako so se tudi dogovorili z direktor-
jem Petrom Gasparijem. Medtem so člani sindikata dopolnili prvo ovadbo zoper vodilne, ki naj bi oškodovali podjetje. Prva je bila opremljena le z žigom sindikata, podpisov ni bilo. Na drugi pa je 90 podpisov zaposlenih. Trenutno je tako, da je zadeva v fazi preiskovanja, jih je obvestilo tožilstvo.
MG
Mercator
GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
ORMOŽ / POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBRTNE ZBORNICE
Prevei zapletena zakonodaja
"Občina Ormož meji na eni strani s sosednjo državo Hrvaško, na drugi strani pa z ob~inami, ki imajo na področju obrti podobne težave kot mi. Največji problem na področju obrti v naši občini je slaba kupna moč prebivalstva, pa še vedno pada. Investicijski ciklusi se počasi zaustavljajo, tudi kooperantskih poslov za naša podjetja izven domače občine, ki jih je bilo v preteklosti bilo precej, je čedalje manj, saj je mnogo firm šlo v stečaj ali so se preusmerile na drugo proizvodnjo, kar je pomembno tudi za preusmeritev obrtnikov naše občine," je nekatere osnovne probleme na področju obrtništva predstavil predsednik Obrtne zbornice Ormož Ivan Kukovec.
"Manjša kupna moč prebivalstva pomeni, da je prizadet predvsem tisti del obrtni{tva, ki je delal na individualnem po-dro~ju. To so zidarji, mehaniki, krovci, kleparji, skratka obrtniki, ki opravljajo individualne storitve. Za drugi del obrtnikov, ki so bili vezani predvsem na serijsko proizvodnjo in proizvajajo tudi za druge kupce, pa je problem preusmeritve njihovega dela, najemanja kreditov, ki so pri nas še posebej dragi, težave pa nastopijo tudi takrat, ko kdo izmed teh obrtnikov želi pri svojem delu opraviti spremembe. Vsi upravni postopki so predolgi in potekajo izredno počasi, ne glede na to, da imajo na upravnih enotah tako imenovane 'antibirokratske programe'," nadaljuje Ivan Kukovec.
Še posebej ga skrbi, kaj bo z našim obrtništvom, ko bomo šli v Evropo, saj smo po njegovem pri mnogočem od te Evrope oddaljeni. "Ne predstavljam si, kako bodo reagirali tuji partnerji, če pridemo leta 2004 v Evropo, ko si bodo podrobneje pogledali našo zakonodajo. Tisti resni, ki bodo imeli namen ostati v Sloveniji dalj časa, ne pa oni, ki pridejo k nam samo za kratek čas in jim je edina skrb,
kako dobiti kvalitetno in poceni delovno silo, bodo po moji oceni kaj kmalu vrgli puško v koruzo in odšli. Nova zakonodaja, ki jo sedaj pripravljajo o graditvi objektov, je z naše strani glede na razvojno področje potrebno pozdraviti, vendar so posamezne zadeve, ki jih bo potrebno še dodelati. Pozitivno je
vodenja fiskalne politike zame ni sprejemljivo," še dodaja in v nadaljevanju pove, da je potrebno preiti z ozkega interesa lobiranja na širše interese in sprostiti drobno gospodarstvo.
Obrtniki se po sekcijah ne morejo razvijati, če zadeve v zvezi z obrtništvom niso rešene za celotno Slovenijo. Potrebno bo še zaostriti politiko plačevanja in odpraviti nekatere nesmisle tudi pri kaznovalni politiki. Ker radi rečemo, da se pri vsem zgledujemo po Evropi, bi se morali zgledovati tudi na teh področjih. Brez dvoma čaka državni zbor tudi glede tega vprašanja še veliko dela.
Ormoška obrtna zbornica ima spisek vseh obrtnikov, ki delujejo na območju občine. Teh je 279. Njihovo število niha, saj jih
Ivan Kukovec — predsednik Obrtne zbornice Ormož. Foto: VT
to, da bo zagotovljen strokovni nadzor in bo manj šušmarstva, dela na črno in podobno. Slabo pri tem zakonu je, da naj bi po mnenju nekaterih pričel veljati šele čez leto ali dve, to pa za razvoj obrtništva, podjetništva in
ima v nekem obdobju prijavljene obrti tudi do 30, število zaposlenih pri obrtnikih pa se vrsti okoli 1000 oziroma nekaj čez.
Ivana Kukovca smo vprašali o najbolj perečih problemih tako velikih kot majhnih podjetni-
kov in obrtnikov na območju ormoške občine. Povedal je, da je najtežji problem dobiti za svoje delo hitro plačilo, saj so plačilni roki dolgi, po drugi strani pa mora obrtnik v dogovorjenem roku plačati državi vse dajatve, prispevke in drugo. To je osnovni problem ne samo v Sloveniji, tudi ali pa mogoče še bolj, v ormoški občini. Drugi problem, o katerem se bodo morali dogovorili tako na domači obrtni zbornici kot tudi na ravni države, je analiza desetletnega dela obrtništva v občini Pri tem bo potrebno narediti še vizijo razvoja za naslednja obdobja tako v občini kot v Sloveniji in pri tem določiti, do kolikšne meje lahko obrtništvo polni državni proračun.
"Zavedati se moramo, da je v obrtništvu in tudi pri večji serijski proizvodnji vedno več avtomatiziranega dela in manj klasičnega načina proizvodnje, zato je čedalje večja potreba po strokovni delovni sili. Mladi, ki vidijo, kako mora obrtnik garati, da se prebija, kajti njegov delovni čas ne traja samo osem ur, temveč veliko več, se velikokrat odločajo za drugo pot. Predlagal sem, da naredimo tudi tovrstno analizo, saj bo zanimivo videti, kako se mladi v obrtniških vrstah odločajo o svojem življenju. Bojim se, da bodo mnoga od malih, danes dobro stoječih družinskih podjetij potem, ko starši odidejo v pokoj, mladi prepustili neznani usodi ali pa jih preprosto prodali. O tem problemu, ki ima širše posledice, bi se morala zamisliti tako država kot občina, kajti vsi imamo od tega 'nekaj', saj obrtniki v državni proračun dajejo vso-
to, ki ni zanemarljiva. Še to bi rad rekel, da malo gospodarstvo ostaja nacionalno, vse večje pa je že lastniško razpršeno."
Kako se mladi kljub težavam, ki so prisotne v tej gospodarski panogi, odločajo za šolanje v posameznih obrteh? Ivan Kuko-vec je dejal, da se nekaj mladih sicer odloči za delo v obrti, vendar se jih polovica odloča, ker jih v to prisilijo življenjske okoliščine, to so v večini storitvene dejavnosti, kjer ni večjih denarnih vlaganj, drugi pa zato, ker je to že v družini. Nekega resnega razvoja na področju obrtništva, kjer bi se zaposlovalo več ljudi in bi se ustvarila nova vrednost, nov izdelek, pa je v občini manj in to je tisto, kar po besedah našega sogovornika, manjka ne samo v ormoški občini, temveč tudi v Sloveniji.
Beseda je nanesla tudi na deficitarne - izumirajoče obrti v ormoški občini. Ivan Kukovec je omenil, da se posamezniki iz niza 'starih obrti' ne morejo preživeti, ker preprosto zanje ni dela.
Kaj bi bilo potrebno narediti za hitrejši razvoj obrti v ormoški občini? Predsednik meni, da naj se skrajšajo in poenostavijo postopki pridobivanja obrtnih dovoljenj, ker če to traja predolgo, bodočemu obrtniku vzamejo voljo že na začetku. "Država bi morala razmisliti tudi o raznih bolj ali manj potrebnih institucijah, ki v zadnjem času nastajajo kot gobe po dežju od občine do vrha države. Nič od tega se ne bo moglo napajati, če ne bomo ustvarjali nove vrednosti ali pa vzdrževali tistega, kar že imamo. Nisem črnogled, vendar se vsak dan gibljem med ljudmi, vem, kako živijo, kakšne so plače in pokojnine, kakšna je kupna moč. Resnično, ni enostavno," doda ob koncu našega pogovora.
Vida Topolovec
PTUJ / SKUPŠČINA O DELITVI DOBIČKA IN POLLETNEM POSLOVANJU
Zaradi modernizaiije ne bo odpušianja
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se neto prihodki Ptujskih pekarn in slaščičarn povečali za 11,6 odstotka, bruto prihodki pa za 16,7 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Razlika je šla za bonitete kupcem. Odhodki so se v enakem obdobju povečali za 11, 7 odstotka. Čisti dobiček iz poslovanja se je povečal za 15 odstotkov. V kilogramih so proizvodnjo povečali za 5 odstotkov, v kosih pa za 2 odstotka, narasla je proizvodnja kruha, medtem ko je bilo peciva manj. Povečali so tudi produktivnost, prvi rezultati tehnološke posodobitve pa se že kažejo v konkretnih rezultatih.
udeležbo na skupščini niso zagotovili. Zato so pozvali delničarje, ki se skupščine niso udeležili (to jim omogoča zakonodaja), da se v treh mesecih odločijo o tem.
Kot je povedala direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn Erika Mihelac, je podjetje ob koncu letošnjega junija zaposlo-
valo 121 delavcev. V prvem polletju so se upokojili trije delavci, do konca leta se bodo upokojili še trije. Več delavcev se bo upokojilo tudi v prihodnjih, zaradi modernizacije proizvodnje pa novih ne bodo zaposlovali.
Do konca leta načrtujejo še ne-
kaj manjših posodobitev; najpomembnejša je namestitev nove linije za krofe. V drugem polletju letošnjega leta so začeli intenzivne priprave na ureditev poslovanja skladno z zahtevami ISO 9001. Od 7. avgusta so Ptujske pekarne in slaščičičarne na borzi; uprava Ljubljanske borze je namreč tega dne sprejela v trgovanje na prostem trgu 11.750 navadnih imenskih delnic Ptujskih pekarn in slaščičarn.
MG
Izboljšala se je tudi kvaliteta izdelkov: kruh je enakomerno zapečen, odstopanj pri teži ni več. Prav tako se je zmanjšala poraba kurilnega olja. Večina investicijskih vlaganj iz prvega polletja letos je šla na račun posodobitve pekarne v Kidričevem. V Ptujskih pekarnah in slaščičarnah načrtujejo podobno modernizacijo tudi v glavni pekarni na Ptuju. Začeli naj bi jo leta 2003.
Pregled realizacije plana za prvih šest mesecev leta 2003 je pokazal, da so ga v celoti realizirali, v nekaterih postavkah celo presegli.
S prvimi podatki o poslovanju v prvem letošnjem polletju so se 5. avgusta seznali tudi člani skupščine, ki se je je udeležilo 88 odstotkov prestavnikov kapitala. Skladno z novim zakonom o gospodarskih družbah so spremenili in dopolnili statut podjetja,
glede na odstopno izjavo dosedanje članice nadzornega sveta mag. Marjana Olstrak pa so za novega člana imenovali Tomaža Ročnika iz Velenja. Skupščina je tudi potrdila delitev bilančnega dobička iz leta 2001 v višini 45 milijonov 850 tisoč tolarjev; od tega bo šlo 21 milijonov 947 tisoč za izplačilo dividend delničarjem, na delnico bodo dobili 1700 tolarjev, 20 milijonov 877 tisoč tolarjev so namenili za druge rezerve družbe, 2 milijona 176 tisoč za nagrade upravi in delavcem s posebnimi pooblastili, 850 tolarjev pa bodo razdelili za nagrade članom nadzornega sveta.
Poslovanje Ptujskih pekarn in slaščičarn bo v letu 2003 pregledala revizijska firma Revidikum. Sklepa o umiku podjetja PPS z organiziranega trga vrednostnih papirjev pa niso sprejeli, zanj bi moralo glasovati devet desetin osnovnega kapitala, tega pa z
PTUJ / MARKET BRATJE REŠ KUPCI DOBRO SPREJELI
Vrnila se je veiina kupcev
Nekdanjo samopostrežno trgovino Emone Merkurja 'Bratje Reš' v Volkmerjevi ulici 25 je prevzelo podjetje Meso izdelki Žerak in jo za kupce po krajši obnovi odprlo 1. avgusta. Prvi odziv strank je presenetil: v kratkem se je vrnila večina tistih kupcev, ki so že prej kupovali na zdajšnji lokaciji.
Market Bratje Reš je iz dneva v dan bolj obiskan. Foto: Črtomir Goznik
Kot je povedal direktor podjetja Meso izdelki Žerak Anton Žerak, jih je odziv prijetno presenetil, saj se nekaj podobnega na drugih lokacijah ne dogaja. Kupci dnevno izkazujejo zadovoljstvo, da je njihova trgovina ponovno odprta, zadovoljni so z izbiro blaga in cenami. Zaupanje kupcev bodo še naprej skušali ohraniti, posodobitve pa bodo nadaljevali. Načrtujejo zamenjavo opreme in uvedbo novih programov, do konca leta bodo vključili tudi prodajo mesa na klasičen način. To bo občutnejši poseg, ki zahteva dodatna investicijska vlaganja.
MG
PREGLED TEDENSKIH DOGAJANJ
Poiitniško razpoloženje
Na Ljubljanski borzi se čuti počitniško razpoloženje, saj je obseg trgovanja polovico nižji kot običajno, vrednost indexa SBI 20 pa rahlo niha okoli vrednosti 2800 indeksnih točk.
Pretekli teden se je največ trgovalo z delnicami farmacevtskih družb Lek in Krka ter Mercatorja. Vrednosti njihovih delnic se kljub ugodnim polletnim rezultatom niso bistveno spremenile.
Slovenski proizvajalec zdravil Lek iz Ljubljane je ob polletju v primerjavi z istim obdobjem lani povečal prodajo za 23%, razveseljive pa so tudi novice o prodoru na ameriški trg, kjer so v tem polletju v primerjavi z lanskim povečali prodajo za neverjetnih 270%; optimistične so tudi napovedi za drugo polovico leta, saj nameravajo polletno stopnjo rasti prodaje vzdrževati tudi na letni ravni. Metod Dragonja je tudi napovedal, da Lek načrtuje širitev na vzodnoevropske trge, kjer nameravajo kupiti katero imed tamkajšnjih farmacevtskih tovarn. Eden prvih nakupov naj bi se zgodil prav kmalu, saj namerava Lek poslati ponudbo za nakup 41% deleža v jugoslovanski Jugoremedij iz Zrenjanina.
Kljub dobrim poslovnim rezultatom in nameravani širitvi pa je v Leku prisotna bojazen zaradi nevarnosti nezaželenega tujega prevzema. Na trgu je danes vreden okoli 600 milijonov dolarjev, trikrat več kot leta 1994, ko so v družbi končali privatizacijo. Če bi bil slovenski trg bolj razvit, bi bila vrednost družbe še večja. Po besedah Metoda Dragonje je cilj vodstva podjetja, da bi vrednost Leka do leta 2005 na trgu znašala dvakrat več od njegove prodaje, s čimer bi bil primerljiv s konkurenčnimi podjetji na Zahodu.
Zgodba v pivovarski vojni pa se nadaljuje. Pivovarna Laško je žogico podala na stran Pivovarne Uniona. V Laškem zahtevajo sklic izredne skupščine Uniona, na kateri naj bi imenovali posebnega revizorja, ki bi preveril poslovanje vodstvenih ljudi v Unionu. Tako je uprava Pivovarne Union objavila sklic izredne skupščine, ki bo 2. septembra. Predlog Uprave Pivovarne Union je, da se za posebnega revizorja imenuje ljubljanska revizorska hiša Deloitte&Touche. V Pivovarni Union so prepričani, da je poslovanje podjetja dobro in transparentno.
Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav na četrtkovi seji ni razrešil predsednice uprave Nade Kle-menčič. Zahteva za njeno razrešitev je prišla iz Agencije za zavarovalni nadzor zaradi ne-sodelovanja vodstva Triglava z Agencijo. Agencija Triglavu očita, da niso posredovali vseh pomembnih in potrebnih podatkov. Tako niso želeli razkriti podatkov o plačah in prejemkih vodilnih, omogočiti vpogleda v glavno knjigo življenjskih in ne-življenjskih zavarovanj ter ostale dokumentacije.
Matic Sevšek, Ilirika, BPH, d.d.
POLITIKA
POLITIČNI MARKETING (1)
Kako izbrati kandidata
POZNANOST JE MOGOČE NADOMESTITI, NEGATIVNEGA MNENJA PA NE
Pred časom sem se slučajno zapletel v pogovor z enim izmed ptujskih politikov in beseda je nanesla na jesenske volitve, kandidate in možnosti posameznih kandidatov za izvolitev. Nekako nisva našla skupne besede: omenjeni namreč vztraja pri trditvi, da je moč napovedati volilni rezultat pol leta v naprej, da torej volilna kampanja ne spremeni ničesar. Drugo skrajno mnenje, ki je celo bolj razširjeno med politiki, je prepričanje, da lahko volilna kampanja tako rekoč dela čudeže, popravi več let napak in nedela, da ljudje pozabijo vse in volijo nekoga zaradi njega samega in zaradi uspešne kampanje.
Resnica je kot ponavadi nekje na sredi in je zelo odvisna od kandidata, razmer in učinkovitosti kampanje. Enoznačnega odgovora torej ni, obstajajo pa določena pravila, ob upoštevanju katerih je mogo~e izvesti uspe{no izvolitev nekega kandidata. Pa pojdimo po vrsti.
Najbolj osnovna formula, ki hitro pokaže bistvo problema, se glasi:
MOŽNOST IZVOLITVE = IMIDŽ x VOLILNO KOMUNICIRANJE
Kot lahko sami vidite, imamo dve osnovni komponenti -
imidž kandidata in volilno komuniciranje, ki se medsebojno množita. Za vsaj približno zanesljivo napoved volilnega izida bi morali opraviti obsežno analizo, ki vključuje veliko število med seboj odvisnih pod-faktorjev, ki sestavljajo zgoraj našteta faktorja. Pri tem naj opozorim, da možnost izvolitve v zgornji formuli ni odstotek, ki ga bo kandidat dobil na volitvah - za napoved volilnega rezultata bi morali vključiti še druge kandidate in njihove imidže in volilno komuniciranje, katerih učinki se medsebojno izničujejo. Na tem mestu
bom naštel le nekaj najvplivnejših podfaktorjev, s pomočjo katerih boste lahko sami dobili vtis o možnosti izvolitve posameznih kandidatov.
Začnimo pri imidžu. Imidž kandidata kot osebe se v glavah volilcev tesno prepleta z imidžem stranke, ki ga je predlagala. Ko gre za državnozborske volitve, je vpliv stranke veliko večji, v primeru županskih volitev pa stranka nima odločilnega vpliva na imidž, razen v primeru oseb, ki se v javnosti pojavljajo izključno skozi politiko - strankarski voditelji ipd. Če govorimo o lokalnih volitvah, se moramo torej posvetiti predvsem imidžu kandidata, ki ga ima le-ta v javnosti. Česar mnogi ne razumejo in kjer je izvor večine zmot, ki pripeljejo v skrajna stališča, so faktorji, ki nam dajo podobo - imidž kandidata v javnosti. Namreč IMIDŽ = MOČ x USMERJENOST.
Za analizo, ki nam da podlago za volilno kampanjo, je ZELO pomembna razlika med tema komponentama imidža. Moč je poenostavljeno povedano odstotek ljudi, ki kandidata poznajo. Usmerjenost pa je negativnost oziroma pozitivnost odnosa do kandidata med ti-
stimi, ki ga poznajo. Z anketo moramo torej ločeno izmeriti poznanost kandidata in mnenje, ki ga imajo tisti, ki ga poznajo, o njem.
Poznanost kandidata je v volilni kampanji možno hitro povečati s pomočjo oglaševanja (ob zadostnih razpoložljivih vi-
TEDNIKOVA ANKETA
Zgolj iz radovednosti in kot ilustracijo k sestavku Klasa Berli~a smo pri Tedniku izvedli kratko anketo (90 anketirancev) z vpra-{anjem, ali bi ob~ani mestne občine volili Miroslava Lucija za župana. Rezultate kaže grafikon. Volilna kampanja bo torej vroča.
Urednik Jože Smigoc
rih), spreminjanje usmerjenosti pa je mnogo zahtevnejši, dolgotrajnejši proces, ki zahteva ogromno znanja, denarja in časa, pa še takrat rezultat ni zagotovljen. Če imajo volivci o nekom slabo mnenje, tega volilna kampanja zagotovo ne bo spremenila. Sama moč torej ni toliko pomembna kot usmerjenost. Najslabša možnost je, ce imamo kandidata, ki ga skoraj vsi poznajo, njihov odnos
PTUJ / PTUJ IN ARANDJELOVAC SE ZNOVA POVEZUJETA
Obnoviti in okrepiti stike
Nekoč že pobrateni občini Ptuj in Arandjelovac ponovno navezujeta stike, ki so bili pred dobrimi desetimi leti prekinjeni kot posledica neke trenutke politike. Delegacija mestne občine Ptuj, ki jo je vodil podžupan Milan Čuček, je v julijskih prazničnih dneh (po novem Arandjelovčani praznujejo svoj praznik 26. julija, nekoč pa so slavili dan osvoboditve mesta - 19. september) gostiteljem vrnila njihov lanskoletni obisk. Med dvodnevnim obiskom so se udeležili slavnostne seje skupščine in nekaterih kulturnih prireditev, med drugim tudi velikega festivala narodnih pesmi in plesov. Ob tej priložnosti so tudi izmenjali spominska darila.
Zanimivo je, da Arandjelovčani podeljujejo priznanja zaslužnim občanom za kulturno, znanstveno, izobraževalno in društveno dejavnost, medtem ko politikov in vodilnih managerjev ob prazniku občine ne nagrajujejo.
Ptujska delegacija, v kateri sta bila še Vilko Pešec in Momcilo
Savic, je imela tudi več konkretnih razgovorov z vodstvom občine in izvršnega sveta. Poudarek je bil na obnovi gospodarskega sodelovanja, pri čemer si Arand-jelovčani želijo pomoč pri nekaterih projektih s področja komunalne infrastrukture. Zlasti jih zanimajo ptujske izkušnje pri uresničevanju projektov celovitega ravnanja z odpadki. Predvsem se želijo ogniti vsem tistim napakam in težavam, ki so sprem-
ljale in še spremljajo reševanje tovrstne problematike na širšem območju Ptuja. Oktobra pa se želijo Arandjelovčani srečati s predstavniki gospodarstva mestne občine Ptuj pri njih. Podžupan Milan Čuček je prevzel nalogo, da bo njihovo željo prenesel v ptujsko gospodarstvo z namenom, da bi bilo oktobrsko srečanje čimbolj uspešno.
MG
do njega je pa negativen.
Za namene volilne kampanje in upravljanja z imidžem kandidata se moramo posvetiti tudi analizi dejanskih lastnosti kandidata. Preučiti je potrebno celotno njegovo zgodovino, vse prednosti in slabosti. Če prednosti in slabosti postavimo nasproti prednostim in slabostim protikandidatov, dobimo seznam priložnosti in nevarnosti, točke, kjer ima kandidat prednost pred konkurenco in jih je potrebno izpostaviti v kampanji, ter točke, ki so kandidatove slabosti in jih je potrebno zavarovati oziroma se pripraviti na odgovor v primeru napadov konkurentov. V kampanji je potrebno izpostaviti prednosti kandidata in zakriti njegove slabosti.
Imamo torej kandidata, poznamo ga in poznamo njegov imidž v javnosti. Kako torej usmeriti volilno komuniciranje, da bomo dosegli najboljši rezultat? Tej temi se bomo posvetili v naslednjih člankih, tukaj le kratke smernice.
Volilna kampanja, ki je drugo ime za predvolilno komuniciranje kandidata, uporablja predvsem dve orodji množičnega komuniciranja — oglaševanje in odnose z javnostmi. Vpliv obeh se sicer prepleta, vendar velja pravilo, da s pomočjo oglaševanja spreminjamo predvsem poznanost kandidata, z odnosi z javnostmi pa usmerjenost. Zadnja leta
se tema orodjema pridružuje tudi internet, ki pa ga za potrebe kampanje lahko vključimo v sklop odnosov z javnostmi.
In kako bi lahko vse skupaj uporabili v primeru Ptuja? Sedanjega župana lahko premaga samo nekdo, do kogar imajo ljudje bolj pozitiven odnos kot do njega in ki je vsaj enako poznan kot on. V majhnem okolju, kot je naše mesto, je usmerjenost pri ljudeh, ki so poznani širšemu krogu ljudi, skoraj nemogoče spreminjati skozi kratko obdobje trajanja volilne kampanje. Ljudem, ki so na izpostavljenih funkcijah, je prav tako težko povečati po-znanost. Ker se je skozi prejšnje volitve pokazalo, da nobena izmed oseb, ki so znane skozi delovanje v politiki, ni dorasel konkurent sedanjemu županu, kdo bi mu lahko torej potencialno konkuriral? Možnosti sta dve: znana oseba z drugih področij življenja, do katere ima javnost večinoma pozitiven odnos (tukaj je prav tako trenutno stanje težko spreminjati), ali nekdo, ki je v javnosti relativno nepoznan, tisti, ki pa ga poznajo, pa imajo do osebe pozitiven odnos. Lucija kot zdravnika prav tako ne more premagati nekdo, ki ni vsaj na istem intelektualnem nivoju ko on sam, najnižja stopnja izobrazbe za konkurenta je najverjetneje magisterij, možnosti bi imel tudi nekdo z univerziteno diplomo in dejanji, ki so ga v očeh javnosti spravila na približno enak
nivo (novinarji, vodje humanitarnih ali kulturnih organizacij, direktorji javnih zavodov ...).
Da zaključim — kandidata, ki lahko premaga Lucija, je najverjetneje potrebno iskati med manj znanimi osebami, do katerih ima javnost pozitiven odnos. Če bi našli kandidata, ki je tudi poznana oseba, bi bilo delo toliko lažje, vendar je takšnega toliko težje najti. Pri manj znani osebi so možnosti sicer manjše, vendar naloga ni nemogoča. Vse ostalo je ponavljanje že videnega, ki ne bo prineslo rezultatov.
In še pripis: anketa, ki meri, koga bi volili ljudje v tem trenutku, izmeri le trenutno stanje imidža ( MOČ x USMERJENOST) in v bistvu ne pove nič brez poznavanja drugih faktorjev. Če anketa, izvedena nekaj mesecev pred volitvami, natančno napove volilni rezultat, je to le posledica — kandidata, ki je že dosegel svoj limit (večji odstotek bi bilo možno doseči le ob spremembi usmerjenosti) ali neučinkovite kampanje. In da mi ne bo slučajno kdo očital pristranosti - o kandidatih, ki lahko potencialno premagajo sedanjega župana, je bil govor iz preprostega razloga: stranka, ki ji pripada župan, svojega kandidata že ima.
Klas Berlic
Podžupan mestne občine Ptuj Milan Čucek je ob prazniku občine Arandjelovac - 26. juliju - izročil predsedniku skupščine občine že nekoč pobratenega mesta Radmilu Miloševiču sliko Ptuja
VIDEM / PREDSEDNIK MLADEGA FORUMA VIDEM BOJAN KURE@
Politika je kot droga
Bojan Kurež iz Vidma pri Ptuju je 21-letni študent zdaj že tretjega letnika obramboslovja na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani. S politiko se je srečal na fakulteti. "Spoznal sem ljudi, ki so že bili v Mladem forumu, in tako se je začelo," pravi Kurež.
Sebe vidi v politiki, povezani z varnostjo, obrambo, saj meni,
da je varnost osnovna dobrina,
iz katere je potrebno izhajati in graditi; njegov cilj je ministrstvo za obrambo ali poslansko mesto v državnem zboru. Podpira tudi profesionalizacijo vojske in pravi, da je čas nabor-ništva že minil: "Nesmiselno je siliti v 21. stoletju nekoga v nekaj, v kar ne verjame."
Čeprav meni, da se MF premalo posveča vprašanju varnosti, se v veliki meri strinja z njegovimi stališči in spoštuje njihovo uradno politiko. Všeč pa mu je tudi, da tako MF kot stranka dopuščata različnost mnenj. "Stališča forumovcev in stranke se velikokrat razlikujejo, vendar pa stranka ne vpliva na nas in dopušča različnost mnenj," pojasnjuje Kurež.
O političnih vzornikih pa pravi, da si politično prepričanje zgradiš sam in da je nesmiselno pri tem kogarkoli posnemati. "Ko spoznaš politiko in politike, vidiš, da je to daleč od tistega, kar vidimo po televiziji. Gre za razna dogajanja v zaku-lisju, ki pokažejo, da nihče ni popoln. Zato sam nimam političnega idola in ne posnemam nikogar," dodaja Kurež.
Spoštuje pa tudi prepričanja drugih strank, saj meni, da je različnost mnenj in njihovo izražanje temelj demokracije.
Z drugimi podmladki v njihovi občini nimajo stika, ker jih
preprosto ni. Na Vidmu je bil MF ustanovljen, še preden je postal predsednik, vendar pa je takrat imel zelo malo članov, pa še ti niso bili dejavni. Sedaj pa se trudijo poživiti življenje mladih v njihovi občini; tako so foru-movci iz Vidma sodelovali pri festivalu Lolly Pop v Kidričevem, kjer so potekale mladinske delavnice in koncerti. Da pa bi lahko v svoji občini še več storili za mlade, bodo kandidirali tudi za vstop v občinski svet, saj menijo, da se mlade premalo sliši in da nihče ne zastopa njihovih inter-
Bojan Kurež, predsednik Mladega foruma Videm
esov v občini. "Predvsem bi radi poudarili pomen izobraževanja in naredili načrt, kako mlade izobražence zadržati v občini ter preprečiti tako imenovani 'beg možganov', kajti vedno več mladih po končanem šolanju zapusti našo občino. Treba je tudi
veliko spremeniti znotraj občine same, da bo pritegnila mlade in jim ponudila prihodnost," meni Kurež.
Za politiko pravi, da je kot droga, in ko si enkrat zasvojen, ne moreš več ven; je pa res, dodaja, da je politika tudi umazana igra, za katero potrebuješ veliko živcev in trde kože. Pri politiki mu je všeč tudi to, da lahko marsikaj dosežeš in da lahko vplivaš na potek nekaterih stvari.
O razmerah v slovenskem političnem prostoru meni, da še zdaleč niso idealne, vendar boljše kot v deželah, kjer vlada trdi kapitalizem, saj smo Slovenci po njegovih besedah lahko srečni, da živimo v državi, ki razume, da nismo vsi enaki, da imajo nekateri manj in da je takim treba pomagati.
Mladi pa so po njegovem mnenju premalo zainteresirani za politiko: "Ker se mladi ne zanimajo za politiko, lahko stranke brez težav manipulirajo z njimi. Tako kot je to storila Stranka mladih Slovenije, ki jih je preslepila s svojim imenom, marsikdo pa sploh ni vedel, za kaj pri tej stranki gre."
Čeprav je predsednik MF na Vidmu, pa se zadnje čase posveča bolj študentski politiki: je študent svetnik, predsednik komisije za študentsko problematiko in senator senata FDV. Letos pa bo kot član MF v okviru Združene liste kandidiral tudi za občinskega svetnika v Vidmu.
Prihodnost mladih vidi predvsem v izobraževanju, kajti le tako lahko kaj dosežejo.
Polona Semnički
PO MESTNI OBČINI
PTUJ / KONFERENCA O REVITALIZACIJI VODNIH POVRŠIN
Nova priložnost tudi za ptujsko jezero?
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 2. in 3. avgusta potekala konferenca prijateljskih in pobratenih mest na temo revitalizacije vodnih povr{in kot razvojne priložnosti za lokalne skupnosti. Pripravila jo je mestna ob~ina Ptuj s pomočjo programa za pobratena mesta Evropske unije. Za strokovni del konference so poskrbeli v Znanstvenoraziskovalnem sredi{ču Bistra Ptuj. Na konferenci so sodelovali s prispevki predstavniki Banske Štiavnice, Burghausna, Saint-Cyra-sur- Loira in Ptuja.
Predstavnik Francije Richard Fenollo je prvi dan govoril o prednostnih nalogah Društva Zemlja rek, ki si prizadeva vzpostaviti evropsko mrežo za traj-nostni razvoj voda in vodnih površin, preko katere bodo potekale tudi tako imenovane univerze vodnih tokov kot sestavni del vseevropskega projekta. Martin Rybar iz Banske Šti-avnice je predstavil zbiralnike vode Banske Štiavnice kot del svetovne dediščine, ki so uvrščeni na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dedi-
Francije Jean-Pierre Marcou-
ille. Na njej se že od leta 1992 izvaja projekt Naravna Loira, ki je največji projekt v Evropi za vzpostavitev naravnega stanja reke. Po desetih letih so rezultati vidni: ni več divjih odlagališč, stare peščene jame so sanirane, osnovani so naravni rezervati.
Probleme na reki Salzach in pitne vode sta predstavila Gerhard Auer in Jakob Wagner iz Burghausna v Nemčiji, program revitalizacije in probleme ptujskega jezera kot največje vodne površine v Sloveniji pa
Predstavniki štirih pobratenih in prijateljskih mest, ki so z referati obogatili prvo konferenco o revitalizaciji vodnih povr{in
ščine. Uvrstitev na tak seznam pomeni izredno veliko odgovornost pri zaščiti tega edinstvenega vodnega sistema. O reki Loiri kot zadnji divji reki Evrope pa je razmišljal predstavnik
Alenka Korpar iz mestne občine Ptuj. Za začetek bo potrebno opraviti z zamuljenostjo ja-zera, ta pa sovpada s sanacijo in vitalizacijo asfaltnih, geometrijsko oblikovanih brežin, ki
delujejo tuje in jezero grobo postavljajo v prostor. Ozelenitev brežin bo jezero prijazneje vključila v naravno okolje krajinskega parka Šturmovci in samega mesta Ptuj, je še povedala. Ko bo vse to urejeno, bo ptujsko jezero pridobilo pogoje za oživitev in razvoj že dolgo pred-
pri revitalizaciji vodnih površin, ker pobratenja ne samo da omogočajo tematske izmenjave, ampak so dostopna za vsakogar, in se aktivno vključili v delavnico o revitalizaciji ptujskega jezera, ki se za zdaj na trgu turistične ponudbe pojavlja le še kot možna ptujska turistična
Ptujsko jezero je največje akumulacijsko jezero v Sloveniji, ki na svojo priložnost se čaka. Posnetek je z letošnje rancarije. Foto: Črtomir Goznik
videnih dejavnosti na njem in ob njem.
Prvi delovni dan so udeleženci konference pobratenih in prijateljskih mest, od katere vsi udeleženci pričakujejo veliko (sklepe bodo oblikovali naknadno), zaključili z ogledom ptujskega jezera in Šturmovcev.
Drugi delovni dan so pozorno prisluhnili temi o pobratenju kot primerni obliki sodelovanja
atrakcija. Pravo doživetje neokrnjene narave pa je bil film o ribniku v Podvincih.
Konferenco pobratenih in prijateljskih mest o revitalizaciji vodnih površin je vsaj v ptujskem primeru razumeti kot neke vrsto "prisilo", da bodo poslej dejavnosti, povezane s ptujskim jezerom, vendarle hitreje stekle.
MG
GRAJENA / ZAPOSTAVLJENI KRAJANI NASELJA NOVE KRČEVINE
V ietrtnem svetu hoiejo svoje ljudi
Decembra leta 2000 je ljudska iniciativa, združena v Me-odbčinskem odboru za razvoj in za{čito interesov krajanov Grajen{čak, Krčevina pri Vurbergu, Čreta in Vurberg, ki ga vodi Mirko Kotnik, podala mestnemu svetu mestne občine Ptuj zahtevo za spremembo volilnega okoli{ča. Njihove težave izhajajo iz tega, so prepričani, ker v svetu primestne četrti nimajo svojega predstavnika, ki bi se zavzel zanje in jim pomagal pri razre{evanju problemov, s katerimi se dnevno srečujejo. Ker niso vsem na očeh, naselje nova Krčevina leži na mejnem območju občin Ptuj, Destrnik, Lenart in Duplek, večina volivcev za volilno enoto pa živi na dravski strani Krčevine pri Vurbergu, so po besedah Mirka Kotnika odrinjeni, ker nimajo možnosti, da bi bili njihovi krajani izvoljeni v svet primestne četrti Grajena.
Njihovo območje doslej v primestnem svetu {e ni imelo svojega predstavnika, prestavniki z drugih obmo~ju ~etrti pa se zanje ne zanimajo oziroma nimajo interesa, da bi se na njihovem območju na področju komunalne infrastrukture kaj naredilo. Večina njihovih vlog, pro{enj in zahtev, ki so jih naslovili na svet PČ Grajena, tudi na primer za sofinanciranje razsvetljave, je romala v ko{, tako vsaj sklepajo, saj pravih razlogov, zakaj se ne upo{tevajo njihovi predlogi in zahteve, ne poznajo. Nihče se niti ne potrudi, da bi jih obiskal in se zanimal za njihove probleme. Zelo malo pa tudi vedo o samem delu sveta primestne četrti Grajena, ki ne naredi do-
volj za javnost svojega dela.
Medočinski odbor za razvoj in zaščito interesov krajanov štirih naselij vidi izhod iz omenjene problematike v spremembi volilnega okoliša. Kot je v njihovem imenu povedal Mirko Kotnik, predlagajo, da bi se območje Krčevine pri Vurbergu od hišne številke ena do vseh drugih, ki gravitirajo na glavno cesto Ptuj -Vurberg, opredelilo kot nova volilna enota, ki ima okrog 130 volivcev, ali pa bi se ga priključilo k volilnemu območju Grajenščak, ker sta območji geografsko naravno povezani. Krajanom nove Krčevine bi se na ta način omogočilo uveljavljanje njihovih legitimnih pravic.
Odgovor na pobudo izpred skoraj dveh let so dočakali v začetku julija letos. Pobudo za spremembo območja 4. volilne enote za volitve članov sveta primestne četrti Grajena, za katero člani odbora ljudske iniciative pričakujejo, da bo uresničena do novih volitev članov sveta PČ, je obra-
Mirko Kotnik, predsednik Me-dob~inskega odbora za razvoj in za{~ito interesov krajanov Grajen{~ak, Kr~evina pri Vurbergu, Creta in Vurberg: »Primestna ~etrt Grajena ne skrbi enakovredno za vse ob~ane. Za nas (nova Kr~evina) se sploh ni vedelo, dokler nismo pri~eli aktivnosti za izgradnjo vodovoda.«
vnaval kolegij ptujskega župana s predstavniki svetniških skupin in svetniki posamezniki. Ugotovili so, da zakon o lokalnih volitvah določa, da število članov sveta četrtne skupnosti ter volilne enote le za prve volitve v svet te skupnsoti določi občinski svet, za vse nadaljnje volitve pa svet četrtne skupnosti s svojim aktom. Zato so pobudo ljudske iniciative predali v reševanje svetu PČ Grajena, ki bo pri reševanju pobude moral upoštevati zadnji odstavek 109. člena zakona o lokalnih volitvah, ki določa, da se volilne enote določijo tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne, vaške ali četrtne skupnosti v svetu te skupnosti; prav tako pa tudi 20. člen istega zakona, v katerem je zapisano, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev.
Mirko Kotnik in tudi vsi drugi prebivalci nove Krčevine, pričakujejo, da bo svet PČ ravnal skladno z zakonodajo in jim omogočil enakovredno vključevanje v življenje in delo ter razvoj primestne četrti Grajena.
MG
Izvedeli smo
OTROCI DO 18. LETA NE POTREBUJEJO POTRDIL O ŠOLANJU
3o 70. členu zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je otrok do dopolnjenega 18. leta starosti upravičen do otroškega dodatka, zato Center za socialno delo Ptuj obvešča vse upravičence do otroškega dodatka, da potrdil o šolanju za otroke, ki še niso dopolnili 18 let, ni potrebno prilagati kot dokazilo k otroškemu dodatku. Starejši od 18 let pa so upravičenci do otroškega dodatka, če se redno šolajo, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Center za socialno delo Ptuj bo, kot je povedal direktor mag. Miran Kerin, potrdila o šolanju za upravičence do otroškega dodatka, ki so dopolnili 18 let in več, sprejemal do konca oktobra. Z upravičence, ki bodo dopolnili 18 let med letom, je potrebno potrdilo o šolanju na dostaviti v mesecu, ko bodo dopolnili 18 let.
ZBOR ČLANOV MESTNEGA ODBORA NOVE SLOVENIJE
V domu krajanov mestne četrti Breg je bil v torek zbor članov mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj. Pregledali so poročila predsednika, volilnega štaba in blagajnika, v nadaljevanju pa se pogovorili o zbiranju podpisov v podporo predsedniški kandidaturi Barbare Brezigar in pripravah na volitve na državni in lokalni ravni. Ob tej priložnosti so predstavili svoje županske kandidate na lokalni
GASILCI ZA POKAL PODVINCEV
V soboto, 17. avgusta, ob 15. uri bo na nogometnem igrišču v Podvincih 24. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Podvincev za člane in članice, ki ga organizira Prostovoljno gasilsko društvo Podvinci. Ekipe bodo nastopile v dveh tekmovalnih diciplinah - vaji z motorno brizgalno in štafetnem teku 450 metrov brez ovir. Zmagovalni ekipi v obeh konkurencah bosta prejeli prehodni pokal, pokale pa bodo prejele tudi prve tri desetine v obeh skupinah, vsaka, ki se bo tekmovanja udeležila, pa diplomo za sodelovanje.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Na programu je koncert mlade pevke Anite Kralj, nastopili bodo tudi priznani slovenski glasbeniki, ogledate pa si lahko tudi poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmagovati.
MG
PTUJ / PETI POLETNI BROZ
Prijatelji o prijatejstvu
V Termah Ptuj je od 30. junija do 19. julija potekal že peti tradicionalni poletni BROŽ (delavnice Blazno resno o življenju) ptujskega dru{tva Timotej, ki so se ga prvič udeležili tudi osnovno-{olci. Pri izvedbi programa je vodji Olgi Popov letos pomagalo sedem prostovoljk.
Enotedensko skupno bivanje v Termah Ptuj je zelo povezalo 26 osnovnošolcev, ki se bodo zagotovo še vrnili prihodnje leto. Letošnje teme so bile posvečene prijateljstvu, pogovori so se sukali okrog sprejemanja drugačnosti, poslušanja, o odpuščanju, ovirah pri komunikaciji, sreči, ki jo je treba deliti, veselju ob uspe-
hu drugih in podobno. Drugi in tretji teden poletnega Broža pa je bil v znamenju srednješolcev.
V Timoteju so zadovoljni, da so lahko v celoti izpeljali poletni program, v katerem je bil poudarek na osnovnih človeških vrednotah, brez stroškov oziroma prispevkov staršev, saj so bili letos sponzorji bolj odprtih rok kot v prejšnjih letih.
25. avgusta se bodo broževci ponovno dobili. Ob 9. uri se bodo zbrali na parkirišču pri železniški postaji in se skupaj odpeljali na Boč, na poletni izlet. Vabijo vse, ki so kdajkoli sodelovali v delavnicah Timoteja, da se jim pridružijo.
MG
Prvi~ letos so v poletnih delavnicah Brož Društva Timotej iz Ptuja sodelovali osnovnošolci
PO NAŠIH OBČINAH
SLOVENSKE GORICE / OBČINE SE TURISTIČNO POVEZUJEJO
Konec zapiranja v občinske meje?
Občine na območju upravne enote Lenart (Benedikt, Cer-kvenjak, Lenart in Sv. Ana) so pred dvema letoma ustanovile Lokalno turisti~no organizacijo Slovenskih goric, ki se trudi povezati v turizmu vse {tiri ob~ine in celotno območje tržiti pod za{čitno blagovno znamko Ovtar — varuh Slovenskih goric.
Kot je povedala direktorica LTO Slovenskih goric Vesna Murko, so se pred kratkim na priporo~ilo Turisti~ne zveze Slovenije, da morajo lokalne tu-risti~ne organizacije delovati na širšem, zaokroženem turi-sti~nem obmo~ju, odlo~ili, da ustanovijo Turisti~no zvezo Slovenskih goric z namenom, da
v sodelovanju z gospodarstvom, lokalno skupnostjo in društvi kot civilna iniciativa vzpodbudijo podjetniško organiziranje in celovito trženje turističnega območja ter oblikovanje subre-gije Slovenske gorice, kjer občinske meje ne bi predstavljale ovire za trženje, temveč možnost celovitega nastopa.
Pri ustanovitvi Turisti~ne zveze Slovenskih goric so k sodelovanju povabili društva iz ob~in Kungota, Šentilj, Pesnica, Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana, Destrnik, Trnovska vas, Sv. Andraž in Juršinci.
Novoustanovljena Turisti~na zveza Slovenskih goric se je skupaj z Lokalno turisti~no organizacijo Slovenskih goric že lotila prvega projekta z naslovom Slovenske gorice se predstavljajo. V okviru projekta ponujajo slovenjegoriškim ob~inam in društvom možnost skupnega nastopa in predstavitve ter
trženje izdelkov društev in posameznikov pod blagovno znamko Ovtar — varuh Slovenskih goric na jubilejnem, 40. radgonskem sejmu. Ve~ kot v polovici omenjenih ob~in so se takoj odlo~ili za sodelovanje v projektu in ga bodo tudi finan~no podprli. Z ostalimi ob~inami se predstavniki turisti~ne zveze in lokalne turisti~ne organizacije še dogovarjajo.
V projektu želijo poudariti slovenjegoriške kolesarske, po-hodniške in sprehajalne poti. Na razstavnem prostoru pa bodo vseh osem dni potekali predstavitveni dnevi posameznih ob~in, njihovih društev in posameznikov.
Po besedah direktorice LTO Slovenske gorice je projekt ocenjen na 2 milijona tolarjev; ~etr-tino stroškov znaša najem 40
kvadratnih metrov sejemskega prostora. Stroške naj bi ob~ine pokrile glede na število prebivalcev. Najve~ja ob~ina, Lenart, bo projekt podprla s pol milijona tolarjev, najmanjša, Trnovska vas, pa s 55.400 tolarji. Tako je 40. mednarodni kme-tijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni prva priložnost za slo-venjegori{ke občine in dru{tva, da nastopijo s skupno ponudbo Slovenskih goric.
Neuradno pa smo izvedeli, da nekateri župani niso najbolj nav-du{eni nad povezovanjem in i{č-ejo razne vzroke, da projekta ne bi podprli. Vzrok pa je v tem, da ne morejo skriti svoje pomembnosti v občini in se bojijo, da bi uspe{en projekt, ki ne pozna politike in občinskih meja, razblinil iluzijo o njihovi uspe{nosti.
Zmago Šalamun
ORMOŽ / PRVA ZLATA MATURANTKA ORMOŠKE GIMNAZIJE
Karmen bo zdravnica
Pred {tirimi leti je odprla vrata Gimnazija Ormož in letos so z maturo zaključili {olanje prvi dijaki. Kot smo že poročali, je na ormoški gimnaziji opravljalo maturo 56 dijakov in dosegli so 91-odstotno uspe{nost. Med zlate maturante se je kot prva na ormoški gimnaziji vpisala Karmen Vizjak iz Pavlovcev.
Kot nam je dejala, se je pred štirimi leti, ko je kon~ala osnovno šolo, odlo~ila za gimnazijo, in ~e šole ne bi bilo v Ormožu, bi se vpisala v ljutomersko gimnazijo. Vsa leta štiriletnega šolanja v srednji šoli je bila odli~na, nezadostne ocene ni poznala. Pri u~enju ni posebej pretiravala, normalno je opravljala svoje u~ne obveznosti. Vsa leta ji je bil najljubši predmet angleš~ina, zato si je kot izbirni predmet izbrala angleški jezik kot drugi tuji jezik, ob angleš~ini pa še kemijo. Nina Cerkvenik, profesorica angleš~ine, in Peter Luknjar, profesor kemije, sta zanjo najljubša profesorja, pri ~emer pa poudarja, da so ji vsi profesorji dali dovolj dobre osnove za opravljanje mature, za katero se ni posebej pripravljala.
Karmen se je odlo~ila, da bo študij nadaljevala na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je
že bila tudi sprejeta.
V ~asu srednje šole je Karmen sodelovala na tekmovanjih iz angleš~ine in slovenš~ine, kjer je dosegla srebrno Cankarjevo priznanje in 2. mesto na regij-
skem tekmovanju v Mariboru.
Karmen je tudi dejala, da prva generacija ormoških gimnazijcev sicer ni dolgo uživala v novih gimnazijskih prostorih, da pa so se v stari osnovni šoli zelo lepo po~utili, saj so bili kot ena družina, najlepše spomine na dijaška leta pa ima na maturantski izlet, ko so ~etrti letniki v za~etku šolskega leta potovali v Dubrovnik.
Fl
Karmen Vizjak, zlata maturantka. Foto: Fl
LENART / PRASICEREJCI V AVSTRIJI
Kako tržijo sosedi
člani odbora za prašičerejo pri Kmetijsko-gozdraski zbornici Slovenije - OE Ptuj, izpostava Lenart so bili konec julija skupaj s predstavniki Kmetijske zadruge Lenart, občine Lenart in lenarške kmetijsko-svetovalne službe na obisku v sosednji Avstriji, kjer so obiskali sedež združenja Styriabrid v Lipnici. Kot je povedal član odbora za prašičerejo Franc Fekonja, so se tja odpravili, da obnovijo stike, ki so nekoč že bili, in spoznajo sedanjo organiziranost avstrijskih prašičerejcev, še zlasti na področju trženja.
Seznanili so se z organiziranostjo pra{ičerejcev, ki so pri na{i severni sosedi organizirani po dveh linijah. Prva so regijske zveze, ki skrbijo za naloge v zvezi s selekcijo in vzrejo ter prodajo plemenskega materiala, ne ukvarjajo pa se s trženjem pra{ičev. S trženjem se zraven zasebnih firm in mesarjev ukvarjajo združenja rejcev, ki so organizirana v vseh zveznih deželah v Avstriji. Združenja so povezana v zvezo, v okviru katere tedensko usklajujejo cene, ki so odvisne o situaci-
je na trgu, saj Avstrija tedensko iz Nemčije uvozi 30 do 50 tisoč pra{ičev.
Združenje Styriabrid pokriva področje zvezne dežele Štajerske. V njem je 17 zaposlenih, od tega pet voznikov, ki prevažajo živali. Pogovarjali so se s poslovodjem združenja Heinzom Schloglom. Ta je povedal, da je v združenju 2500 kmetov, ki so s pogodbami vezani na izključno prodajo preko združenja, vendar tega ne kontrolirajo niti sankcionirajo, saj želijo svoje člane obdržati z ugodnostmi,
ki jih nudijo. Nudijo pa odkup pitanih pra{ičev, odkup in dostavo pujskov, po posebnem programu odkupujejo odstavljene pujske, težke 8 kg, in jih vhle-vijo v skupinska vzrejali{ča, saj tako lažje formirajo večje in bolj izenačene skupine za pitanje. Sistem je poznan tudi v Sloveniji in ima nekatere prednosti, v začetku pa je reja zelo zahtevna. V združenju tedensko odkupijo enajst do dvanajst tisoč pitanih pra{ičev oziroma 600.000 letno, s to količini pa pokrijejo 55 do 60 odstotkov potreb Štajerske po pra{ičih. Zraven tega odkupijo tedensko do 3500 pujskov od specializiranih rejcev plemenskih svinj in jih plasirajo tistim rejcem, ki pra{iče samo pitajo. V zadnjem času {irijo svojo dejavnost in člane oskrbujejo z mineralno-vitaminskimi dodatki za me{anje krmil, hlevsko opremo in nudijo strokovno pomoč pri adaptaciji in gradnji hlevov.
Njihovi člani imajo v povprečju 35 plemenskih svinj in 300 pitancev na gospodarstvo. Tudi pri njih se {tevilo rejcev zmanj{uje, saj manj{i opu{čajo
SLOVENSKA BISTRICA / VISOK JUBILEJ GASILSKEGA DRUŠTVA
130 let za varnost
Prostovoljno gasilsko dru{tvo Slovenska Bistrica je med najstarej{imi tovrstnimi dru{tvi v Sloveniji. 4. oktobra bo osrednja slovesna akademija ob visokem jubileju -130-letnici. Številne prireditve se vrstijo že nekaj mesecev, vrhunec pa bodo dosegle septembra in oktobra s krstom avtomobilske lestve in razvitjem prapora (21. septembra) ter gasilsko parado, dnevom odprtih vrat, izdajo jubilejnega gasilskega biltena in razstavo likovnih in literarnih del na temo gasilstva. Danes {teje PGD Slovenska Bistrica 103 člane, od veteranov do mo{kih, žensk in mladine.
Ustanovitev požarne "bram-be "prvega protipožarnega društva v Slovenski Bistrici sega v leto 1872. Prvi predsednik je bil Franc Rate j. Istega leta so bila izdelana pravila društva, poveljevalni jezik pa je bil nemški. Naslednje, 1873. leto je društvo dobilo prvo ročno briz-galno. Prvi občni zbor društva v slovenskem jeziku je bil šele po prvi vojni, 29. septembra 1919, ko je bilo sprejeto tudi ime Prostovoljno gasilsko društvo Slovenska Bistrica. 1932. leta je bil nabavljen prvi gasilski avto. Sklep o izgradnjo novega — sedanjega gasilskega doma, kjer je današnji sedež društva, so sprejeli 1983. leta.
Zgodovina razvoja PGD Slovenska Bistrica je dolga in pestra. V vsej 130-letni zgodovini je bilo nekaj padcev in vzponov, vendar je na koncu vedno prevladovala vnema članstva na nadaljnji razvoj. V vodstvu društva so bili vedno ljudje, ki so znali potegniti voz naprej. Razvoj PGD Slovenska Bistrica sta pestili predvsem dve vojni, odvzem premoženja in sredstev, velikokrat pa tudi nerazumevanje okolice, vendar so bili vselej ljudje tisti, ki so našli izhod iz krize.
Današnji člani PGD Slovenska Bistrica so vpeti v življenje mesta in občine. Nepogrešljivi
so povsod, kjer so ljudje v stiski in potrebujejo njihovo pomoč. Med prvimi so na razpolago ob požarih, naravnih in drugih nesre~ah ter nezgodah, saj so usposobljeni za reševanje od enostavnih požarov do zahtevnih sistemov reševanja.
PGD Slovenska Bistrica razpolaga s sodobno prevozno in drugo tehni~no opremo, ki obsega vozilo za tehni~no reševanje prometnih in drugih nesre~, kombinirano vozilo za reševanje in gašenje, avtocisterno za reševanje in gašenje z visoko-tla~no ~rpalko, vozilo za reševanje pri nesre~ah z nevarnimi snovmi, vozilo za prevoz moštva, gumijasti ~oln z motorjem ter nekaj motornih brizgaln, za-š~itne obleke in dihalne aparate. Najnovejša pridobitev pa je avtomobilska lestev za reševanje in gašenje z višin.
Da bi 130-letni jubilej dostojno proslavili, so ustanovili pripravljalni odbor za njegovo obeležitev. Vodi ga Milan Ozi-mic, direktor ob~inske uprave, sodelujejo pa številni strokovnjaki z raznih podro~ij in pri tem niso pozabili niti na najmanjše podrobnosti, od logotipa društva, ki se že pojavlja kot zaš~itni znak bistriških gasilcev, do zloženke, zgodovine društva in še veliko drugega.
Vida Topolovec
rejo, večji pa stalež živali povečujejo. Povedal je {e, da v Avstriji ne poznajo dragih zdravni{kih spričeval ob premikih živali, veterinarska služba pa se reorganizira.
Kmetje v začetku tedna na združenje prijavijo predvideno {tevilo živali za prodajo in tako v združenju razpolagajo s količino. Na osnovi tega se dogovarjajo o prodajni ceni z mesarji in v glavnem se dogovorijo v obojestransko zadovoljstvo. Za redke primere, ko dogovora ne
dosežejo, imajo poseben rizičen sklad, iz katerega pokrivajo razlike. Zanimivo je tudi, da združenje dobi denar v 3 dneh, kmet pa v roku enega tedna.
Odkupne cene pitanih pra{ič-ev so v Avstriji nekoliko nižje kot v Sloveniji, pujski pa so bistveno dražji kot pri nas. Govorili so {e o dvoreznosti ukrepov, ki jih slovenska vlada sprejme ob vsaki krizi; to so predvsem prelevmani in druga za{čita pred uvozom.
Zmago Šalamun
MARKETING
Ogla{evalska agencija
3. del
V preteklem tednu smo v osnovi opredelili delo kreativnega direktorja, danes pa se homo dotaknili dela tekstopiscev, umet-ni{kih direktorjev in vodij projektov.
Tekstopisec oz. kopi (Copywriter) je oseba, ki si zamisli in napiše celotno besedilo oglasov,
bro{ur, katalogov, prospektov ...
Vendar pa njegovo delo ni samo pisanje golih tekstov, ampak si mora zamisliti tudi sporočilo in vizualno podobo oglasa. Celotna ideja, ki stoji za oglasom, je ponavadi delo kopija (ta izraz se je ustalil bolj kot tekstopisec). Torej ko si boste naslednjič ogledali oglas, ki vam bo všeč oz. ga ne boste prenesli, ali pa vam bo všeč sporočilo ali miselni zasuk — vse to je delo kopija. Ko obiščete oglaševalsko agencijo, boste kopija hitro prepoznali, saj za razliko od vodje projektov ne nosi oblek, ampak (ne)navadna oblačila. Veliko agencij sodeluje s kopiji, ki niso zaposleni, ampak so zunanji sodelavci agencije.
Umetni{ki direktor (Art di-rect^-r) s^-rbi za vidno plat oglasov. Umetniški direktor prenese vse zamisli, ki jih je izoblikoval kopi, v vidno obliko oz. z drugimi besedami - oblikuje oglase, druge tiskane materiale in vizualne podobe TV oglasov. Umetniški direktor je umetniška duša in njegove rešitve so velikokrat prava umetnost (zal se ponavadi ne obravnavajo na tak način). Pomoč umetniškim direktorjem so zunanji izvajalci, ki skrbijo snemanje oglasov in produkcijo ostalih pripravljenih del. Dober umetniški direktor lahko tudi iz dokaj slabe ideje in teksta pripravi odličen oglas, ki si ga bodo ljudje zapomnili. Tudi umetniški direktorji velikokrat nastopajo kot zunanji sodelavci in za agencije ter tudi ostala podjetja samostojno pripravljajo kreativne rešitve
Vodja projektov oz. "Account" (Account executive) je oseba, s katero imajo naročniki največ stika, saj je vez med agencijo in naročniki. Je ena redkih oseb v agenciji, ki nosi obleko. Vodja projektov je zadolžen za izvedbo oglaševalskih akcij, pri tem pa mora paziti, da so zadovoljene naročnikove potrebe in doseženi cilji agencije. Z naročnikom je v stiku že od začetka akcije, saj kreativcem prenese njegove zahteve, predstavlja pa mu tudi kreativne rešitve. Če naročniku predstavljene ideje niso všeč, ga mora vseeno prepričati za sprejetje le-teh. Ima pa tudi neprijetno nalogo, da prevzame vso krivdo za slabo izvedene oglaševalske akcije. Za dobro izvedene akcije pa vso slavo seveda pripišejo kopiju.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fideljorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri
ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
PO NAŠIH OBČINAH
LESKOVEC / SEDME KMEČKE IGRE
Obujanje spominov in prijetna zabava
Turistično društvo Klopotec iz Leskovca v Halozah je v soboto organiziralo tradicionalni, tokrat že sedmi kmečki praznik, ki nosi v svoji vsebini precej nostalgije za ne tako davnimi časi, ko je bilo v Halozah veliko več ljudi, ki so se družili in veselili ob vsakdanjih opravilih, prikazuje bogastvo haloške kuhinje, s kmečkimi igrami pa poskrbi za popestritev celotnega dogajanja.
Organizatorji so imeli srečo z vremenom, saj je bil v soboto lep poletni dan, grozeči oblaki, ki so pogledali prek halo{kih gričev, pa so se, vsaj za nekaj ur,
niku so člani dru{tva, oblečeni v tradicionalna delovna oblačila, prikazali utrinek iz nekoč bogatega življenja v Halozah. Spomnili so na čase, ko je bilo
Članice TD Klopotec Leskovec v Halozah. Z leve: Marija Hab-janic, Angela Kozel, predsednica Ida Vindi{-Bel{ak in Lenka Krajnc.
usmerili drugam. Na večer pa so se vrnili in zagotovo prehitro prekinili veselični del prireditve.
Turistično dru{tvo Klopotec je v svojo dejavnost pritegnilo veliko {tevilo prebivalcev halo-{ke krajevne skupnosti Leskovec v občini Videm, saj {teje nad 100 članic in članov. Organizacija kmečkega praznika je vrhunec celoletnega dogajanja, med katerim smo že omenjali razstavo velikonočnih jedi, kakovostni razvoj vinogradni{tva in kletarstva na svojem območju pa vzpodbujajo z vsakoletnim ocenjevanjem vina.
Na leto{njem kmečkem praz-
v Halozah mnogo več delovnih rok in priložnosti za druženje, saj je bilo vsako večje delo opravljeno z medsosedsko pomočjo. Pri tem pa ni manjkalo veselja, smeha in petja. Program sobotne prireditve so obogatili ljudske pevke ter mlada harmonikarja, Matej CafUta in Andrej Grabrovec, veliko smeha pa je med obiskovalci vzbudil skeč, ki je z nekaj iskrivimi bodicami opozoril na aktualne probleme leskov{ke sedanjosti.
V prostorih dru{tva upokojencev, v pritličju gasilskega doma, so pripravile članice dru-{tva bogato kulinarično razstavo, svoj prispevek pa so dodali učenci osnovne {ole pod mentorstvom učiteljic Marjane No-tesberg in Anice Kodric.
Večji del prireditve ne bil namenjen kmečkim igram. Tokrat se je sedem ekip s po tremi tekmovalci pomerilo v različnih, delno {aljivih disciplinah, sicer vzetih iz življenja in dela v Halozah. Igre so zahtevale od tekmovalcev veliko mero spretnosti, obiskovalcem pa nudile obilo zabave. S {e{tevkom točk {estih iger je zmagala ekipa Male Varnice, druga je bila
ekipa Berinjaka in tretja ekipa Zgornjega Leskovca.
Turistično dru{tvo Klopotec je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo tudi organizator vsakoletnega ocenjeva-
trike. Priznanje za ohranjanje arhitekturne dedi{čine je prejela družina Mlakar iz Spodnjega Leskovca 8, za urejeno kmetijo pa Martin in Antonija Vidovic iz Velike Varnice 24.
pajnika iz Strmca 12 (17,35); najbolje ocenjene la{ke rizlinge so pridelali Janez Orlac iz Repi{ča 4 b (18,10 in 17,65), Franc Maroh z Dravinjskega vrha 16 (17,92) ter Franc Sto-pajnik iz Strmca 12 (17,57); z najbolj{im {ardonejem se je izkazal Benjamin Vidovic iz Re-pi{ča 1 a (17,67), z renskim rizlingom Bojan Lubaj iz Re-pi{ča 9 c (18,12) ter Tatjana in Jože Krajnc iz Repi{ča 9
Utrinek iz bogatega programa kmečkih iger
nja domov in drugih objektov na območju celotne občine Videm. Letos je komisija ocenila 35 domačij in gospodarskih objektov, priznanja pa so podelili na sobotni prireditvi. Za najbolje urejeno stanovanjsko hi{o je komisija izbrala hi{o Milene in Vlada Stopferja iz Pobrežja 32 a, na drugo mesto sta se uvrstili hi{i Viktorja Smigoca iz Zgornjega Leskov-ca 16 b ter Jožeta in Julijane Gorican iz Pobrežja 70, na tretje pa hi{a Marte in Leopolda Rodoška iz Zg. Pristave 35 b. Priznanje za najlep{e urejen poslovni objekt sta prejela Ju-lijana in Friderik Bračič iz Ju-rovcev 1 b, za gosti{če Majolka ter servis in trgovino avtoelek-
V družbi vinske kraljice Slovenije, Tjaše Koroša, ki je s svojim obiskom počastila organizatorje in obiskovalce sedmega kmečkega praznika v Leskovcu, so podelili {e priznanja lastnikom ocenjenih vin. Letos je posebna komisija ocenila že 51 vzorcev, kar dokazuje prizadevanje kletarjev za čim vi{jo kakovost njihovega vina in željo po primerjanju z vini drugih pridelovalcev. Med zvrstmi so bili najbolje ocenjeni vzorci Tatjane in Jožeta Krajnca iz Repi{ča 9 (17,87), Marije in Franja Bratuška iz Strmca 52 (17,80) in Stanka Bedraca iz Repi{ča 11 c ( 17,74); med {iponi je bil najbolje ocenjen vzorec Franca Sto-
(18,07), s sovinjonom Bojan Lubaj (18,30), z rumenim mu-{katom Marija in Franjo Bra-tušek iz Strmca 52 (17,82), z rumenim mu{katom Mirko Feguš iz Repi{ča 9 a (17,67), ter z žametno črnino župnijski urad Leskovec (16,82).
Zlata priznanja za predikate so prejeli Stanko Bedrac iz Repi{ča 11 c za la{ki rizling - izbor (18,60), Benjamim Vi-dovic iz Repi{ča 11 a za la{ki rizling - ledena trgatev (18,35), Stanko Bedrac iz Re{i{ča 11 c za {ardone - pozna trgatev (18,17) in Janez Cafuta iz Velike Varnice za la{ki rizling -pozna trgatev (18,05).
J. Bračič
JURSINCI / DEZ NI POKVARIL PRAZNOVANJA
V Juršimih so skromni in delovni ljudje
V nedeljo se je v deževnem vremenu zaključilo praznovanje juršinskega osmega občinskega praznika. Zaradi naliva je osrednja proslava potekala v občinski kulturni dvorani, ki je tokrat bila premajhna za vse udeležence praznovanja.
Že v prejšnji številki Tednika smo objavili intervju z županom juršinske občine Alojzem Kaučičem in ga vprašali, kaj bo ob leto{njem prazniku povedal svojim občanom. Brez napisanega slavnostnega govora je o delu občine in njenih razvojnih načrtih resnično dejal to, kar smo že zapisali. Posebej se je zahvalil svojim občanom za sodelovanje pri izvajanju občinskih projektov, in tudi ugotavljal, da v juršinski občini živijo skromni in delavni ljudje, ki veliko postorijo tudi s prostovoljnim delom v številnih društvih in organizacijah, poprimejo pa tudi za delo v akcijah, ki omogočajo razvoj na kulturnem, športnem in drugih področjih, ki bogatijo krajane Juršincev. Župan je s ponosom govoril o pesmih kopačev in rezačev, ki se še slišijo po juršinskih bregih, kot da
je hotel opozoriti, da je ohranjanje korenin in spoštovanje lastne identitete čestokrat pomembnejše od navideznih pridobitev, ki se odražajo v novih stavbah in objektih, ki večkrat svoje okolje bolj obremenjujejo kot prinašajo resnične koristi. Tako je tudi izzvenela njegova misel za vstop Slovenije v Evropo, češ Slovenija naj bo vrt Evrope s svojimi naravnimi danostmi in s svojo kulturo.
Na osrednji proslavi so v kulturnem programu nastopili učenci osnovne šole Juršinci, tudi iz male šole so bili nastopajoči, zapele so ljudske pevke domačega kulturnega društva, v goste pa so prišli godbeniki iz Dornave pod vodstvom Zlat-ka Munde, folklorna skupina Bolnišnice Ptuj pod vodstvom Cvetke Glatz in pevska skupina Spominčice pod vodstvom Marije Stoeger.
Dobitniki priznanj z županom Alojzem Kaučičem: Štefan Casar, Marta Toplak (za Društvo za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine), Natalija Novak (za KUD dr. Antona Slodnjaka), Ivan Slaček, Anton Kokol, Janez Toplak Foto: Fl
Svečanejši del prireditve je bila podelitev občinskih priznanj, ki sta jih podelila župan Alojz Kaucic in podžupan Simon Toplak. Letos so priznanja prejeli: župnik Stefan Casar, Društvo za ohranjanje
in razvijanje kulturne dedišc-ine Juršinci, Kulturno društvo
dr. Antona Slodnjaka Juršin-
ci, zidarstvo Ivana Slačka ter kmetovalca Anton Kokol iz Bodkovcev in Janez Toplak iz Grlincev.
Prireditev je vodila Nataša Zajdela. V imenu gostov je občanom Juršincev čestital župan
destrniške občine in državni poslanec Franc Pukšič, poslanec in župan žetalske občine Anton Butolen pa je ob pozdravih podaril občini Juršinci sliko Žetal.
Na prireditvi je predsednik sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Janez Furman podelil priznanja SPV z bronastim vencem, ki sta jih prejela Franc Rižnar in Vinko Horvat.
Veselo je bilo popoldan tudi v šotoru pri lovskem domu v Ju-ršincih. Ob zvokih ansamblov Stajer banda in Čukov so za prijetno počutje skrbeli člani Sportnega društva Juršinci. V okviru občinskega praznika so bila tudi številna športna tekmovanja in nedeljsko popoldansko druženje so organizatorji izkoristili za podelitev pokalov in razglasitev rezultatov.
V	malem nogometu je zmagala ekipa Juršincev, drugo mesto so dosegli Hlaponci, tretje pa Rotman.
V	pikadu je zmagal Janez Čuš, drugi je bil Milan Kuja-vec, tretji pa Branko Matja-šič.
V	namiznem tenisu je prvo mesto zasedel Franc Cafuta, 2.
Vlado Segula, 3. pa Saša Ca-futa.
V	ročnem nogometu sta slavila Aleš Kovacec in Srecko Kosec, druga sta bila Marjan Bec in Sebo Matjašic, tretja pa dvojica Rakuša.
V	dviganju uteži je zmagal Vlado Segula pred Damjanom Frasom in Dejanom Stuh-cem.
V	streljanju z zračno puško je pri ženskah zmagala Nina Pavlin pred Majdo Raušl in Alenko Plohl, pri moški pa je zmagal Mirko Moleh pred Darkom Pavlinom in Simonom Simonicem.
V	streljanju na glinaste golobe je pri športnem stavu slavil Stanko Zidaric pred Robijem Majericem in Darkom Maje-ricem, pri lovskem stavu je bil prvi Stanko Zidaric, 2. Milan Gacnik, 3. Darko Majeric.
V	gasilskem tekmovanju so pri moških zmagali gasilci iz Slovenje vasi, 2. so bili Lutver-ci. 3. pa Gabrnik, pri ženskah so zmagale gasilke iz Lutvercev.
Na ribiškem tekmovanju je bil zmagovalec Denis Grašic, druga je bila Petra Kokol, tretji pa Franc Benko.
Franc Lačen
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / ODKUP VRTNIN
Za vrtnine je letos vlage dovolj, skorajda že preveč, saj se bodo ob nadaljevanju takega vremena za~ele pojavljati glivi~-ne bolezni. V Kmetijski zadrugi Ptuj v tem času intenzivno odkupujejo kumarice za vlaganje, papriko, rdečo peso, jajčevce, solatne kumarice, paradižnik ter nekatere druge vrtnine, pa tudi krompir. S sedanjimi količinami sledijo gospodarskemu načrtu za tekoče leto in izpolnjujejo sklenjene pogodbe s pridelovalci na eni in odjemalci na drugi strani. V tem trenutku kaže na področju pridelave in odkupa vrtnin dokaj dobro in v KZ Ptuj upajo, da bodo v celoti dosegli zastavljen cilje.
^JB)
KIDRIČEVO / OBČINA REGRESIRA KMETIJSTVO
Nastopil je čas setve trave na od suše uničenih travnikih. Občina Kidričevo bo za setev trave na uničenih površinah regresirala nakup semena v višini 50 odstotkov, to je 40 kilogramov semena na hektar travnika. Regresirajo tudi semena enoletnih krmnih rastlin, v tem primeru znaša regres 30 odstotkov stroškov nakupa semena. Občani občine Kidričevo, ki želijo obnoviti svoje poškodovane travnike ali želijo posejati enoletne krmne rastline, dobijo semena pri Kmetijstvu Polanec in v Kmetijski zadrugi Dravsko polje Lovrenc. Upravičenci morajo za uveljavitev regresa predložiti parcelno številko povšine, na kateri bodo sejali, ter osebne podatke. Kot je povedal predsednik odbora za Kmetijstvo Milan Unuk, je stanje poljščin na območju občine Kidričevo letos zadovoljivo. Dobro kažejo posevki sladkorne pese in drugih poljščin, koruza, ki je bila junija nekoliko prizadeta od suše, pa obeta zelo obilen pridelek.
^JB)
ITALIJA / RIBIČI NA SVETOVNEM PRVENSTVU
V	italijanski Calcinaia se je končalo letošnje svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem, na katerem je sodelovalo devet pionirskih in osemnajst mladinskih ekip (v njih so bili tudi ptujski predstavniki), svoje predstavnike pa smo imeli med njimi tudi Slovenci. Pri pionirjih so zmagali Francozi, drugi so bili Hrvati in tretji Madžari, naši so bili deveti. Med mladinci so slavili domači ribiči, drugi mesto so zasedli Madžari in tretje mesto Angleži, Slovenci so bili trinajsti.
Več so pričakovali predvsem od pionirjev, vendar jih je po besedah njihovega trenerja na tekmovanju 'zvila trema', saj so na treningih pokazali precej več.
PŠ
DONAČKA GORA /
TEKMOVANJE JADRALNIH PADALCEV
V	nedeljo, 18. maja, bo na Donački gori mednarodno tekmovanje jadralnih padalcev, ki ga organizira novo ustanovljeno društvo iz Žetal. Domačim jadralcem s padali se bodo pridružili še tekmovalci iz sosednje Hrvatske. Začetek tekmovanja bo ob 13. uri, start bo na že omenjeni Donački Gori, cilj pa na okoli 200 metrov nižji jasi, ki postaja vse bolj znana turistična točka.
^JB)
JURSINCI / [E O SEDMEM GOSPODINJSKEM PRAZNIKU
Gospodinja - srina voditeljica doma
Društvo gospodinj Juršinci je bilo ustanovljeno leta 1995 in ima 32 ~lanic, konec julija pa so praznovali tudi 7. gospodinjski praznik.
"Društvo je bilo ustanovljeno s posebnim namenom in pomenom," razlaga Marta Toplak, ustanoviteljica in predsednica društva. "Pomen gospodinjstva prikažemo v našem društvu 29. julija, ko goduje zavetnica gospodinj sv. Marta. S praznikom gospodinj tako zaključimo mesec žetve, moke in kruha. Gospodinje lahko namreč praznujejo takrat, ko je kruh že pečen oziroma spravljen pod streho. Julij - naš mesec in mesec gospodinj - tako zaključimo s praznikom našega društva. Srečanja gospodinj Slovenije, ki ga organiziramo v Juršincih na god sv. Marte, se udeležijo gospodinje iz Podravja, Celja, Slovenskih Konjic in Ljubljane."
V nadaljevanju je Toplakova razložila še namen njihovega društva. Pojasnila je, da si v prvi vrsti prizadevajo za izobraževanje gospodinj. "Gospodinje poskušamo izobraževati po simbolih, ki jih nosi sv. Marta. Knjiga, ki jo nosi v rokah, je knjiga življenja, knjiga, ki gospodinjo uči osmih poklicev. Po
materialni plati je poklic gospodinje skrb za družino, po duhovni plati pa je gospodinja prva vzgojiteljica in učiteljica otrok, negovalka, bolniška sestra in podobno. Poleg knjige pa sta simbola našega društva še kuhalnica in cvet, ki pomeni lepoto doma. V okviru dejavnosti, ki sem jih naštela in so obenem zapisane v programu društva, si prizadevamo še za ustanovitev gospodinjske šole, zavzemamo pa se tudi za večjo vrednost gospodinj in njihovega poklica."
Prvih pet gospodinjskih praznikov so posvetile izvirnim domačim jedem: pripravljale so krušne in sadne dobrote, jedi naših babic, jedi, ki se pripravijo ob delu v vinogradu, predstavljale pa so tudi šivanje, vezenje in pomen zdravja. Ker pa je gospodinja tudi hišna negovalka, so letošnji praznik v nedeljo, 28. julija, obeležile pod geslom Narava - naše zdravje.
Ob prihodu v Juršince je gospodinjam zaigrala godba na pihala, v imenu Društva gospodinj Juršinci pa je zbrane
Zeliščno zbirka, razstavljeno v Juršincih. Foto: Zmago Šolomun
Članice Društva gospodinj Juršinci. Foto: Ivo Lorenčič
pozdravila predsednica Marta Toplak. V nadaljevanju kulturnega programa je predstavnica ministrstva za zdravstvo govorila o pridelavi zdrave hrane, udeleženke srečanja pa je nagovorila tudi Natalija Čeh, kraljica gospodinj. V okviru predavanja o uporabi zelišč so v Juršincih pripravili še okroglo mizo gospodinj in gospodinjskih društev, na kateri je o pomenu zelišč v gospodinjstvu govoril dr. Janko Rode z Inštituta za hmeljarstvo in zeliščarstvo Slovenije. V razpravi o domači pripravi zelišč so udeleženci okrogle mize, ki jo je vodila Martina hči Erika, tako prišli do sklepa, da naj bi bil v vsakem gospodinjstvu vsaj en zeliščni vrt in da bi se uporaba dišavnic v naših domovih čimbolj uveljavila.
V okviru svojega praznika so juršinske gospodinje v lovskem domu pripravile še razstavo, na kateri so si obiskovalci lahko ogledali zelišča, zeliščni vrt, ze-
liščne namaze in zeliščne jedi ter različna semena. Gospodinje so na razstavi ponudile še degu-stacijo čajev in zeliščnih namazov, posebnost pa so bili keksi za zdrave živce. Na ogled so poleg vsega omenjenega bili še raznovrstni zajtrki: kraljevska hrana, nekdanji kmečki zajtrk, današnji zajtrk in vegetarijanski
zajtrk. Zelišča je na razstavi ponujalo pet zeliščarjev, poleg nastopov raznih skupin, društev, posameznih gospodinj in ženskega ansambla Vesele polanke pa so pripravili še srečolov in prodajo raznih kmečkih dobrot: kruha, potic in gibanic.
Mojca Zemljarič
Marta Toplak v gospodinjskem domu. Foto: Mojca Zemljarič
CID PTUJ / V PIRANU LETOVALO 35 OTROK
Humanosst - smoter druženja umetnikov na Ptuju
V okviru projekta Humana umetnost je med 1. in 10. avgustom v po~itniškem domu v Piranu letovalo 35 osnovnošolcev z obmo~ja Ptuja in okolice. Otroke je na pot pospremil Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID), ki skrbi za koordinacijo letovanja, pri izvedbi projekta pa sodelujo še Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center za socialno delo Ptuj in Darko Ferlinc, ki si je celotni projekt zamislil; projekt je v prvi vrsti logisti~no podprla družba Talum iz Ki-dri~evega. V Piranu, kjer so otroci letovali 10 dni, so ves ~as bili pod budnim o~esom sodelavcev z Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok iz Ljubljane.
O projektu smo se pogovarjali z Nevenko Gerl, strokovno sodelavko CID, ki je v prvi vrsti poudarila, da je bila celotna zamisel projekta zasnovana s ciljem, omogočiti počitnice otrokom, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti. "Projekt Humana umetnost je v celoti zasnoval Darko Ferlinc iz družbe Talum, ki si je projekt zamislil in ga tudi izvedel," pripoveduje Gerlova. "Ob koncu letošnjega junija je na Ptuju potekala slikarska kolonija, ki se je je udeležilo deset akademskih slikarjev, slikali pa so veduto Ptuja. Slikarji Dušan Fišer, Tomaž Plavec, Viktor Rebernak, Žarko Vrezec, Jurij Kalan, Huiqin Wang, Lucija Močnik, Natalija
Šeruga, Mojca Zlokarnik in Andrej Brumen Čop so nato svoja dela podarili Društvu prijateljev mladine Ptuj. Na zaključni prireditvi na ptujskem igrišču za golf je društvo po enotni ceni z žrebanjem razdelilo slike med deset zainteresiranih kupcev (Talum Kidričevo, Perutnina Ptuj, Mercator SVS, Silkem Kidričevo, Občina Kidričevo, Cestno podjetje Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Albin Promotion Lovrenc na Dravskem polju, Goya špedicija Ptuj in Lego A Kidričevo), slikarji -donatorji slik - pa so prejeli do-natorske listine. Na tak način je potem Društvo prijateljev mladine za letovanje otrok zbralo približno 2,5 milijona tolarjev.
Darko Ferlinc, avtor projekta, in
Večji del tega zneska smo za 10-dnevno letovanje otrok v Piranu izkoristili letos, kar bo pa ostalo, pa bo za isti namen porabljeno prihodnje leto. Tako torej vse stroške letovanje 35 otrok iz tega fonda plača Društvo prijateljev mladine Ptuj, se-
Jure Šarman iz CID-a ob prihodu otrok in njihovih spremljevalcev
znam otrok, ki so letovali, pa je oblikoval Center za socialno delo Ptuj. CID je potem letovanje logistično izpeljal in ga skoordiniral."
Otroci so imeli na letovanju dopoldan in popoldan plavan-
je, na voljo pa so jim bile tudi likovne in kiparske delavnice, ročna dela, branje in pisanje pravljic, družabne igre, novinarska dejavnost, dramski krožek in DJ-kotiček.
Mojca Zemljarič
PO NAŠIH OBČINAH
RAZMIŠLJAMO
V prizmi (ne)egalitarnosti
Nedavna raziskava oddelka za sociologijo na pedagoški fakulteti v Mariboru je pokazala, da je v Sloveniji {tudent-ski status navkljub vsej ekspanziji študiranja v zadnjem desetletju predvsem in še zmeraj privilegij višjih družbenih slojev. Po podatkih omenjene raziskave ima otrok matere, ki ni opravila osemletke, statistično, v primerjavi s svojim vrstnikom, katerega mati je končala visoko šolo ali več, na primer zanemarljivo majhne (1:24) možnosti za vstop v študentske vrste.
Po propadu socialističnega režima, v katerem je veljalo geslo "enakost vseh", se je z nastopom novega, kapitalističnega režima pojavila krilatica "enake možnosti za vse". Ali je vsaj bila prežvečena v ustih takratnih visokih političnih funkcionarjev. Ce pogledamo zdaj od bliže in ne pod močno odebeljeno lupo, nam je jasno, da so socialne razlike vedno večje oziroma se njihovo razmerje v prid gesla enakosti ni nič zmanjšalo. To je navsezadnje pokazala tudi raziskava, ki se je v proučevanju merito-kratičnosti slovenske družbe omejila samo na en indikator: možnost dostopa do študija z naslednjo hipotezo: "Ali v vrste študentov prihajajo otroci iz vseh slojev, stanov in okolij na način, ki kaže na to, da imajo za ta dostop objektivno vsi enake možnosti?"
Devetdeseta leta so bila v Sloveniji čas, ko se je število študentov več kot podvojilo, in na podlagi tega bi bilo zdravo-razumsko mogoče pričakovati, da se je možnost dostopa na univerzo nižjim družbenim slojem v primerjavi z višjimi vsaj delno povečala glede na situacijo iz preteklih let, ko so si študij na univerzah lahko privoščili le otroci premožnejših staršev. Žal pa pridobljeni rezultati raziskave tega niso potrdili. Empirični podatki so pokazali izrazito nemeritokra-tično situacijo. Kot izrazito diskriminatoren dejavnik pri dostopu do visokošolskega oziroma univerzitetnega študija se je pokazalo, da so študentke in študentje izrazito selekcionirani predvsem glede na izobrazbo svojih staršev.
Samo delovanje javnega šolskega sistema, jasno, zagotavlja država, ki postavlja tudi
PTUJ / M^DI FORUM NA POLETNEM TABORU ECOSY
Srečanje mladih levičarjev
Med 22. in 28. julijem je Mladi forum (MF) ZLSD sodeloval na 6. poletnem taboru ECOSY, ki ga je na posestvu ob Atterskem jezeru blizu Salzburga organizirala SJO (avstrijska socialistična mladina). ECOSY je organizacija, ki združuje mlade socialiste, socialdemokrate in laboriste Evropske unije, od lanskega leta pa je njihov polnopravni član tudi MF ZLSD.
Tabora, na njem sta sodelovala tudi Ptujčana Dejan Le-vanic in Jernej Neubauer, se
je udeležilo 1168 mladih levičarjev, med njimi 43 članov MF ZLSD iz 15 lokalnih klubov.
Poleg športnih in prostoč-asnih aktivnosti, zabave in druženja so pripravili več kot 50 delavnic in seminarjev z zanimivimi temami ter gosti. Forumovci so v okviru šestdnevnega srečanja pripravili kar štiri okrogle mize, na katerih so govorili o prihodnosti EU in študentski politiki v EU, razpravljali o paktu stabilnosti in prihodnosti Balkana ter vstopanju Slovenije v Nato, zavzeli pa so se tudi za pravice istospolno usmerjenih partnerjev. Mlade levičarje sta na
taboru obiskala Borut Pahor, predsednik državnega zbora Republike Slovenije, in Alfred Gusenbauer, predsednik največje avstrijske stranke. Ko so si udeleženci tabora ogledali koncentracijsko taborišče v Mauthausnu, sta jih nagovorila tamkajšnji deželni glavar in župan.
V programu tabora so organizatorji pripravili tudi mednarodni večer, na katerem so forumovci zbranim ponudili prekmursko gibanico in ptujsko vino. S pesmijo Samo ljubezen, ki so jo zapeli, pa so želeli pokazati svojo tolerantnost do vseh družbenih skupin.
Mojca Zemljarič

RADIOPTUJ
89,8* 98.2 •l04,3hHi
-CTTïïm
Družba za časopisno in radijsko dqavnost RADIOTEDNIK, d.o.o., RADIOTEDNIK p.p. 95, líaíčcva 6, 3250 Ituj, tel.; 0fi/74934-1(}, os/749^4^, faks: 09/74934-35, etel<tronska poŠta: nabjialnik@radio4cdnik.si, spli&ie strani: httpŤTTwww.radiotednik.si
temu primerne kriterije. Že znani marksist Althusser je znal povedati, da je šola "ideološki aparat države". Država preko šole prenaša ideologijo vladajočih struktur in s tem omogoča ohranjanje obstoječih družbenih odnosov, jih na nek način reproducira.
Šola je na eni strani dejavnik zmanjševanja (ukinjanja) družbene neenakosti, na drugi pa dejavnik njene reprodukcije. Torej je po eni strani šola formalno dostopna vsem družbenim slojem in dopušča možnost prehajanja posameznika iz nižjega na višji družbeni položaj, po drugi strani pa to teorijo izpodbija s tem, ko družbeno neenakost obnavlja — otroci vstopajo v šolo iz pov-
sem različnih družbenih slojev, torej so že njihove startne pozicije drugačne in zagotovo, da so potemtakem tudi možnosti neenake.
Precejšnje zaostajanje posameznih družbenih skupin (na spodnjem delu družbene hierarhije) je tesno povezano z razlikami v stopnji socialne in kulturne razvitosti, zaradi česar so še posebej kmečki otroci v neenakopravnem položaju z mestnimi. Ruralna mladina je socialna kategorija, ki je najmanj integrirana v globalni socialni sistem oziroma najmanj participira, ko gre za razne zdravstvene, socialne in druge pravice in storitve. Razlike se kažejo tudi v vrednotah, stališčih in načinu življenja. Starši nižjih socialnih plasti pogosto niti ne želijo, da bi njihov otrok šel na pot dolgotrajnega šolanja, saj je to mnogokrat povezano s strahom, da cilja ne bo dosegel in se bo na takšni poti izgubil.
Seveda je še pomembnejši dejavnik povezan z materialnimi stroški šolanja. Pomembno je, da njihov otrok čimprej zaključi šolanje in si začne sam služiti kruh. Tako je. Kruto, ampak žal resnično. Temu se strokovno reče neenake možnosti, neenake pozicije ali položaji ob vstopanju v izobraževanje.
Kljub vsesplošnemu prepričanju, da so v sodobni družbi možnosti zelo velike, pa raziskave tega ne potrjujejo. Potrjujejo sicer večjo mobilnost, vendar pa še vedno kljub temu večina otrok v primerjavi s svojimi starši dosega približno enak status. Ali bolje rečeno: v skladu s finančnim položajem svojih staršev. In za vzpon vsakega posameznika je {e kako pomembno izhodišče, iz katerega nekdo za~enja. Elite bodo {e zmeraj ostale elite, tako kot bodo reveži še zmeraj ostali reveži.
Bronja Habjanič
fiOX(9átiÁarQzm\(ij
OÍ/W-U-\b Wlct|c(a
Teákk
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
"Vojna" ali modrost
Zadnje dni je kar nekajkrat prišlo do morskih incidentov med Hrvaško in Slovenijo, nekateri pa govorijo že kar o nekakšni "ribiški vojni" med obema državama. Seveda je ob takšnih (nenormalnih) priložnostih še posebej pomembno ravnanje najodgovornejših na eni in na drugi strani. Ob izbruhih najrazličnejših emocij, starosti in skrajnosti, ki običajno spremljajo obmejne incidente, predvsem ni vseeno, kako se na to odziva uradna politika. S svojimi potezami lahko strasti umirja ali pa še dodatno podžiga. Hrvaška in slovenska stran v tokratnih dogajanjih zagotovo ne delujeta na ustrezen način in pomirjevalno. Državi, katerih zunanja ministra sta še nedavno po skupnem srečanju opozarjala na dobre medsebojne odnose in govorila celo o nekakšnem strateškem zunanjepolitičnem sodelovanju ter zavestno potiskala ob stran tekoče, moteče probleme, vsekakor ne bi smeli začeti živčne vojne s protestnimi notami zgolj zaradi enega ali dveh ribiških čolnov, ki sta dejansko ali samo domnevno lovila v napačnih teritorialnih vodah. Ali drugače povedano -uradni predstavniki Slovenije in Hrvaške bi se morali, glede na vse načelne zaobljube vodilnih iz obeh vlad in še posebej na dogovor obeh notranjih ministrov, da se bosta obe policiji izogibali kakršnimkoli incidentom na morju, nemudoma sestati in poskušati ugotoviti, zakaj in kako je incident nastal. Na eni in na drugi strani bi morali še dodatno ukrepati, da se kaj takšnega ne bi ponovilo. Namesto tega pa so se v naslednjih dneh zgodili še novi incidenti, ob katerih se je težko znebiti občutka, da je nekomu še kako do tega, da na morju ni miru, ker takšna "napetost" pač omogoča najrazličnejše politične ekshibicije na eni in drugi strani.
MOLK IN SPRENEVEDANJE
Ob najnovejših zapletih v Piranskem zalivu je preveč sprenevedanja tako pri hrvaških kot slovenskih predstavnikih. Tako je nerazumljivo in čudno, da niti predsednik države (na počitnicah na Hrvaškem) niti predsednik vlade (na obisku v Avstriji) nista hotela govoriti o teh dogajanjih, Drnovšek je dejal, da je že sicer predlagal novemu staremu predsedniku hrvaške vlade (Hrvaška je namreč pred kratkim dobila novo
vlado) Ivici Račanu medsebojni sestanek, Kučan pa je opozoril, da je na dopustu ... V razmerah, ki očitno že vplivajo na slabšanje medsebojnih odnosov med državama, še zlasti med ljudmi, vsekakor ni pomembno, ali gre za dopust ali za vnaprej dogovorjena srečanja. Delovati je treba takoj, če se pokaže za potrebno in koristno, tudi po telefonu ali z nenapovedanimi, na hitno in ad hoc dogovorjenimi delovnimi sestanki.
Po drugi strani se zdi, da najvišjim hrvaškim predstavnikom (Mesicu, Račanu itd.) ustreza, da ima vse dogajanje na Hrvaškem v zvezi z incidenti v Piranskem zalivu nekakšen prizvok "spontanega" gibanja, samodejne akcije ljudstva na terenu. Zaradi tega tudi oni v glavnem molčijo, čeprav bi bilo že nujno potrebno, da se odzovejo na nekatere ocene in zahteve "s terena", še zlasti na tiste, ki kar naprej sugerirajo "sovraštvo" in večjo "odločnost" proti Sloveniji in ki celo zahtevajo, naj pridejo v Piranski zaliv hrvaška vojska in hrvaške vojaške ladje ...
NEVARNE IGRE
To so nevarne igre. Tudi "molčeče" vodstvo se ne more izogniti soodgovornosti za vse posledice, ki lahko nastanejo iz takšnih groženj in zahtev. Niti Zagreb niti Ljubljana ne moreta molče spremljati vsega, kar se zadnji čas vsiljuje kot rešitev za slovensko-hrvaške probleme in odnose. Vsekakor ne bi bilo dobro niti za Slovenijo niti za Hrvaško, če bi dobili odločilni vpliv na politično odločanje v obeh državah prenapeti ribiči ali kakšni skrajneži, ki vse skupaj vidijo kot problem "prepotentne" ali "zakompleksirane" Hrvaške oziroma Slovenije.
Zagotovo bi se morali tudi v Sloveniji zamisliti nad "aktualnimi razmišljanji", po katerih bi Slovenija morala prenehati "z vsemi štirimi podpirati vključevanje Hrvaške v evropske in evroatlantske integracije; če so Hrvati takšni, minimali-stični in zadrti, če jim je res toliko do nekaj skuš v severnem Jadranu, potem naj si tudi sami najdejo pot v Evropo ..." Najodločneje bi morali zavrniti tudi zahteve (četudi zgolj hipotetične), da bi bilo treba istrskim prenapetežem in prepotentnežem, ki igrajo glavno vlogo v najnovejših ribiških zdrahah med Slovenijo in Hrvaško, brez pojasnila prepovedati vstop v Slovenijo. "Pa naj se vozijo v Trst
čez Madžarsko, če jim je ljubo, potem bodo šele razumeli, da je slovensko kopno veliko večjega pomena od 'njihovega' morja ..." (Delo, 12. avgusta 2002). Mariborski Večer ugotavlja, da je "intenzivnost ribiških incidentov med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem času hudo narasla. Letos štejemo tako že 22 incidentov ... Scenarij je enak. Slovenski ribiči zaplujejo pred Piranski zaliv, do meje nadzora policije, ki je nespremenjena veljala zadnjih enajst let oziroma od osamosvojitve obeh držav. Nato ribiče obišče hrvaški policijski čoln in zahteva njihov umik, češ da lovijo v hrvaških teritorialnih vodah. To pa zato, ker naj bi Hrvati za mejno črto priznavali polovico Piranskega zaliva. To so sredi devetdesetih let, še pod trdo Tudjmanovo vladavino, tudi že trdili in smo imeli že tedaj nekaj incidentov. Sedaj se Hrvati nekako od maja oziroma aprila letos sklicujejo na 15. člen mednarodne konvencije o pomorskem pravu. A ga dobesedno berejo napol. Seveda nalašč, saj ta člen v prvem delu res omenja sredinsko črto za razmejitev zalivov, toda v drugem delu dodaja, da ta črta ne velja, če za to obstajajo posebne, zgodovinske in druge okoliščine. Slovenske ribiče nato vzame v zaščito mnogo večji policijski gliser, igra z živci nato traja nekaj ur. Sledijo protestne note iz enega in drugega zunanjega ministrstva ..." Delo poroča, da je koprski poslanec ZLSD Aurelio Juri premiera Drnovška pozval, naj se sestane s hrvaškim predsednikom vlade Ivico Račanom, da poiščeta izhod iz naraščajoče napetosti. "Mejni incidenti, ki so bili v zadnjih letih redki, postajajo čedalje pogostejši in nevarnejši ... " Komentatorji v Sloveniji se upravičeno sprašujejo, kdo stoji za najnovejšimi dogajanji. Ob pomanjkanju jasnega in nedvoumnega hrvaškega odgovora seveda ni čudno, da so njihova sklepanja tudi precej radikalna in samovoljna. "Ribiški incidenti minulega tedna niso naključni, so očitno sestavni del nove zagrebške politike, ki se vrti v krogu, zato potrebuje vsaj kakega zunanjega sovražnika, da bi si pridobila javno mnenje," tako ugotavlja Delo.
Jak Koprive
Mtadmtmi
PODGORCI / SPET DIRKA KOZ
Prostovoljno gasilsko društvo Podgorci pripravlja v nedeljo, 18. avgusta, ob 14. uri pred prosvetno dvorano prireditev ob predaji gasilskega vozila. Sledile bodo tradicionalne kozje dirke v Črni grabi, nato pa zabava z ansamblom interval.
DESTRNIK / 21.
KMEČKI PRAZNIK
V	nedeljo, 18. avgusta, organizira turistično društvo Destrnik 21. kmečki praznik, ki se bo pričel ob 13. uri z otvoritvijo likovne razstave in kmečke tržnice. Sledila bo povorka kmečkih običajev in parada starih traktorjev. Na prireditvi bodo podelili priznanja za najlepše urejeno okolico hiše, kmetije in poslovnega objekta, sledilo pa bo družabno srečanje.
Zmago Šalamun
GRAJENSČAK /
POSTAVILI BODO KLOPOTEC
Na posesti Kmetijske šole Ptuj na Grajenščaku bodo v petek, 16. avgusta, postavili velik klo-potec. Prireditev pripravljata Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in Lokalna turistična organizacija Ptuj.
MG
RADEHOVA/
BLAGOSLOVILI BODO KOR
Jutri (15. avgusta) Turistično društvo Radehova pripravlja ob prazniku Marijinega vnebovzetja žegnanje pri kapeli v Radehovi. Maša se bo pričela ob 10.30 uri, po njej pa bodo blagoslovili novi kor. Sledilo bo družabno srečanje.
ZŠ
VITOMARCI / TURNIR MED VASMI
Klub malega nogometa Vito-marci organizira v soboto, 17. avgusta, ob 18. uri turnir med vasmi v malem nogometu na igrišču pri osnovni šoli. Pričel se bo s prijateljsko tekmo mlade ekipe Vitomarci proti ekipi Jerenine. Ob 18.45 uri bo otvoritev turnirja, na katerega bodo z žogo skočili jadralni padalci iz Ptuja. Sledila bo prijateljska tekma med klubom malega nogometa Vitomarci in klubom malega nogometa Gib Beton Zagorje (ekipa nastopa v prvi slovenski ligi). Ob 20. uri bo pričetek turnirja med vasmi. Če bo slabo vreme, bo prireditev naslednjo lepo nedeljo.
ZS
MARIBOR / FILMSKA DELAVNICA
V	okviru poletnega cikla brezplačnih ustvarjalnih in produkcijskih delavnic za mlade Media nox creare pripravlja mariborski Mladinski kulturni center filmsko delavnico, ki bo med 19. in 25. avgustom in je namenjena vsem, ki bi se radi seznanili s funkcijo kamere. Prijave v obliki SMS sporočila na 041 502 865 ali po telefonu (02) 250 93 43 vsak delavnik med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro.
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
GORNJA RADGONA / 40., JUBILEJNI KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM
1480 razstavljavcev iz 21 držav
Tradicionalna sejemska prireditev na sejmišču v Gornji Radgoni bo letos od 24. do 31. avgusta. Na njej se bo predstavilo 1480 razstavljavcev, ki prihajajo iz 21 držav, na voljo pa imajo 50.300 kvadratnih metrov neto razstavnih površin. Sejem bo v soboto, 24. avgusta, odprl predsednik države Milan Kučan.
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in vodja komerciale Mateja Jakli~ na nedavni konferenci za novinarje
Prireditev bo letos 40. po vrsti in se je razvila v največjo in najpomembnejšo slovensko pri-
reditev te vrste, obenem pa sodi med največje tovrstne prireditve v krogu dežel Slovenije, Hr-
Sejem s svojo bogato ponudbo in pestrim spremljevalnim strokovnim dogajanjem je idealen čas in prostor za srečanje ljudi istih ali sorodnih poklicev, skupnih organizacij, interesnih združenj in institucij. Tako bo sobota, 24. avgusta, namenjena mladim v kmetijstvu in oračem. V nedeljo, 25. avgusta, bo dan čebelarjev. V ponedeljek, 26. avgusta, bo dan konjerejcev, dan kmetijske tehnike in dan gozdarjev. Torek, 27. avgusta, bo dan živilcev, dan vinogradnikov in vinarjev ter dan poljedelj-cev. Sreda, 28. avgusta, bo dan prašičerejcev, dan veterinarjev in dan slovenskih zadružnikov. Četrtek, 29. avgusta, bo dan kmetijske svetovalne službe, dan rejcev drobnice in dan rejcev malih živali. Petek, 30. avgusta, bo dan govedorejcev ter dan kmetijskega in živilskega šolstva Slovenije. Zadnji dan sejma, sobota, 31. avgusta, bo posvečen lovcem in prikazu kmečkih opravil in običajev.
Takoj za vhodom na sejmišče bo obiskovalce vse sejemske dni oskrbovala z domačimi pridelki, izdelki, dobrotami in dobro voljo dobro založena kmečka tržnica v organizaciji občine Markovci. V nedeljo, 25. avgusta, bo na sporedu tekmovanje lastnikov gozdov v gozdarskih opravilih, kasaške konjske dirke bodo na sporedu na otvoritveno soboto. Prikazana bo tradicionalna kovačnica z izdelavo podkev in podkovanjem v konjskem hlevu. Na sporedu bo tudi prikaz varnega dela v gozdu. Lovci se bodo pomerili v streljanju na glinaste golobe, potekala pa bo tudi zaključna prireditev državnega tekmovanja v oranju. Na paradi kmečkih del in običajev pod naslovom Tako je bilo, bo na zadnji sejemski dan nastopilo 600 odeležencev.
vaške, Avstrije in Madžarske.
Zgodovina razvoja kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni je bila pestra. Do leta 1976 je prireditev organizirala neprofesionalna ekipa, sestavljena za vsako prireditev posebej, po tem letu pa se začenja obdobje sodelovanja z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana, sejem je v tem času dobil sedanje okvire.
Na letošnji jubilejni sejemski prireditvi bo dve tretjini raztav-nih površin namenjenih komercialnim in tretjina strokovnim razstavam. Večji del razstavišča (51 odstotkov) bodo zasedli proizvajalci in manjši del trgovci oziroam posredniki. Že pred sejmom so potekala številna strokovna ocenjevanja, o katerih smo poročali, razglasitve rezultatov pa bodo potekale v sejemskih dneh. Tik pred sejmom bo še ocenjevanje kmetijske mehanizacije, med sejmom samim pa ocenjevanje razstavljenih živali. Obsejemsko dogajanje bodo zaznamovali številni strokovni programi in spremljajoče prireditve športnega in kulturnega značaja.
VZORČNI NASADI IN RAZSTAVE
Med posebnosti 40. jubilejnega sejma v Gornji Radgoni sodi 7 tisoč kvadratnih metrov vzorčnih nasadov koruze, nekaterih drugih poljščin, vrtnin in gozdni vzorčni nasad. Najzahtevnejše področje so razstave živali; razstava goveje živine bo v znamenju 40-letnice selekcijske službe v Sloveniji in 23-letnice razstave na sejmu. Prikazano bo selekcijsko delo v prašičereji in novozgrajeni montažni po-viljon s prikazom proste reje v boksih in na odprtem prostoru. Prikazano bo tudi selekcijsko delo pri drobnici, 70-letno selekcijsko delo v konjereji, vsak dan se bo predstavila tudi jahalna šola Lipica. Prvič bo na letošnjem sejmu predstavljena družinska kmetija, v vinskem hramu bodo potekale pokušine
CIRKULANE / SREČANJE STAREJSIH OBČANOV
v	'
GORISNICE
Kakovost živlienia, ne le dolžina
Sredi julija so se starejši občani občine Gorišnica srečali na 7. srečanju starejših, ki so ga letos pripravili člani KO SLS iz Cirkulan. Srečanje je povsem uspelo, kar potrjuje podatek, da se ga je udeležilo več kot 220 ostarelih.
Vsi so soglašali, da nam življenje prehitro polzi med načr-
ti in pričakovanji. Prav zato se radi udeležijo tovrstnih srečanj,
vin z letošnjega ocenjevanja, organizirano bo 4. državno seka-ško tekmovanje lastnikov gozdov, ponovno se vrača nekoč tradicionalen čebelarski dan. Prvič bodo predstavili domačo obrt vseh štirih pomurskih občin. Med spremljajočimi prireditvami omenimo konjske dirke, razstavo slik slikarske
kolonije v organizaciji Pomurskega sejma, tekmovanje oračev in na zadnji sejemski dan še veliko parado kmečkih običajev in opravil. V okviru sejma se bodo na izredni seji sestali člani parlamentarnega odbora RS za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Udeležbo na sejmu so najavili številni visoki državni in drugi visoki gostje, tudi politiki in diplomati tujih držav.
Posebne predstavitve bodo v času sejemskih dni pripravile Nemčija, Belgija, predstavila se bo avstrijska dežela Burgenland,
hrvatska županija Medžimurje (Čakovec in Varaždin), udeležbo napovedujejo tudi predstavniki Jugoslavije in kmetijskega sejma v Novem Sadu. Množična tuja udeležba samo potrjuje mednarodni značaj sejma v Gornji Radgoni.
Še podatek za obiskovalce: sejem bo odprat vsak dan od sobote, 24. avusta do vključno sobote, 31. avgusta, od 9. do 19. ure. Vstopnica za odrasle bo veljala 900, za mladino 400, skupinska vstopnica pa 700 tolarjev.
J. Bračič
kjer si lahko izmenjajo prijazno besedo, izrečejo spodbudno misel ali besede tolažbe, predvsem pa se vedrih oči spet pozdravijo z znanci, ki jih že lep čas niso videli.
Člani občinskega odbora SLS se kot organizatorji teh srečanj zavedajo, da je pomembna predvsem kakovost življenja in ne le njegova dolžina. In prav zato si občina, svetniki in župan ne prizadevajo le za reševanje vitalnih problemov občine, ampak se pogovarjajo tudi o drobnih težavah iz vsakdanjega življenja starejših in onemoglih občanov.
Na srečanju so s skromno pozornostjo nagradili najstarejša udeleženca, to je 95-letno Ano Žuran iz Paradiža in 89-letnega Franca Petroviča iz Gradišč. V dokaz še ohranjene vedrine in vitalnosti sta se nagrajenca skupaj zavrtela ob glasbi.
L.H.
NOVA VAS PRI PTUJU / NAGRAJENA KMETIJA LACKO
Meseino okrog 10.000 litrov mleka
V tej številki smo v Novi vasi pri Ptuju obiskali kmetijo Lacko, ki je ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj prejela tretjo nagrado za urejenost. Lackovi se s kmetijstvom ukvarjajo že dalj časa, v devetdesetih, ko je Boris - lastnik kmetije - izgubil zaposlitev, pa so se začeli ukvarjati z intenzivno živinorejo in pridelavo mleka.
V hlevu imajo 25 krav molznic, nekaj pa je tudi mlade živine. Na štirih hektarjih lastne zemlje in 20 hektarjih, ki jih imajo v zakupu, pridelujejo večinoma koruzo in gojijo travi-nje. V povprečju pridelajo mesečno 10.000 litrov mleka in ga večinoma prodajo na mlekarno.
"Osnovne delovne stroje za pripravo in obdelavo zemlje imamo doma," razlaga Lacko. "Za specializirane stroje ponavadi naredimo z bližnjimi kmeti kompenzacijo. V času, ko je na kmetiji največ dela, si prav tako pomagamo z okoliškimi
kmeti, včasih pa je treba najeti še dodatno delovno silo."
Za dopolnilne dejavnosti na Lackovi kmetiji zaenkrat še ni časa, saj otroci študirajo, žena pa hodi še v službo. "Ukvarjamo se zgolj z intenzivno pridelavo in prodajo mleka. Čeprav so cene odkupa mleka nizke, pa zaenkrat nekako še gre. Časi niso ravno rožnati, veliko je treba vlagati, potrebno je vložiti ogromno truda in biti s pridelkom zadovoljen," pripoveduje in dodaja, da mu priznanje MO Ptuj pomeni veliko in je dokaz, da nekdo opazi ves trud, ki ga človek vloži v svoje delo.
V prihodnje nameravajo Lackovi kmetijo urediti tako, da bi bila dohodkovno čimbolj donosna - povečati hlev, rediti več glav živine, pridelati čimboljšo krmo in navsezadnje pridelati količine mleka, ki bi bile primerljive z Evropsko unijo.
Mojca Zemljarič
Posebna ponudba za
kmetovalce
vi ;. 4 -

V Novi Ljubljanski banki se zavedamo pomena kmetijstva in njegove vloge pri razvoju podeželja, zato želimo sodelovati pri udejanjanju vaših zamisli. Prisluhnili smo vašim potrebam in pripravili celo paleto storitev, tako za vašo poslovno-kmetijsko dejavnost kot za vaš osebni namen.
Posebna ponudba za poslovno-kmetijsko dejavnost je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ribištvom ali gozdarstvom. Poleg drugih ugodnosti smo pripravili tudi posojila za razne namene, z različnimi ročnostmi in po ugodnih obrestnih merah:
•	kratkoročna posojila nad 1 do 6 mesecev 10,35% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna
•	kratkoročna posojila nad 6 mesecev do 1 leta
10,85% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna
•	posojila za prirejo mesa do 18 mesecev 10,85% letno, obrestna mera je fiksna in nominalna
•	dolgoročna posojila, tudi do 10 let po
TOM + 5,00% letno, obrestna mera je variabilna.
Vabimo vas, da se oglasite v naših poslovalnicah:
-	Poslovalnica Prešernova, tel.: 02 787 04 44,
-	Izpostava Super mesto, tel.: 02 748 02 70,
-	Poslovalnica Ormož, tel.: 02 740 27 84,
kjer vam bo vaš skrbnik oziroma bančni komercialist svetoval in podrobneje predstavil našo ponudbo.
Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem.
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., IJubljana
Podružnica Ptuj
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
TEDNIKOV POGOVOR / PREDSTAVLJAMO PRVEGA STARETOVEGA NAGRAJENCA
Ivan Sivec ne piše samo besedil
Z imenom Ivan Sivec se ob domači glasbi velikokrat srečamo. Za glasbene skupine, ki so nastopile na ptujskem festivalu, je od vseh tekstopiscev napisal največ besedil — kar 220, v predstavitvi pa boste zvedeli, da je tudi eden najbolj branih slovenskih pisateljev, uspešen urednik Dokumentarno-feljtonskega uredništva na Radiu Slovenija, seveda pa tudi družinski oče in še kaj.
Na spletni strani sem prebral, da se je Ivan Sivec rodil 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi, zdaj živi v Mengšu. Diplomiral je iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Na etnologiji je pripravil magistrsko nalogo o glasbenem fenomenu Avsenik in si tako pridobil naslov magister etnoloških znanosti. Po poklicu je urednik Dokumentarno-feljtonskega uredništva Radia Slovenija, kjer pripravlja radijske reportaže.
Skupaj je bilo natisnjenih več kot 220.000 izvodov njegovih knjig. Več je bilo ponatisnjenih, več dramatiziranih na Radiu Trst, po njegovem romanu Pozabljeni zaklad je bila pripravljena televizijska nadaljevanka. Po anketi Mladine je eden najbolj branih sodobnih pisateljev.
Napisal je več kot dva tisoč besedil za glasbo. Je predsednik Društva pesnikov slovenske glasbe. Na željo bralcev je svoje knjige predstavil na šolskih bralnih značkah in na literarnih večerih v več kot 300 krajih v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Švici, na Norveškem in Švedskem. Največ knjig je izdal pri Kmečki knjižni zbirki, Mladinski knjigi, Mohorjevi družbi, DZS idr. Za ustvarjalno delo na literarnem področju je prejel zlato Kersnikovo plaketo, za novinarsko delo Terseglavo-vo priznanje za demokratizacijo glasil, za pisanje besedil je dobil nagrado Marjana Stareta za dolgoletno kakovostno besedi-lopisje. To nagrado je društvo podelilo letos prvič na 33. slovenskem festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju. Kot dolgoletnega prijatelja ptujskega festivala smo Ivana Sivca zaprosili za razgovor in povedal je vrsto zanimivih misli.
TEDNIK: Ivan Sivec, predstavite se nam, prosim!
"Rojen sem pred 53 leti v Mostah pri Komendi, živim v evropskem glasbenem središču, kot pravimo Mengšu napol za šalo, napol zares. Napisal sem več kot dva tisoč besedil za glasbo in 49 leposlovnih knjig. Po poklicu sem novinar oz. urednik na Radiu Slovenija, po izobrazbi slavist, na etnologiji pa sem prav iz glasbenega fenomena Avsenik pripravil magistrsko nalogo in si tako pridobil naziv magister etnoloških znanosti."
TEDNIK: Kje dobivate navdih za verze, [e posebej za narodnozabavno in zabavno glasbo?
"Prav letos je trideset let, odkar sem izdal prvo leposlovno knjigo z naslovom Pesem njenih zvonov, Franc Flere, posebna glasbena pojava, pa mi je uglasbil prvo besedilo. Na začetku sem pisal besedila vnaprej, pozneje pa največ na glasbo. Pišem za več kot sto ansamblov, med njimi tudi za vse najboljše, od Avsenikov, Slakov, Mihe-ličev itn. Navdih mi daje dobra glasba, vedno pa imam v predalu tudi več kot trideset, štiri-
deset idej za nova besedila. Gre pač za neke vrste naročeno ustvarjanje, ki pa se ga ne da izvesti brez navdiha, ki ga daje glasba ali pa močno osebno doživetje."
TEDNIK: Ste prista{ slovenske doma~e glasbe. O tem ste napisali tudi nekaj leposlovnih knjig in strokovna dela!
"Narodnozabavna ali slovenska domača glasba — nekateri jo imenujejo tudi drugače — je edina glasba, ki je poleg ljudske in umetne zrasla na naših tleh, od vseh pa je segla najdlje v svet. Brata Slavko in Vilko Avsenik sta izumila novo zvrst zabavne glasbe, ki jo po svetu posnema okoli 10.000 glasbenih skupin, pri nas pa okoli 500. Brez njiju te glasbe ne bi bilo. Strokovno se temu reče množična duhovna kultura, ki jo potrošniška družba nujno potrebuje za svoj obstoj in hitro vsakdanje veseljačenje, s to razliko, da so drugi odtenki zabavne glasbe preneseni na naša tla, avse-nikovska, slakovska itd. pa je samo naša in jo posnemajo drugi narodi po vsem alpskem svetu in še marsikje drugje. Podobno kot v drugih zvrsteh množične kulture prihaja do hipeproduk-cije — enako je seveda z besedili, toda v osnovi z njo ni nič narobe in prav dobro opravlja svojo vlogo, kar sem tudi dokazal v svoji magistrski nalogi.
Ptujski festival je pri tem naredil veliko dobrega, močno je dvignil kakovost in se nasploh dobro vpel v vsa glasbena dogajanja pri nas. Sam sem lani napisal gesla za Enciklopedijo Slovenije o tej glasbi, kjer je vaš festival seveda tudi omenjen. Napisal sem dve strokovni deli in veliko enciklopedijo z naslovom Vsi najboljši muzikanti I. (v njej je prvih 85 glasbenih skupin), pravkar pripravljam drugi del, v katerem bodo vsi nadaljnji ansambli, izdal pa sem tudi knjigo Brata Avsenik, Evropski glasbeni fenomen iz Begunj na Gorenjskem. Ob tem sem izdal še dve leposlovni knjigi, in sicer Godec pred peklom in Godec v vicah, v katerih opisujem takšnega vaškega godca, kot je Franc Flere, ki naenkrat postane slaven in se mu nekoliko zmede v glavi. Jeseni pa bom izdal obsežno knjigo z mojimi besedili, ki bo imela naslov Tiso~ najlepših besedil, s podnaslovom Slovenija — zibelka narodnozabavne glasbe. V njej bo esej o tej glasbi v slovenščini, nemščini in angleščini. Dogaja se namreč, da nam hočejo to glasbo že ukrasti Avstrijci in Nemci, čeprav je samo naša in jo drugi samo posnemajo."
TEDNIK: Ste pobudnik Dru{tva pesnikov slovenske glasbe?
"Pobudnika sta bila pravzaprav brata Jože in Franci Smrekar, meni so člani obesili predvsem delo. Društvo si prizadeva za kakovostni dvig besedil ter za moralno in materialno enakopravnost avtorjev te glasbe. Nekaj smo že dosegli, med drugim smo predlagali tudi Sta-
Ivan Sivec. Foto: Fl
retovo nagrado v spomin na odličnega pisca besedil Marjana Stareta, pa tudi sicer skrbimo, da delujemo čimbolj široko, demokratično in brez značilne slovenske nevoščljivosti."
TEDNIK: Kak{ne spomine imate na Marjana Stareta?
"Najlepše! Bil je izjemen človek, odličen pisec besedil, kot televizijski urednik si je zelo prizadeval, da se je domača glasba sploh ohranila na slovenski televiziji. Bilo je namreč obdobje, ko so jo hoteli povsem ukiniti. Prav zato mi Staretova nagrada pomeni še toliko več."
TEDNIK: Kako gledajo va{i stanovski kolegi — radijski in pisateljski — na va{e delo?
"Nekdaj so to glasbo glasbo imenovali goveja oz. gojzarska, danes pa se že skorajda vsak zaveda, da gre samo za preprosto avtorsko glasbo, ki dobro opravlja svojo funkcijo. Neskromno lahko trdim, da so k temu nekaj prispevale tudi moje knjige in vsi drugi mediji. Res pa je, da je vmes veliko nekakovostne glas-
be tudi v tej zvrsti, podobno kot v drugih. Na radiu je glasbe kar dovolj, na televiziji pa veliko premalo — nujno bi morali imeti večerno oddajo na nacio-nalki; na splošno pa glasba vedno sama išče svojo pot, tudi ta. Nekateri pisateljski kolegi to zvrst popolnoma zavračajo, nekateri pa so menili, da bi morali po mojem romanu Godec pred peklom posneti film. Ko smo že ravno pri filmu, naj povem, da bo v jeseni v vseh slovenskih kinematografih predvajan mladinski film Pozabljeni zaklad, posnet po mojem mladinskem romanu. Pozneje bo iz tega nastala tudi TV nadaljevanka. Navadno pisatelj doživi tak_no potrditev svojega dela mnogo let po smrti, jaz pa že kar zdaj ... "
TEDNIK: Je pisanje besedil dovolj donosen posel?
"Tako od pisanja knjig kot od pisanja besedil se ne bi dalo preživeti. To je dodatek, priboljšek k življenju. Sam dobivam redno plačo na RTV Slovenija, vodim dokumentarno-feljtonsko
GORISNICA / SOLO DOZIDAVAJO
Jeseni enoizmensko
Delavci SCT iz Ljubljane imajo še manj kot mesec dni časa, da končajo dela pri dograditvi šole v Gorišnici. Kot nam je dejal ravnatelj šole Branko Sirec, bo šola z adaptacijo, po planu bi naj bila dela končana pred letošnjim septembrom, usposobljena za devetletko. Na voljo bo 22 učilnic, nova kuhinja z jedilnico (ki bo ustrezala vsem novim predpisom), sodobna avla in zbornica. V novem šolskem letu bodo na šoli imeli enoizmenski pouk. Devetletko pa bodo pričeli v šolskem letu 2003/2004.
uredništvo in še vedno na veliko pripravljam reportaže. Za Radio Slovenija sem pripravil več kot tisoč polurnih reportaž, v katerih sem obiskal več kot pet tisoč ljudi."
TEDNIK: Imate kaj prostega časa?
"Bolj malo. Zadnji dve leti pravzaprav nič, ker sem sredi priprave knjige Vsi najboljši muzikanti II., ki izide prihodnjo jesen. Mnogi muzikantje so zelo čustveni in tudi muhasti, pa imam z njimi kaj precej opraviti. A zdaj sem že na pol poti, tako da je optimizma nekoliko več. V knjigi bo okoli 250 skupin, morda celo več. Prosim, da se mi javijo tudi tiste, ki jih še nisem poklical! Sicer pa rad hodim v hribe, igram tenis, od marca do
maja pa sem veliko po bralnih značkah po Sloveniji. Tudi na ptujskem koncu sem že bil."
TEDNIK: Bi rekli kak{no o va{ih skritih strasteh ali razvadah?
"Za razvade žal nimam časa. Popijem samo kak kozarček dobrega vina v družbi, cigaret ne znam kaditi, še vedno pa sem zaljubljen v svojo ženo, s katero voziva zakonsko barko že trideset let. Imava dva odrasla otroka, hčerko in sina. Oba sta že doštudirala in opravljata svoje delo. Pet dni po Staretovi nagradi me je doletela še ena velika življenjska nagrada: dobil sem vnuka Marka. Tako sem zdaj tudi dedek!"
Franc Lačen
Foto: Fl
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Vsak se s kom pogovarja
Kakor pravi pesnikTone Pavček: vsak se s kom pogovarja — babica z dedom, mama z očetom, zemlja s kmetom, čebela s cvetom, knjiga z bralcem ... šef s sefom, če je v njem kaj denarja - vsak se s kom pogovarja. Oja, tako bi se morali pogovarjati! Pa je žal premalo časa in volje za resnične pogovore. Vse preveč je "kvazi klepetanja", ki teče s pomočjo komunikacijskih pripomočkov (saj ne, da bi povsem izničevala njihove dobre plati). Med ljudmi divja mobiteliranje, e-mailiranje, SMS sporočanje, ki jim je ostalo bore malo od spodobnega dialoga med sodelujočimi. Sto ljubezenskih izjav z mo-bilca ne odtehta enega ljubezenskega dotika, globokega pogleda in nežnega šepeta blizu ušesne mečice: Ljubim te. Če samo pomislim, kako prijetno in blagodejno je prebiti čas s prijatelji, ki jim tečejo besede in zgodbe in znajo pripovedovati in poslušati.
Komunikacijska ozkost, togost in površnost današnjih dni se odraža tudi na delovnih mestih, kjer je postal dialog kvečjemu monolog tistih z individualnimi pogodbami. Pogovore delodajalcev in vodilnih s podrejenimi pa zaznamujejo nespoštovanje ter omalovaževanje, iz česar se izcimijo še nesporazumi, ki so pogosto vzrok za nestrpno delovno klimo v podjetju. Znati se pogovarjati in ustno sporočati je veliko pomembnejše, kakor vzdrževati avtoritativno podobo deloholika in pomembneža. Koliko lažje bi bilo v podjetjih, če bi vodilni znali, zmogli in hoteli vzpostaviti kvaliteten dialog z vsemi zaposlenimi! Mnogi višji in visoki v podjetjih sicer mislijo, da "oni tam spodaj itak nič ne razumejo", a se bistveno motijo. Pravi modrec je tisti, ki zna svojo modrost deliti vsem - razumno in razumljivo.
Tako vas, dragi bralci Tedni-kove knjigarnice, opozarjam na knjižno novost GV založbe iz Ljubljane (z njenimi izdajami se lahko seznanite po telefonu O1 30 91 960, e-pošta zalozba@gvzalozba.si, in-ternetna knjigarna: www. gvzalozba.si) Dialog, gibalo sprememb, s podnaslovom Medsebojno komuniciranje v podjetju. Doma~a avtorja Tatjana Zidar Gale in Boris Gale sta spisala zanimiv priro~nik za tiste, ki pri svojem delu komunicirajo s podrejenimi ali nadrejenimi, gradijo in utrjujejo medsebojne odnose, vodijo sestanke in projektne
skupine, argumentirano prep-ri~ujejo, re{ujejo probleme in i{~ejo re{itve. Knjiga ni obi-~ajno strokovno branje, mar-ve~ je vsebina podana v obliki zgodbe o podjetju, nami{lje-nem, seveda.
Peter je vitalen petdesetlet-nik, delaven, dosleden pri delu, poln energije in novih zamisli. @e {tirinajst let je direktor us-pe{nega podjetja Mikron. Na dopustu se Peter sre~a z enim izmed delavcev Mikrona in med njima ste~e beseda in Petru se razkrijejo dimenzije podjetja, tiste iz baze, o katerih se mu na svojem visokem mestu ni niti sanjalo. Po dopustu ste~e v podjetju raziskava o medsebojnem komuniciranju na vseh ravneh, od proizvodnih delavcev, operativnega in srednjega manage-menta vklju~no z vodstvenim kadrom. Avtorja nato ob primerih pojasnjujeta pravila komuniciranja v podjetju in podajata konkretne re{itve.
Knjiga je razdeljena na devet poglavij: Medsebojno komuniciranje v podjetju Mikron, Izjava o sebi namesto sporo~ila drugemu, Kritika, povratna informacija in pohvala, Avtokrat-ski in kolegialni na~in vodenja, Vodenje sestankov, Tehnike argumentiranja, Aktivno po-slu{anje, Partnerski odnos, Medsebojno komuniciranje se v podjetju izbolj{uje.
Priro~nik 259 strani je pregledno urejen, ima ozna~ene tabele, nazorno poudarjene pomembne elemente besedila ter je tak enostaven za branje in uporabo. Enako bo dobrodo{el v velikih in majhnih podjetjih, v gospodarskih in "negospodarskih" združbah. Prepri~ana sem tudi, da bi branje in vedenje iz knjige Dialog, gibalo sprememb lahko prispevalo k izbolj{anju stanja v ob~inskih in državnih strukturah, branje pa priporo-~am tudi vsem, ki se tako ali druga~e ukvarjajo s politiko.
Liljana Klemenčič
ZANIMIVOSTI, OBJAVE
PTUJ / POZITIVNA ENERGIJA V MUZEJSKI UPRAVI
Se želite sveiano poroiiti v muzejskem okolju?
Pred časom smo pisali o delni preureditvi ptujskih zaporov za potrebe uprave Pokrajinskega muzeja Ptuj in za tekstilni atelje. Pred dopustom smo obiskali direktorja muzeja Ale{a Ariha in z njim pokramljali o rezultatih polletnega delovanja muzeja ter o predvidenih aktivnostih.
TEDNIK: V dominikanskem samostanu ste se počutili utesnjeno. Kakšna energija pa veje v teh sicer starih, a obnovljenih prostorih bivših zaporov?
"Prenovljeni prostori so nabiti z energijo. Kot ste opazili, smo že zjutraj vsi dobre volje in z veseljem delamo. Vendar pa smo po številnih aktivnostih, ki smo jih izpeljali v prvem polletju, potrebni tudi nekaj dni dopusta, da se pripravimo na celo vrsto že dogovorjenih in nac-rtovanih nalog."
TEDNIK: Lahko pokomen-tirate podatke o obisku muzejskih zbirk v prem polletju letošnjega leta!
"V prvi polovici leta smo imeli nekaj manj kot 30.000 obiskovalcev v muzejskih zbirkah, kar je na ravni lanskega leta, gledano odstotkovno, številčno pa celo nekaj več. To je dokaz, da smo skupaj s ptujskimi Vedutami in s pomočjo medijev privabili številne obiskovalce iz najrazličnejših krajev, tudi iz tujine. V poletnih mesecih je bilo veliko tujih gostov, individualnih, ki preko turističnih vodnikov odkrijejo Ptuj in ga obiščejo. Upam, da bo trend naraščanja števila gostov ostal takšen, kot trenutno je."
TEDNIK: Prilagodili ste tudi čas odprtja grajske ploščadi!
"Res je. Želja Ptujčanov in obiskovalcev je bila, da bi si lahko ogledali Ptuj z gradu tudi v poznejših urah. Zato smo se odločili, da odpiralni čas na grajski ploščadi podaljšamo do enaindvajsete ure. Tak odpiralni čas bo ostal do konca oktobra. Grad mora biti odprt, kljub temu da imamo s tem nekaj organizacijskih in tudi finančnih problemov."
TEDNIK: Pred časom ste
že govorili o revitalizaciji grajske restavracije. Kako potekajo razgovori z državo in kakšen je rokovnik za izvedbo projekta?
"Priprava za izvedbo projektne dokumentacije teče. Sedaj se pripravlja gostinski program, neke vrste spisek želja in na osnovi tega se bo pripravil nač-
za instalacije in opremo, vse drugo bo šlo iz kulturnega tolarja. Res pa je, da je mestna občina Ptuj dolžna pripraviti vso infrastrukturo: elektriko, vodo, plin. Uspelo nam je, da smo plin s pomočjo občine na grad že pripeljali - ne zgolj do restavracije ampak na grad, v teh dneh priključujemo slavnostno dvorano, elektrika pa tako in tako je. Problem je z vodo, pritisk je izredno slab."
TEDNIK: Kakšen je terminski plan revitalizacije restavracije?
Ales Arih Foto: Fl
rt izrabe objekta. Pri teh načrtovanjih pomaga gostinstvo Perutnine Ptuj, ki je za projekt izkazalo interes. Projekt pa vodi država, ki je tudi lastnih objekta. Kot direktor muzeja sem član delovne skupine, ki jo je imenovala Uprava za kulturno dediščino, in pripraviti moramo vso potrebno dokumentacijo, da bo lahko prišlo do ustreznih razpisov. Rokov ne smemo zamujati, pripravljenost države v tem trenutku je resnična in to moramo izkoristiti."
TEDNIK: Kaj bo financirala država?
"Država bo financirala do tretje, podaljšane gradbene faze, kar pomeni, da bo objekt obnovljen v skladu s spomeniškovarstve-nimi smernicami, da bo bodoči najemnik moral poskrbeti zgolj
"Do začetka marca prihodnjega leta bi morala biti pripravljena vsa dokumentacija, vključno z razpisom in izbiro bodočega najemnika. V aprilu naj bi se začela obnovitvena dela. Gradbena stroka je danes tehnološko že tako opremljena, da je objekt možno že v nekaj mesecih dokončati, torej do konca leta 2003."
TEDNIK: Pred seboj imate zloženko v zveze s slavnostno dvorano. Kaj ponujate?
"Na račun slavnostne dvorane bomo poskušali nekaj iztržiti, zato jo namenjamo najrazličnejšim prireditvam, strokovnim srečanjem, porokam, kulturnim prireditvam, ki zadostijo določenim kriterijem in določeni vsebini. Nekaj odmevnih prireditev oziroma posvetovanj smo
že imeli: posvetovanje o revitalizaciji vodnih površin, kongres psihologov, mednarodno srečanje golfistov, želimo pa jih še več. Takšne dejavnosti ponujamo skupaj z LTO Ptuj, ki naj bi pripravljala turistično ponudbo, mi pa nudimo naši dvorani (viteško in palacij). Slavnostna dvorana (viteška) ima 130 sedežev, romanski palacij 100, nabavili smo moderno avdio-video opremo.
TEDNIK: Kakšna je cena?
"Ena ura uporabe dvorane s celotnim našim servisiranjem stane 25.000 tolarjev."
TEDNIK: Kako daleč ste s projektom pri obnovi strehe na dominikanskem samostanu in koliko bo stala investicija?
"Največ narediš, če objekt zavaruješ, zato je potrebna nova streha na samostanu. Gre za pre-kritje nekdanje cerkvene ladje. Ministrstvo za kulturo nam je za letošnje leto zagotovilo 10 milijonov tolarjev. Del sredstev je že zagotovila mestna občina Ptuj, nekaj sredstev pa bo šlo iz našega prihodka. Skupno bo prekritje stalo 20 milijonov tolarjev (v ponedeljek so izbirali najboljšega izvajalca del)."
TEDNIK: Stare ptujske zapore ste delno preuredili. Kaj bo z ostalim delom, s celicami?
"Ko sem prevzel posle direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj, sem obljubil, da bo ponovno postavljena zbirka NOB in 20. stoletja. Sedaj je nastopil trenutek, ko bomo v bivših zaporih izkoristili avtentičnost, ki jo ti prostori dajejo. Ohranjene so celice, kjer so bili zaprti mnogi Ptujčani in okoličani (v številki 9 je bil zaprt Jože Lacko). V prvi fazi bomo obnovili te celice, postavili dokumentarno gradivo, ki bo pričalo o tem obdobju naše zgodovine. Kasneje bomo zbirko razširili in predstavili zgodovino dvajsetega stoletja, ki bo posvečena Ptuju in njegovemu zaledju."
Franc Lačen
PTUJ / GOSTOVANJE TUJIH PESNIKOV
Medana v ptujski knjižnici
Tudi letos bo v Medani v Goriških brdih potekal že tradicionalni Festival poezije in vina, katerega programski vodja je Aleš Šteger. Letos se bodo v času festivala trije gostujoči pesniki predstavili tudi z branjem na Ptuju, v prostorih Knjižnice Ivana Potrča, in sicer v sredo, 21. avgusta, ob 21. uri. Cilj te akcije, ki poteka v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov in Knjižnico Ivana Potrča, je predstavitev pesnikov na čim širšem slovenskem območju ter z branji poezije v številnih svetovnih jezikih napolniti stara mestna jedra slovenskih mest. Tako bomo lahko na Ptuju prisluhnili verzom Mariusza Grzebalskega iz Poljske, Michaela Staufferja iz Švice in Gaetana Longa iz Italije.
Letos se bodo že šesto leto vrhunski mlajši pesniki iz vse Evrope in drugod srečali v Medani v Goriških brdih in za en teden spremenili majhno briško vasico v evropsko pesniško prestolnico. Kot je povedal Aleš Šteger, se je vse začelo pred sedmimi leti "ko smo Saša Jovanovic, tedanji vodja ŠOU Kulture, Aleks
Klinec in jaz želeli vzpostaviti vrhunsko mednarodno literarno prireditev, a ne po vzoru tujih festivalov, ki se dogajajo večinoma po prestolnicah, so vezani na nagrade in velika imena, marveč v nekem avtohtonem okolju ustvariti možnost srečevanja, druženja, izmenjav. In vrhunske poezije plus sprem-
ljevalni program."
Vzporedno z avtorskimi branji v izvirnih jezikih, ki bodo v Medani vsak večer odzvanjali v soju bakel pod murvo na domačiji Alojza Gradnika, bodo potekali koncerti (letos bodo tam nastopili tudi ptujski Pop-perkegi), ob polnoči se bo prižgal Medanin zvezdni kino, potekal bo petkov pogovor na temo Izkušnja doma in fantazija sveta, vasico in okolico bodo preplavile vizualno-prostorske intervencije, vsak večer se bodo odvijale degustacije in druženja brez para. Ob festivalu izide zajeten večjezičen zbornik pesmi udeležencev, v maternem jeziku avtorja ter v angleškem in slovenskem prevodu. Kot vsako leto bo izšla posebna polnitev briških vin, etiketirana z verzi
udeležencev, in še bi lahko naštevali.
Letos pa bodo pesniki prvič raznesli duh festivala tudi po starih mestnih jedrih v Novem mestu, Kopru, Ljubljani, Mariboru in Ptuju. "Gre za dvoje: pripeljati poezijo in festival bliže ljudem, ki ne živijo na Primorskem, hkrati pa pesnikom omogočiti več nastopanja in soočanja z različnimi obrazi Slovenije," je še dodal Šteger.
Poezija je nekaj, kar je treba predvsem izkusiti. Zato vsi tisti, ki ne boste uspeli obiskati čarobne vasice v Goriških brdih, vljudno vabljeni, da edinstveno atmosfero Festivala poezije in vina vsaj za pokušino doživite na Ptuju.
Jana Skaza
... PA BREZ ZAMERE
Korektno
No, menda — kakor vam drago
Cenjeno bralstvo mora biti seznanjeno z eno, morda ne najbolj zanimivo, a vendar nadvse pomembno zadevo, na prvi pogled čisto tehnične narave. Zadevo, ki morda ni ravno najbolj nevidna, a je vseeno toliko samoumevna, da jo zlahka prezrete oziroma je ne upoštevate. Gre za zadevo, ki nikakor ni lastna in značilna zgolj za ta prostor (dobesedno ta prostor — odmerjen tem vrsticam), ampak kar celoten korpus takšnih in stilsko podobnih modrovanj v časopisju. Poglejte. Verjamemo, da se vas velika večina še skoraj nikoli ni popraskala po glavi in se vprašala po naslednji tehnikaliji.
Gre pa za naslednje. Odnos avtor — bralec. Pa da ne boste prehitro začeli noreti, češ za kakšno metafizično svinjarijo pa zdaj spet gre, naj kar najhitreje objasnimo, da imamo tukaj v mislih zgolj nek, čisto poseben, ljudski, če hočete, aspekt tega odnosa. Gre za čisto preprosto stvar. Tako kot avtor nima pojma o tem, v točno kakšnih razmerah in okoliščinah bo bralec njegovo pisanje bral, tako se tudi bralcu ne sanja o tem, v kakšnih okoliščinah je avtor svoje modrovanje pisal. Ce se avtor morda tu in tam te zadeve vpraša, pa lahko z veliko verjetnostjo domnevamo, da se bralstvo takih stvari skoraj nikoli ne pobara. Saj, zakaj pa bi se? Bralca zanima predvsem to, kaj ima avtor povedati (če sploh kaj?), ne pa toliko okoliščine, v katerih je to, kar ima povedati, spravil na papir. No, ampak ker nobena, še tako majhna in na videz nepomembna stvar ni vredna tega, da bi jo prezrli in je ne upoštevali (če bi se te majhne modrosti v življenju dosledno držali, bi se, verjemite, izognili kar nekaj nepotrebnim nesporazumom in stresnim situacijam, tako na mikro kot tudi na makro ravni), se tudi ta stvarčica izkaže za ne čisto tako nepomembno, kot pa bi morda na prvi (ali tudi drugi) pogled kazalo.
Pravzaprav je to vprašanje del večje in obširnejše tematike, ki se ji po domače reče medčloveški odnosi. Avtor, v tem primeru je to spodaj podpisani, je oseba z lastnim karakterjem, preteklostjo in sedanjostjo, s svojimi karakterni-mi lastnostmi (pa naj si že bodo slabe ali dobre, komu všečne ali ne, kakršne so, pač so, kaj čemo), je torej oseba v polnem in originalnem pomenu besede. Prav tako je pa tudi vsak posamezni bralec v prav enakem smislu popolnoma svoja oseba in ga/jo določajo popolnoma svojstvene lastnosti, svojstvena zgodovina in sedanjost. Odnos je pa naslednji: avtor kot samostojna oseba ima nekaj povedati (ali bi načeloma vsaj naj imel), kar izrazi v obliki takega ali pa podobnega pisnega izdelka, kot je sedaj pred vami, bralca pa zanima, kaj ima ta oseba povedati in na kakšen način ima to povedati (menda je to najpogostejši razlog za to, da taki ljudje, kot ste vi, berejo takšne zadeve, kot jih pišemo mi).
Pravzaprav gre tukaj za nek poseben, hm, skoraj intimen odnos. Nekaj se porodi v avtorjevi glavi, misel, ideja, in ta ideja je tako močna, da jo avtor dejansko mora preliti na papir (no, ta fraza je zdaj že malo za časom, saj
verjetno kar vsi pišemo s pomočjo računalnikov, pa naj bo to navadno pismo ali pa tudi kak roman). Gre torej za avtorjeve misli, te pa so del njegove osebnosti. Na ta način torej avtor deli s celotnim bralnim občestvom del sebe. Svoja prepričanja, poglede, načela, svetovni nazor. V nekem smislu se razgali, torej. Na nek način prav gotovo. Se izpostavi. Po drugi strani pa tudi tisti, ki te zadeve bere, spušča neko tujo osebo v svoj svet, v svojo zasebnost. Sicer je popolnoma res, da se bralcu s trditvami in mislimi, ki jih sprejme preko branja tega, kar nekdo napiše, ni potrebno strinjati niti v najmanjši meri, a že to, da te stvari dejansko bere, o njih morda razmišlja, pomeni, da je na nek način že do določene mere sprejel neko tujo osebo v svoj prostor, v tem primeru torej avtorja.
Je pa to tudi eden izmed najbolj poštenih in korektnih odnosov, kar jih pozna naša družba. Poglejte. Misli, ideje in komentarji, izraženi na tem in podobnih prostorih, se pravzaprav nikomur in nikoli ne vsiljujejo. Kdor hoče, zadeve prebere, kdor noče, pač ne. Storjene ni (skoraj) nobene škode. In tisti, ki zadevo preberejo, si ustvarijo pač svoje lastno mnenje o vsem skupaj in nihče jim potem več o tem ne teži. Pa tudi če zadevo začnete brati in vam ni všeč, lahko lepo enostavno obrnete stran ali pa cel cajtng pač odložite. Lahko si mislite, kakšen bebec je avtor, kako ga mimo seka in podobno, a vam kljub temu nihče za to ne bo nekaj prida težil. Ni nobene prisile ali pa nekega siljenja. Pač dobite ponujeno neko snov in nekaj misli o njej; če hočete, prav, če pa ne, pa tudi okej. Brez nekega teženja, nepotrebnih prepirov, zmerjanja ali pretvarjanja. Za razliko od precej drugih medčloveških odnosov. Kar predstavljajte si, da vas na ulici ustavi popoln neznanec, vas začne cu-kati za rokav in vam tveziti o nečem, kar vas niti najmanj ne zanima ali pa vam gre na živce. Ali pa, še huje, predstavljajte si (vsakomur se je to že zgodilo), da sedite v kakem prijetnem esta-blišmentu ob dopoldanski kavici, uživate malce miru, nenadoma pa k vam prisede bežno znana oseba, ki vam gre precej na živce, ter vam začne nalagati o neki stvari, ki vas niti približno ne zanima, če pa vas že, pa imate o njej čisto drugačno mnenje, za katerega ste v dobri meri prepričani, da je pravo, in da vaš nepovabljeni gost take seka o tej stvari, da glava peče. In edini izhod v taki situaciji je, da čimprej pogledate na uro, se debelo zlažete, kako da se vam že mudi, in urno odnesete pete. Razen seveda, če imate to nesrečo, da ta vaš gost točno ve, da nimate nobenega opravka. Potem ste pečeni. In obsojeni na najmanj pol ure pitja živcev. Znano, mar ne?
No, upamo, da zdaj vidite, da odnos, ki ga prakticiramo tukaj, ni tako slab, ne? Pa tudi če se s tem ne strinjate, lahko preprosto vse skupaj zabrišete stran in greste kam na kofe. In upate, da ne boste srečali koga takega iz gornjega odstavka. Pa lep dan.
Gregor Alič
SREDI ŽIVLJENJA
PTUJ / POPPERKEG OSVAJA PTUJ IN SLOVENIJO
ie bi neki Ptujiani osvojili MTV
V okviru Poletnih večerov na Ptuju je v soboto, 27. julija, nastopila tudi mlada, izjemno perspektivna ptujska skupina Popperkeg in dodobra razgrela poslu{alce pred Mestno hi{o. Letos je za njimi že kar nekaj pomembnih koncertov, na velikih odrih pa se bodo pojavljali tudi v bližnji prihodnosti. Povpra{ali smo jih, kaj delajo, kaj načrtujejo in kje bodo v kratkem nastopili.
TEDNIK: Kaj je vam pomenil sobotni koncert pred Mestno hišo, ki je zaradi malo šibkejše angažiranosti organizatorjev sicer izzvenel bolj kot koncert po naročilu bližnjih dveh lokalov, da bi privabili goste?
NESO: "Ta koncert je bil -na kratko povedano - predvsem dobra vaja za bend, ki bo kon-certiral v prihodnje po Sloveniji, promoviral nastajajo~o zgo{~enko in mogo~e {e snemanje videospota."
TEDNIK: Pa imate materiala za zgoščenko že dovolj? Kako načrtujete to obdobje svojega delovanja?
NESO: "Material {e ni ves zbran. To stopnjo razvoja na-~rtujemo projektno. Najprej se je potrebno o stvareh natan~no pomeniti, saj bo to na{ prvi tak projekt, ki se bo snemal. To bo predvsem kreativni proces. Naredili bomo projekt 15 pesmi. Nekaj jih bomo vzeli iz obstoje-~ega repertoarja, nekaj jih bomo {e dodali. Nato se bo potrebno odlo~iti, katere narediti v hit in zanje posneti videospot."
TEDNIK: Imate to srečo, da boste lahko material posneli sami. Pa vam bo vendarle kdo pomagal in do kdaj nameravate projekt zaključiti?
NESO: "Sodelavce bomo definitivno imeli. Nekaj jih že imamo. Seveda pa je realizacija projekta odvisna predvsem od tega, kdaj bomo na{li kak{nega dobrega menedžerja, saj menimo, da je pri{el ~as, ko se ni potrebno ve~ nam ubadati z vsako malenkostjo okrog nastopov in promocije. To smo 5 let delali sami, sedaj bo delal za nas to nekdo drug, saj druge poti ni. Potrebno je k stvari pristopiti bolj profesionalno."
TEDNIK: Pred kratkim ste nastopili na Rock Otočcu, 20. avgusta boste nastopili na Festivalu poezije in vina v Me-dani, 24. avgusta pa boste v organizaciji Street Explosion nastopili v Ljubljani na festivalu Trnfest. Lahko bi rekli, da ste v zadnjem času začeli nastopati na "velikih" odrih. Kakšen je občutek, da so se vam tako skoncentrirano začeli pojavljati veliki koncerti?
NESO: "Ja še večje odre bi radi."
JANI: "Večji oder je, bolj je super."
TEDNIK: Kaj ti koncerti pomenijo za vas?
JANI: "Ne vem, Kvintone bi morali vpra{ati, kaj je njim pomenilo po enem letu. Glasbeni festivali so vsekakor v redu. To je super promocija, veliko ljudi spoznaš, družiš se, predstaviš svojo glasbo ljudem, ki jih zanima, ker najbolj grozno je igrati pred ljudmi, ki jih ne zanima, ker v tem primeru se eni pa drugi posiljujejo s tem. Drugače pa bomo videli, kaj nam bo prineslo."
TEDNIK: Kakšen pa je feeling na takšnem odru?
MARKI: "Večji oder, boljši feeling."
Neso Tokolič
TEDNIK: V zadnjem času ste se okrepili tudi z dvema novima članoma. Kako je prišlo do sodelovanja, kaj sta skupini doprinesla?
NESO: "Vsak po svoje. Veš, bend je neka živa stvar, ki se nikoli ne konča. Težko je govoriti o njem zdaj. Ce bi se želeli iti nekega trenda, nekega imidža benda, bi se prav zmenili med sabo, kakšen imidž bi naredili, kakšen projekt, zraven pa bi špi-lali taki in zadevo prodajali v paketu lepo zapakirano. Ampak paket, ki ga mi prodajamo, je pač tak. Vsebuje tudi to, kar sta novega prinesla s svojim prihodom Sandra in Segi, razvija pa se seveda še naprej. Tako sta popestrila zadevo tudi Sebastjan in Grega, s tem da lahko rečemo, da je Grega začetnik in ljubitelj glasbe. Ni mu težko vaditi. Vsekakor pa je s svojimi kongi tudi zvočna popestritev. Kar pa se tiče Sebastjana, pa je profesionalec v svojem poslu. Dela ogromno projektov — glasbo za teater, reklamne zadeve, igra jazz, sodeluje z mnogimi bendi, snemal je na Kubi, bil je v New Yorku, na festivalu v Romuniji — tako da je njemu to profesionalno delo. V bistvu si sam izbira, kaj mu je kul in kaj želi delati. Pri našem sodelovanju je pomembno predvsem prijateljstvo."
TEDNIK: Glede na to, da je on profesionalec, vam tudi kaj svetuje? Mogoče hoče prevzemati besedo v vašem bendu zaradi tega?
JANI: "Ne. Vsak član prinese v bend neke nove smernice, neke nove zahtevke in najboljše je, da se pri vsakem izkoristijo najboljše karakteristike in se skušajo vpeljati v neki način dela. Se pravi, da se vsak posameznik s kakšnim avtorskim komadom za vselej zapečati noter, da ga je sooblikoval, to je nujno potrebno. Gre za izziv ustvarjanja žive stvari. Sebastjan pa je seveda kot profesionalec seveda še veliko bolj natančen. Se opazi na glasbi?"
TEDNIK: Ja, seveda.
JANI: "No, vidiš. Mogoče premalo bendov sodeluje s kakšnimi profesionalci, preveč so zaprti v sebe ali pa mislijo, da je prijateljstvo v bendu tisto, kar največ šteje. Vendar če bi si poklicali kakšnega profesionalca, da jih samo posluša in odpravi tiste na-
pake, ki so lahko hitro odpravljive, bi jim bilo veliko lažje."
TEDNIK: Kako pa lahko toliko številčen bend, kot je vaš (sedem članov) usklajuje komunikacijo na vajah? Verjetno ima vsak neke svoje ideje in želje, ki niso všeč vsem.
SANDRA: "V bistvu smo vsi tam iz istega razloga: delati glasbo. To je v bistvu sodelovanje različnih ljudi, združevanje."
MARKI: "Ce se pojavi več različnih idej za isto stvar, se pa vzame pač boljša."
TEDNIK: Kako pa vidva, Sandra in Segemaster, občutita svojo vpetost v bend?
SANDRA: "Meni je super. Ko sva se pridružila, je bila osnova že tako nastavljena. Tudi besedila so že bila narejena, dodale so se še le kakšne nove ideje. Sama sva poskušala obstoječe interpretirati ali pa dodati kak-
šno novo harmonijo. Pri meni deluje vse na osnovi idej."
TEDNIK: Kako ti, Segema-ster, sprejemaš nastajanje nekega novega komada in kaj ti glasba sploh pomeni?
SEGEMSTER: "Ce dobim tekst, ga poskušam uglasiti tako, da paše v muziko."
TEDNIK: In kako to narediš?
SEGEMASTER: "Pač enostavno rapam na beat ... Tekst skušam vpeljati v glasbo, potem mi ostali še kaj pomagajo in mi svetujejo, ker oni lažje kaj popravijo, saj slišijo 'od zunaj'. Glede glasbe pa je tako, da je ta zame najpomembnejše na svetu, ker če bi bilo vse tiho, bi bilo nevzdržno."
TEDNIK: Na odru poteka med vami zelo izrazita neverbalna komunikacija. Težko bi našli bend, katerega člani bi se med nastopom tako izrazito pogovarjali z očmi in gibi kot
vi. Gre za vašo notranjo igro med nastopom?
MARKI: "Ja, skoraj bi lahko tako rekli. Ne, definitivno je tako. To je za nas zelo pomembno. Neki svoj način pogovora poteka med nami, tako med špilom kot med pavzo. To je v bistvu sodelovanje."
TEDNIK: Kakšna pa je vaša vizija benda?
NESO (smeh): "Jaz bi rad prišel na MTV. Vprašanje je sicer, kako. To je spet cel projekt.
Potrebno je ogromno denarja, veliko zvez, dober material, potrebno se je pogovarjati s pravimi ljudmi, priti v posebne povezave. Pri tem so različni festivali zelo dobrodošli, kjer se je treba veliko pogovarjati. Vsepovsod se lahko skriva šansa. Zavedati se je treba, da je lahko šansa tu, morda jutri, samo videti jo je potrebno in biti pripravljen nanjo, ko pride. Si predstavljate, kako bi bilo, če bi neki Ptujčani prišli na MTV?"
Jana Skaza
Pevco Sondro in Segemoster
TEDNIKOV KLEPET / MARKO KOS - ENERGIJO MU DAJE MEDITACIJA
"Vedno sem dobre volje!"
Marko Kos iz Nove vasi pri Markovcih je nasmejan mladenič, strasten karateist in {portnik. Sam pravi, da ga nikoli ne boli glava in da ni nikoli pod stresom ter da je vedno dobre volje. Junija letos je končal tehni{ko gimnazijo v Mariboru, uspe{no maturiral in se vpisal na tehni{ko fakulteto v Mariboru, smer gradbeni{tvo. V okviru mednarodne izmenjave {tudentov želi {tudirati v Nemčiji, tam pa bi si rad na{el tudi zaposlitev, saj meni, da je izobražen kader pri nas premalo plačan. Leta 1998 je postal državni in mednarodni prvak v karateju, od 14. leta pa je tudi vegetarijanec.
TEDNIK: Vegetarijanec si postal s 14. leti. Kdo te je za to odločitev navdušil?
"Meso mi enostavno ne ustreza. V osmem razredu smo bili s karate klubom na pripravah v Portorožu. Del teh priprav je bila tudi meditacija, ki me je vzpodbudila k temu, da sem se odločil poizkusiti, kako dolgo bom lahko vzdržal, ne da bi užival meso. In od takrat mesa nisem poskusil."
TEDNIK: Poznaš mogoče še koga, ki se je na pripravah tako na hitro kot ti odločil postati vegetarijanec?
"Kar tako naenkrat? Ne, ne. Nekaj pa je bilo takih, ki so bili vegetarijanci že od prej."
TEDNIK: Kakšen je tvoj jedilnik? Katero hrano uživaš?
"Prvi mesec sem bil popolnoma čisti vegetarijanec, to pomeni, da nisem pil niti mleka in jedel jajc. Sedaj jem pač vse razen mesa. Jajca, ribe, ampak zelo redko, špagete, ravi-ole, sojine zrezke, veliko sadja in zelenjave, mlečne izdelke pa uživam bolj malo, mogoče samo kakšen jogurt."
TEDNIK: Je v tvoji bližnji okolici še kdo razen tebe, ki je vegetarijanec?
"Ne, mislim, da jih tukaj okrog ni. Vsaj jaz ne vem zanje."
TEDNIK: Kdo ti pripravlja hrano?
"Včasih sam, včasih mama. Tudi mama večinoma je z mano;
sicer ni vegetarijanka, a ne je dosti mesa."
TEDNIK: Te je kdaj zamikalo, da bi ponovno jedel meso?
"Ne, nikoli."
TEDNIK: Vemo, da si tudi športnik. Od kdaj se ukvarjaš s športom in kaj treniraš?
"Od šestega razreda treniram tradicionalni karate v Karate-do klubu Ptuj. Moj trener je Andrej Cafuta, naš glavni trener je Rajko Lešnik iz Švedske, asistent najboljšega karateista na svetu, na začetku pa mi je pomagal in me zelo veliko treniral Borut Tement."
TEDNIK: Pa uspehi?
"Do leta '98 sem treniral in hodil po tekmovanjih. Takrat sem postal državni in mednarodni prvak. Sedaj hodimo vsako leto na seminarje v tujino (Švedska, Belgija, Luksemburg, Nemčija ...), kjer nam pokažejo nove tehnike, ki jih nismo še nikoli videli, in nam dajo snovi za pol leta treninga. Na seminarju, ki traja 2-3 dni, dobiš partnerja, s katerim se boriš, treniramo do 6 ur dnevno, vse pa sloni na razvijanju karateja, samoodloč-nosti in moči. Odkar sem nehal tekmovati, sem trener. Treniram tako mlajše kot tudi starejše. Sedaj je naš klub postal član zveze Kase-ha, zveze najboljšega karateista na svetu. Naša kluba v Markovcih in na Ptuju sta edina v Sloveniji, ki sta v tej zvezi, treniramo pa stil shoto-kam. Oktobra se bomo udeležili seminarja, kjer bom polagal črni pas - 2. dan, novembra pa grem ponovno na državno prvenstvo."
TEDNIK: Kdo je tvoj športni vzornik?
"Taiji Kase, najboljši karateist na svetu, ki je star okrog 80 let, ima položen 10. dan in se še vedno ukvarja s karatejem."
TEDNIK: Kaj pa tvoj prosti čas? Ti ga glede na to, da si priden učenec in vzoren športnik, sploh kaj ostane?
"O, ja, veliko. V prostem času hodim s psom na sprehod ob Dravi, dobivam se s puncami
in prijatelji, rad tečem okrog jezera, jeseni se bom udeležil ptujskega maratona na 21 kilometrov, dosti časa posvetim treningom. Res izredno rad hodim na sprehode, saj se v naravi malo sprostim. Štiri leta sem se ukvarjal tudi z meditacijo, ki me je naučila, da lahko zelo malo spim - od 3 do 5 ur na dan. Meditacija mi daje veliko energije, me sprosti in umiri. Tako vem potem energijo, pridobljeno z meditacijo, uporabljati kje drugje. Meditacije sem se naučil preko kluba na pripravah, obiskoval pa sem tudi tečaj. Doma sem se vedno pred spanjem in po njem razgibal, potem pa še kakšno uro meditiral. Sedaj se z meditacijo ne ukvarjam več tako aktivno, dala a mi je veliko novih dimenzij razmišljanja o življenju - da na primer ne za-ideš v kakšne droge."
TEDNIK: Kam zahajaš med vikendi?
"Ponavadi grem v Maribor, v kako kavarno, zahajam pa tudi v ptujske lokale. Moji prijatelji so večinoma iz Ptuja in Maribora, tako da pohajamo skupaj."
TEDNIK: Si s karateisti, ki si jih srečeval na tekmovanjih in seminarjih, navezal tudi kakšne tesne prijateljske vezi?
"Ne, tesnih ne, imam pa nekaj znancev iz Ljubljane in Švedske, s katerimi vedno, ko se srečamo, kaj poklepetam."
TEDNIK: In v prihodnje?
"V štirih letih nameravam do-študirati, v četrtem letniku bi želel študirati v Nemčiji, kjer bi tudi ostal in si našel delo. Najraje bi delal načrte za nebotičnike, poslovne stavbe, ceste in večje mostove. Po končani diplomi pa nameravam narediti še magisterij. Sigurno."
TEDNIK: Pa šport?
"Ce bom odšel v Nemčijo, si bom tam poiskal kakšen klub. Karateja ne mislim pustiti, treniral bom celo življenje, da bom ostal tak - da ti ne zrase trebuh -in da bom vedno dobre volje."
Mojca Zemljarič
15. - 21. avgusta 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 15. avgust
TV SLOVENIJA 1
7.20 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 7.55 Na vrtu. 8.20 Modro poletje, 21/37. 8.55 Gulimi{ek, oddaja za otroke, 7/10. 9.20 Zgodbe iz {koljke. 9.55 Prenos slovesne ma{e na praznik Marijinega vnebozetja iz Loga pri Vipavi. 11.10 E. Grieg: Holberg Suita op. 40 v izvedbi Akademskega komornega orkestra musica viva. 11.30 Tedenski izbor 11.30 Slovenski magazin: Kozjansko. 12.00 Ta moja družina, angle{ka nad., 4/6. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Tedenski izbor. 13.20 Nebotičnik, dok. oddaja. 14.10 Mavrica. 15.55 Moja vas: Štandrež. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Mitrej pri Rožancu, dok. oddaja. 17.05 Dosežki: Kipar, kiparka in kos lesa. 17.25 Okolje in mi: Na kamnu nov gozd. 18.00 Sprehod z zverinami, angle{ka dok. serija, 4/6, pon. 18.30 Dober tek vam želi Antonio iz Španije. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 Tv Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Po hčerinih sjedeh, nem{ka nad., 1/2. 22.00 Poročila, {port, vreme. 22.20 Cehov, francoska dok. oddaja. 23.25 Brane Rončel izza odra: Greg Osby, 1. del. 0.20 Okolje in mi: Na kamnu nov gozd, pon. 0.50 Mary Tyler Moore, ame-ri{ka nan., 10.epizoda, pon. 1.15 Dr. Quinnova, ameri{ka nan., 24/28, pon. 2.00 Poglej morje, francoski film. 2.50 Koncert skupine Orlek. 4.10 Nem{ka igra, nem{ka drama, 1/2. 5.40 Šport.
TV SLOVENIJA 2
07.20 Tv prodaja - Videostrani - vremenska panorama. 15.30 Ushuaia: Narava, francoska dok. serija, 1/10, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 10.epizoda. 16.45 Dr. Quinnova, ameri{ka nan., 24/28. 17.40 Divja vrtnica, ameri{ki film. 20.00 Festival Ljubljana - Beograjska filharmonija: Krek, Čajkovski, Musorgski, solist: Stefan Milenkovi. 21.30 Poseben pogled: Met-roland, angle{ki film. 23.10 Praksa, ameri{ka nan., 53.epizoda. 23.55 V senci katedrale, nem{ka nan., 5/12.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 12. dela. 10.00 Salome, pon. 11. dela. 10.55 Močno me objemi, pon. 81. dela. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 8. dela. 13.10 Nikita, 5. sezona, pon. 8. dela. 14.10 Odpadnik, 3. sezona, pon. 12. dela. 15.30 Varuhi luke, 13. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 9. del. 17.20 Močno me objemi, 82. del. 18.15 Salome, 12. del. 19.15 24 ur 20.00 Romantični film: Samo iz ljubezni, angle{ko-am. film. 21.40 Lucy na svojem, nad., 5/8. 22.30 Odpadnik, 13. del. 23.20 Prijatelji, 8. del. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.45 Beverly Hills, 9. sezona, pon. 5. nad. 12.00 Jack in Jill, 2. sezona, pon. 10. nan. 12.50 Ricki Lake, pon. 14.10 Obala ljubezni, 2. sezona, 83. del. 15.00 Mladi in nemirni, 209. del am. nad. 15.50 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.40 Beverly Hills, 9. sezona, 6. del am. nad. 17.30 Korak za korakom, 1. sezona, 5. del am. nan. 18.00 Veseli rovtarji, 12. del am. nan. 18.30 Hughleyjevi, 3. sezona, 12. del am. nan. 19.00 Rajski svet: Kakadu, dok. oddaja. 20.00 Popstars. 20.50 Columbo: Umor po vseh pravilih, am. film. 22.15 X-CITE, reportaža. 22.35 Will in Grace, 3. sezona, 9. del am. nan. 23.05 Kaj bo z Joan?, 6. del am. nan. 23.35 Najbolj smrtonosni roji, dok. oddaja. 0.25 Rdeče petke, erotična serija
TV3
07.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Dokumentarna oddaja. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Konjenik, ameri{ki vojni film. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Tvoj problem.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Divja Amerika, pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Mati Tereza - vstopnica za raj, dokum.. 14.00 Korak mojega očeta, fr. film. 15.40 Risanka. 15.45 Split: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedo-valec, pz. serija. 17.00 5000 km čez Meksiko, dokum. serija. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Rijeka: Morje. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem,_ a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Barve turizma - Šibenik. 20.50 Mostovi okrožja Madison, am. film. 23.00 Dokum. odd.. 23.30 Z vseh strani. 23.50 Novice. 0.00 Pravi čas. 1.10 Korak mojega očeta, fr film. 2.50 Čarovnija, serija. 3.55 Mostovi okrožja Madison, film. 6.05 Remek. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
10.55 TV spored. 11.00 Sv. maša, prenos. 12.30 Dokum. film. 13.20 Duhovna glasba. 15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor 18.10 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Modri bicikl. 22.00 Svet mode. 22.30 Prijatelji. 22.55 Reševalna služba. 23.40 Glavno mesto.
HTV 3
18.00 TV spored. 18.05 SP v nogometu: Tumis - Belgija, posn. 20.05 Rock Club. 21.05 Sara Brightman - La Luna. 22.05 Mobiteli so (ponavadi) po{ast. 22.35 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 23.20 SP v nogometu: Portugalska - Poljska, posn.
0RF 1
6.10 Otro{ki program. 9.30 Stava v gradu, otro{ki film. 10.55 Alice v čudežni deželi, film. 13.05 Spiceworld, film. 14.35 Casper, film. 16.05 Solo za dva, film. 17.35 Rapa nui, film. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 The Edge, ^Ilm 1997. 22.05 Under Siege, film 1992. 23.40 Movie time. 23.50 Četrti protokol, film.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.10 Poletje na Floridi, film. 11.00 Koncert Dunajskega simfoničnega orkestra. 13.30 Čas v sliki 13.35 Avstrijski film. 15.30 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Naravni dragulji Štajerske. 17.30 Kako ste kaj? 18.00 Kulinarična oddaja. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zveneča Avstrija, oddaja. 21.20 Otthelo, komedija. 23.40 Čas v sliki. 23.45 Kino klasiki.
Petek, 16. avgust
TV SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor. 8.00 Prisluhnimo ti{ini. 8.30 Modro poletje, 22/37. 9.00 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna nan., 7/12. 9.20 Potujoči {krat: Bedaček Jurček, nočno-razvedrilna oddaja, 1/10. 9.45 Dober tek vam želi Antonio iz Španije. 9.55 Na liniji: Sestre, oddaja za mlade. 10.35 Mitrej pri Rožancu, dok. oddaja. 10.50 Dosežki: Kipar, kiparka in kos lesa. 11.10 Okolje in mi: Na kamnu nov gozd. 11.40 O živalih in ljudeh. 12.00 Sylvia, nem{ka nan., 11/15. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Tedenski izbor 13.20 Naravni parki Slovenije: Škocjanske jame, 1. del. 13.50 Vsakdanjik in praznik. 15.00 Velika imena malega ekrana: Vili Vodopivec. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Mladi virtuozi. 17.05 National Geographic, serija, 13/23. 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan., 36.epizoda. 18.10 iz Popotne torbe: Danes sem odrasel. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 So leta minila, angle{ka nan., 3/6. 20.30 Čudovita si, angle{ka nad., 3/7. 21.20 Normal, ohio, ame-ri{ka nan., 7.epizoda. 22.00 Poročila, {port, vreme. 22.20 Polnočni klub. 23.35 Sedem dni, ameri{ka nan., 11/22. 0.20 National Geographic, 13/23, pon. 1.15 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 11.epizoda, pon. 1.40 Dr. Quinnova, ameri{ka nan., 25/28, pon. 2.40 Koncert Pack Čukur. 2.55 Virdžina, srbski film. 4.30 Nega v domovih, angle{ka dok. oddaja. 5.15 Nem{ka igra, nem{ka drama, 2., zadnji del. 6.45 Vsakdanjik in praznik, pon.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 15.30 Tretji rajh v barvah, nem{ka dok. serija, 2., zadnji del, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, amerika nan., 11.epi-zoda. 16.45 Dr. Quinnova, ameri{ka nan., 25/28. 17.40 Seanse, ameri{ki film, pon. 19.55 Zrich: Atletika - zlata liga, prenos. 22.30 Praksa, ameri{ka nan., 54.epizoda. 23.10 Najstra{nej{i umor, angle{ka nan., 1/6. 23.40 Slovenski jazz iz Kluba Gajo: Mia Žnidarič sekstet. 0.30 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 13. dela. 10.00 Salome, pon. 12. dela. 10.55 Močno me objemi, pon. 82. dela. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 9. dela. 13.10 Lucy na svojem, pon., 5/8. 14.10 Odpadnik, pon. 13. dela. 15.30 Varuhi luke, 14. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 10. del. 17.20 Močno me objemi, 83. del. 18.15 Salome, 13. del. 19.15 24 ur. 20.00 Mladi Indiana Jones: Hollywoodske norčije. 21.45 Privid zločina, zadnji del. 22.40 Odpadnik, 14. del. 23.30 Prijatelji, 9. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 6.. 12.10 Zmikavta, pon. 7.. 13.00 Ricki Lake, pon.. 14.20 Obala ljubezni, 84. del. 15.10 Mladi in nemirni, 210. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 7. del. 17.45 Korak za korakom, 6. del. 18.15 Veseli rovtarji, 13. del. 18.45 Hughleyjevi, 13. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Izganjalka vampirjev, 15. del. 21.40 Angel, 15. del. 22.30 Ellen, 3. del. 23.00 Mo{ke zadeve, 3. del. 23.50 Šov Jerryja Springerja. 0.40 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 13. dela nan. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Biti ali ne biti .., ame-ri{ka komedija. 23.30 Reporter X.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otro{ki filmski festival. 10.55 Divja Amerika, pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor 13.10 Halo, Zagreb -kontakt-program. 14.00 Štirje fantje, pred katerimi je prihodnost, fr film. 15.30 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec: Novi gospodar Tikala, pz. serija. 17.00 5000 km čez Meksiko: Duhovi predaka, dokum. serija. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Pionirji egiptologije, dokum. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Na{e malo mesto. 21.55 Zvočni udar. 23.00 Meridijan 16. 23.35 Rosewood, am. film. 1.50 Elia Kazan Outsider, dokumentarni film. 2.45 Vzhodno od raja, am. film. 4.25 Mala Odessa, am. film. 6.15 Čarovnija, serija. 7.05 Glasbeni program.
HTV 2
15.25 TV spored. 15.30 Otro{ki program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor. 18.10 Mati in sin. 18.45 Re{evalna služba. 19.30 Glasbeni album - Moderato cantabile. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Centre Street 100. 22.00 Hit-depo. 23.30 Prijateljia. 23.55 Re{evalna služba. 0.40 Glavno mesto.
HTV 3
16.00 TV spored. 16.05 SP v nogometu: Danska - Francija; Senegal -Urugvaj, posn. 20.05 Cosbyjev show. 20.50 Zlata dekleta. 21.35 Fra-sier. 21.55 Becker. 22.20 Barve turizma - Šibenik. 23.05 Vegetarijanci (ponavadi) bolj{e živijo. 23.35 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija.
0RF 1
6.10 Otro{ki program. 12.45 Formula 1, VN Madžarske, trening. 14.05 Tenis, prenos. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Speed, film. 22.10 The Substitute, film. 0.00 Cuba Connection, film .
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1577). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Štajerski naravni dragulji. 12.30 Kako ste kaj? 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Iz čistega neba. 14.50 Na{ Čarli. 15.35 Bogati in lepi, (1578). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobro-do{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari. 21.20 Oddaja o Lady DI. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times special. 23.10 Komisarka. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 17. avgust
TV SLOVENIJA 1
8.00 Modro poletje, {panska nad., 23/37. 8.25 Zgodbe iz {koljke. 9.00 Vesela hi{ica: Zakaj medved nima repa, lutkovna igrica , 22/23. 9.20 Male sive celice, kviz. 10.10_Arčibald, risana nan., 7/26. 10.25 Dober tek vam želi Antonio iz Španije. 10.35 Na liniji: Sestre, oddaja za mlade. 11.10 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, če{ka nad., 7/14. 11.35 Radio aktivnost, kanadska nan., 19/26. 12.00 Kraljestvo planinskega orla: Veliki lovci se vračajo, dok. serija, 3., zadnji del. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.10 Tedenski izbor. 13.10 Poletni festival: Folklorni ansambel La Capu-liero. 13.55 Mostovi. 14.30 Kretenčkovi, ameri{ki film. 16.00 Pipsi, risana nan., 11/26. 6.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Alpe-Donava-Jadran: Trža{ki zaliv. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.50 Kuhinja do nazga, angle{ka dok. serija, 15., zadnji del. 18.20 Palček David, risana nan., 5/13. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Poirot: Nevarnost v zadnji hi{i, angle{ki film. 21.45 Stena: Šest velikih plezalskih pustolov{čin, angle{ka dok. serija, 4/6. 22.20 Poročila, {port, vreme. 22.45 Mo{ke zadeve, angle{ka nad., 1. in 2. del. 23.50 Tiha Cona, ameri{ki film. 1.20 Kuhinja do nazga, angle{ka dok. serija, 15., zadnji del, pon. 1.50 Alpe-Donava-Jadran: Trža{ki zaliv, pon. 2.20 Luknja, tajvanski film. 4.05 Šport. 6.15 Mavrica, pon.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani - vremenska panorama. 10.55 Murphy Brown, 4/22. 11.20 Tatovi v noči, 2/3. 12.45 Počitnice do zadnjega diha: Mera za mero, dok. nan., 2/5. 13.00 Horace in Tina, 23/26. 13.25 Štafeta mladosti. 14.50 Atletika - zlata liga, posnetek iz Zuricha. 17.25 Retrospektiva nogometne pravljice. 20.00 Čez planke: Hrva{ka, pon. 21.00 Tatovi v noči, zadnji del. 22.25 Praksa, ameri{ka nan., 55.epizoda. 23.10 Koncerti sobotnih noči: Elevators in Commodores. 0.55 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Dragon Ball, risana serija. 9.00 Mali helikopter, risana serija. 9.10 V deželi igrač, sinhronizirani risani film. 10.10 Sedma nebesa, 11. del. 11.00 Providence, 15. del. 11.50 Lepo je biti milijonar, pon.. 13.00 Formula 1, prenos treninga. 14.05 Mladi Indiana Jones: Hollywoodske norčije. 15.50 Miss Slovenije, posnetek polfinalnega izbora. 16.40 Zahodno krilo, 16. del. 17.30 Otrok po naročilu, am.i film. 19.15 24 ur 20.00 Begunec, ameri-{ki film. 22.20 Moj bratranec Vinny, am. film. 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.30 Obala ljubezni, pon. 80. dela. 11.20 Obala ljubezni, pon. 81. dela. 12.10 Obala ljubezni, pon. 82. dela. 13.00 Obala ljubezni, pon. 83. dela. 13.45 Obala ljubezni, pon. 84. dela. 14.35 Vrnitev Rožnatega panterja, angle{ki film. 16.35 Slavne zvezde, dok. serija. 17.30 Najbolj {okantni medicinski posnetki na svetu, dok.. 18.20 Simpatije, 17. del. 19.10 Felicity, zadnji del. 20.00 Pisar-ni{ka morilka, ameri{ki film. 21.30 Zadnje poglavja, 4/6. 22.20 Notranji sovražnik, ameri{ki film. 0.00 Zmikavta, pon. 7. dela.
TV3
08.00 Risanke. 09.00 Mož z železno masko, risani film. 10.00 Robin Hood, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter, 3. del jugoslovanske nan. 21.00 Retrospektiva YU filma Konec vojne, 1984. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica Zagorje ob Savi.
HTV 1
7.35 TV spored. 7.40 TV koledar. 7.50 Otro{ki program. 9.30 Zgodbica. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Pustolov{čine mladega Indiane Jonesa. 11.35 Risanka. 11.45 Nick Praskaton, risani film. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.15 Parlaonica. 13.05 Prizma -multinacionalni magazin. 13.35 Humanost pred vsem, dokum. film. 14.00 Hrva{ki otro{ki festival v New Yorku. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice. 15.35 Mogambo, am. film. 17.30 Risanka. 17.50 Zlata dekleta, serija. 18.15 Glasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 21.00 Le diner de cons, fr. film. 22.20 Novice. 22.30 Kultura. 23.20 Mogambo, am. film. 1.15 Neukročena Amazona. 1.45 Oprah Show. 2.30 Centre Street 100. 3.20 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 4.10 V imenu ljubezni, izraelski film. 5.40 Le diner de cons, fr. film. 7.00 Glasbeni program.
HTV 2
9.55 TV koledar 10.05 Hit-depo. 11.35 Svet mode. 12.00 Hi{ni ljubimci. 12.50 Otro{ki program. 14.00 Dalziel in Pascoe, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Amazona, pz. serija. 16.30 Sosedje iz pekla, dokum. serija. 17.05 Veter v hrbet. 17.55 Zlata krila. 18.40 Zvezdne steze - Voyager. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Dokum. oddaja. 20.40 TV izložba. 20.50 Novice. 21.00 Šibenik Chansonfest, prenos. 22.45 Borec za pravico. 0.20 V imenu ljubezni, izraelski film.
HTV 3
15.55 TV spored. 16.00 SP v nogometu: Kamerun - Nemčija, posn. 18.00 SP v nogometu: S. Arabija - Irska, posn. 20.00 TV spored. 20.05 Re{evalna služba, serija. 23.40 Šport danes.
0RF 1
6.00 Otro{ki program. 12.00 Totalno mimo. 12.45 Formula 1, VN Madžarske, kvalifikacije. 14.20 Austria TOP 40. 15.35 Roswell. 16.20 Ally Mc Beal. 17.05 Sabrina. 17.30 Streetlive.17.55 Asso, film 1993. 19.30 Čas v sliki 20.15 Asterix v Ameriki, risani film 1994. 21.35 Sudden Death, film 1995. 23.20 Nogomet, avstrijska liga.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Elvis na turneji, dok.. 11.00 Clambake, film. 12.35 Zgodbice iz potovanj. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Film. 16.10 Slikanica Avstrije. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.55 Juhnkejev klub. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ladja sanj. 21.55 Čas v sliki. 22.05 Ljubezenske zgodbice. 22.35 Monaco Franze, serija. 23.25 Čas v sliki.
Nedelja, 18. avgust
TV SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: V deželi palčkov, risana nan., 2/13; Oblaki so ponoreli, risanka; Tabaluga, risana nan., 6/12; A.S.Pu{kin: Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nan., 5/6. 9.55 22. srečanje tambura{kih in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije, 4. oddaja. 10.25 Med valovi. 10.55 Živali v navzkrižnem ognju, nem{ka poljud. serija, 4/7. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Na{i misijonarji na slonoko-{čeni obali, 3., zadnji del. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.10 Tedenski izbor. 13.10 Potovanje predaleč, dok. serija, 2/7. 14.05 So leta minila, angle{ka nan., 3/6. 14.35 Potovanje v sredi{če zemlje, ameri{ka nad., 2. zadnji del. 16.05 O živalih in ljudeh. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.05 Prezrta okolja: Goličave in pustote, dok. serija, 4/5. 18.35 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Mavrica. 21.45 Velika imena malega ekrana: Jože Klobo-ves. 22.40 Poročila, {port, vreme. 23.15 Zgodbe iz Avstralije: Na vodi in pod njo, dok. serija, 7/9. 23.50 Oče na službeni poti, bosanski film. 2.00 Prezrta okolja: Goličave in pustote, dok. serija, 4/5, pon. 2.30 Ushuaia: Narava, francoska dok. serija, 2/10, pon. 3.15 Najstra{nej{i umor, angle{ka nan., 1/6, pon. 3.45 Skrivnostni svet Michaela Frya, angle{ka nad., 3., zadnji del, pon. 4.30 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.00 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani - vremenska panorama. 10.45 Rad imam Lucy, ameri{ka čb nan., 86.epizoda. 11.10 Na vrat na nos, jugoslovanska nan., 4/10. 12.05 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002: ženski pevski zbor Musica Nostra, Budimpe{ta. 13.15 50 let folklorne skupine Tine Rožanc, posnetek iz Cankarjevega doma. 15.35 Retrospektiva nogometne pravljice. 17.20 Ukradena nebesa, angle{ko-jugoslovanski film, pon. 20.00 Ushuaia: Narava, francoska dok. serija, 2/10. 20.45 Murphy Brown, 5/22. 21.10 Homo Turisticus. 21.35 Skrivnostni svet Michaela Frya, 3., zadnji del. 22.20 Dawn Upshaw - intimni sodelavci, portret ameri{ke sopranistke. 23.20 Videospotnice, pon.
POP TV
8.40 Dragon Ball, risana serija. 9.10 Mali helikopter, risana serija. 9.20 V deželi igrač, pon. risanega filma. 10.20 Sedma nebesa, 12. del. 11.10 Providence, 16. del. 12.00 Lepo je biti milijonar, pon.. 13.30 Formula 1: Hungarorin, prenos dirke za VN Madžarske. 16.00 Smola pa taka, 16. del. 16.30 Zahodno krilo, 17. del. 17.30 Obremenilni dokaz, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Begunec 2, am. film. 22.20 Kraljica {unda, am. film. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Mladi in nemirni, pon. 206 -210. dela. 15.00 Niagara, ame-ri{ki film. 16.35 Slavne zvezde, dok. serija. 17.30 Adijo, pamet, 19. del ameri{ke nan. 18.20 Dvakrat v življenju, 19. del kanadske nan. 19.10 Jack in Jill, 11. del ameri{ke nan. 20.00 Dežurni krivec, ameri{ki film. 21.40 Spet zaljubljena, 20. del ameri{ke nan. 22.30 Usoda po meri, kanadsko-ameri{ki film. 0.10 Najbolj smrtonosni roji, pon. dok. oddaje.
TV3
08.00 Risanke. 09.00 Mož z železno masko, risani film. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Robin Hood, risani film. 17.30 TV razglednica Zagorje ob Savi. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Vroči veter, pon. 3. dela. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi Nipič Show. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille. 23.00 Na{ vrt. 23.30 Dokumentarna oddaja.
HTV 1
7.25 TV spored. 7.30 TV koledar. 7.40 Otro{ki program. 8.40 Klic divjine. 9.30 Briljanteen. 10.00 Novice. 10.05 Pustolov{čine mladega Indiane Jonesa. 11.35 Risanka. 11.40 Športne igre mladih. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.15 Plodovi zemlje. 13.05 TV izložba. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Nezem-ljani v družini. 15.10 Note, notice. 15.40 Svet zabave. 16.15 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.05 TV spored. 17.15 Jack in Jill. 18.05 Rojeni med divjimi živalmi. 18.30 Zlata dekleta. 19.00 Zadnji dan, dokum. serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 The Late Shift, am. film. 21.40 Glasba. 22.00 Ti{ina, prosim! - kontakt oddaja. 23.00 Novice. 23.10 Marsejska trilogija - Cesar, fr film. 0.40 Zver, fr. film. 2.15 ČB v barvi. 3.00 Oprah Show. 3.45 Svet zabave. 4.15 The Late Shift, am. film. 5.50 Remek. 6.00 Rojeni med divjimi živalmi, pz. serija. 6.30 Zadnji dan, dokum. serija.
HTV 2
10.20 TV koledar 10.30 Biblija. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Ma{a, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Otro{ki program. 13.05 24. MDF Turčija. 13.30 Koncert. 14.05 Dalziel in Pascoe, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Amazona, pz. serija. 16.30 Sosedje iz pekla, dokum. serija. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila, serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager 19.30 Note, notice. 20.05 Večer z Joolsom Hollandom, glasbeni serijal. 21.00 Novice. 21.05 Indijanci, dokum. serija. 22.05 Jazz: Clare Fischer.
HTV 3
9.55 TV spored. 10.00 Izvor 13.45 Formula 1_ za VN Madžarske, prenos. 15.55 TV spored. 16.00 SP v nogometu: Švedska - Argentina; Nigerija - Anglija, posn. 22.00 Šport danes. 22.30 Čarovnija.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 12.00 Šport. 12.30 Drive!. 13.00 Formula 1, VN Madžarske. 16.15 Nogomet. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Speed 2, film. 22.15 Columbo. 23.50 Kraj zločina.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.35 Pogovori. 10.35 Kulturni teden. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani. 14.20 Univerzum. 15.05 Tri dame z žara. 15.30 Film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Domovina. 17.55 Po{tna loterija. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Tirolske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Vrtnice v viharju, film. 21.40 Čas v sliki. 21.50 Mož za mojo ženo, film. 23.20 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
ČRMLJA, LOČIČ / KO RDEČI PETELIN SPREMENI ŽIVLJENJE
V žepu ostalo dvajset tisočakov in mobilni telefon
V občini Trnovska vas so po besedah župana Karla Vurcerja imeli kaj nekaj ~asa mir pred požari. V roku enega leta pa je zagorelo kar na treh krajih: lani pri Šalamunovih v Bišu, letos pa pri Njivarjevih v Črmlji in pri Groskovih v Ločiču.
Pri Njivarjevih je 11. marca ponoči zgorela stanovanjska hiša. To je bila zna~ilna slove-njegoriška hiša z lesenimi stropovi, ki so jo ognjeni zublji kljub hitri intevenciji gasilcev iz Biša do tal uničili. S hišo je zgorelo tudi vse premoženje družine Njivar, ki se preživlja s kmetovanjem na majhni, niti 4 hektarje veliki kmetiji, ki zago-
tavlja zgolj minimalna sredstva za preživljanje.
Družina je čez noč ostala brez osnovnega osebnega imetja ter pred neznanskim vprašanjem, kako skoraj iz nič priti zopet do lastne strehe.
Občina je poskrbela za bivalno prikolico ter iz rezervnega sklada namenila sredstva za odstranjevanje ruševin, na pomoč
Štefon in Slavica Njivar pred bivalno prikolico, ki je od marca njun edini dom
so priskočile tudi dobrodelne organizacije Rdečega križa ter Karitas, nekatere občine, podjetja ter krajani občine Trnovska vas z dobrodelnimi prispevki, z lesom in delom.
Obiskali smo Slavico in Štefana Njivarja v Črmlji (hčerka Sabina in sin Sandi sta se odselila, saj v prikolici ni dovolj prostora za vse), da bi videli, kako napreduje gradnja novega doma. Štefan Njivar se je najprej zahvalili vsem, ki so priskočili na pomoč pri reševanju njihovega stanovanjskega problema oziroma pri gradnji nove hiše, pri čemer je posebej izpostavil trgovino Srečka Pukšiča na Destrniku, ki jim je s prevozi, nasveti in ugodnimi plačilnimi pogoji izredno pomagal, ter železokrivca Šikmana iz Maribora, ki jim je podaril železo za drugo ploščo. Stanovanjski objekt je pripravljen za betoniranje zadnje plošče,
Štefan, ki je sicer včasih pomagal pri zidarjih, se je zidanja lotil kar sam, za mnoge stvari pa vendarle potrebuje strokovno pomoč. Počasi že obupuje, saj se boji, da ne bodo uspeli do zime pripraviti vsaj dveh prostorov za bivanje in vsaj enega, kjer bi se lahko greli. V prikolici namreč ni gretja. Štefan ocenjuje, da bi potrebovali še dva do tri milijone tolarjev, da bi lah-
ko hišo pokrili, usposobili dva prostora in jo zasteklili.
Na srečo so gasilci omejeli požar, da ni zgorel hlev, kjer imajo Njivarjevi petnajst plemenskih svinj, in prihodek od odojkov je pravzaprav edini vir dohodka na tej mali kmetiji, to je po Štefanovih besedah okrog milijon letnega prihodka.
Slavica je dejala, da je njeno trenutno gospodinjstvo zelo klavrno. V prikolici lahko skuha kakšno juho, čaj, v glavnem imajo hladno hrano, v štedilniku deluje samo plin. Sicer pa Slavica še sedaj ne more dojeti, da je pri petdesetih letih izgubila vse premoženje, ostal ji je kozarec in možev prstan, zgoreli so tudi vsi dokumenti; možu je ostalo v žepu dvajset tisočakov in mobilni telefon, dokumente pa je imel na srečo v avtu. V hiši je zgorelo petdeset tisoč tolarjev, sinu pa tristo tisoč, ker je nameraval kupiti avto. Slavica upa na kakšen kredit, tudi za nepovratna sredstva so prosili, pa bi po njenih besedah bilo lažje, če bi zgorel hlev. Tudi Slavica izgublja pogum in energijo in se boji zime.
Žal hiša ni bila zavarovana, zato Njivarjevi lahko upajo le še na kakšno pomoč dobrih ljudi, delovnih organizacij, prošnje za pomoč pa je po vsej Sloveniji poslala tudi občina Trnovska
Franc in Ivanka Grosek z vnukoma pred hi{o, ki na sre~o ni zgorela. Foto: Fl
vas. Nekateri so se že odzvali, drugi se še morda bodo.
STRELA UNIČILA
GOSPODARSKO
POSLOPJE
V Ločiču je pred dvema mesecema zagorelu pri Grosekovih. Strela je udarila v gospodarsko poslopje, zgoreli so pridelki, nekaj svinj se je zadušilo, kravi so rešili. Domači gasilci so uspeli preprečiti požar na stanovanjski hiši, ki je v neposredni bližini hleva. Po besedah Franca Groseka so tudi njim priskočili na pomoč dobri sosedje in krajani, občina Trnovska vas in dobrodelne organizacije. Krajani so pomagali z lesom, podarili pa so jim tudi svinje.
Gospodarsko poslopje je bilo zavarovano, nekaj sredstev so
od zavarovalnice že dobili in v dveh mesecih jim je uspelo z vso to pomočjo postaviti nov hlev, ki še sicer ni dokončan, za
živali pa je že poskrbljeno. ***
Človeško življenje je stkano iz radosti in gorja. Povprečen Slovenec dela za to, da si ustvari svoj dom in v njem bolj ali manj srečno živi. Povprečen Slovenec tudi nima privarčevanega toliko denarja, da bi si ob morebitni nesreči, ki mu uniči dom, lahko postavil drugega, zato je tem bolj potrebna solidarnost in pomoč soseske in širše družbene skupnosti in to pomoč za ohranitev eksistence, ne za razkošje ali za nedelo. Pa saj smo s pomočjo in sočutjem že večkrat pokazali, da nam ni vseeno. Naj bo tako tudi v primerih, ki smo jih opisali.
Franc Lačen
PTUJ / 4. AKCIJA "NOVČIČ ZA SONČNI JUTRI"
Vsi imamo možnost pomagati
V	Sončku, društvu za cerebralno paralizo, ki združuje člane ptujske in ormoške občine (v tem trenutku jih je okrog 265), si že več let prizadevajo za izboljšanje kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo in njihovih svojcev.
V	ta namen se je prejšnjo soboto začela že četrta dobrodelna akcija zbiranja kovancev vseh valut za uresničevanje njihovih akcij.
Cerebralna paraliza (možganska okvara) je med najpogostejšimi vzroki invalidnosti otrok. Med tisoč živorojenimi otroki se z njo rodijo dva ali trije. Društvo Sonček skrbi za strokovno pomoč članom, organizira zaposlitvene dejavnosti v varstveno-delovnem centru, skrbi za igro, zabavo in drugo.
Akcijo so tudi letos pričeli s prireditvijo na, kateri so se
predstavili člani društva in dokazali, da so zelo spretni, saj so prodali veliko svojih ličnih izdelkov, nastopili pa so tudi s kulturnim programom. Na njihovih stojnicah jih je obiskalo veliko obiskovalcev in tako so dokazali, da jih sprejemajo.
Tudi letos so za živahne ritme poskrbeli člani ansambla Ptujskih 5 in pevka Mili.
Akcija bo trajala do novembra, zaključili pa jo bodo na Sončkovem dobrodelnem koncertu. Ves čas bodo na 60 različnih lokacijah po Sloveniji - v trgovskih centrih, bankah, menjalnicah, poštah, lekarnah in drugje - nameščene posebne posode za zbiranje kovancev. Z doslej zbranim denarjem so poskrbeli za skupne prostore društva in izboljšali življenje posameznikov. Še posebaj veliko sredstev potrebujejo za ortopetske pripomočke: invalidske vozičke, dvigala in drugo. S pomočjo darovanih sredstev boste lahko pomagali k boljšemu življenju še kakšnemu njihovemu članu.
MS
Člani dru{tva Son~ek so se z nastopom predstavili {tevilni publiki
CIRKULANE / LOVSKA DRUŽINA VEDNO DELAVNA
N<u sreio vedno manj di^vjih odlagaim
Člani lovske družine Cirkulane imajo vedno polne roke dela s prenovo lovskega doma v Brezovcu, poleg tega pa se ukvarjajo še z množico drugih aktivnosti. Svoje delo so podrobneje predstavili tudi ob letošnjem prazniku v občini Gorišnica, ko so 28. julija pri lovskem domu v Brezovcu pripravili tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal sv. Ane, sočasno pa je tekmovanje štelo za občinskega prvaka med lovci.
V svojem lovskem domu so naredili le najnujnejše, je povedal predsednik LD Cirkulane Franc Milošič. Četudi lovski dom na zunaj ne izgleda slabo, pa je potreben temeljite prenove, ugotavljajo v družini.
Ves čas pa se seveda posvečajo divjadi, bdijo nad loviščem, ki se razprostira na 3.200 hektarih lovne površine, zadnje ugotovitve pa kažejo, da je stalež divjadi zadovoljiv, saj je veliko srnjadi in poljskega zajca.
Cirkulanski člani zelene bratovščine so spomladi uspešno izpeljali prvi pohod ob mejah lovišča: od Dolan, skozi Gradišča, Slatino, Mali Okič, Pohorje, Paradiž do lovskega doma v Brezovcu. Četudi je bil pohod zamišljen kot družabno srečanje lovcev in njihovih družinskih članov, so ob tem opravili še pomembno delo, saj jim je uspelo narediti pregled stanja v lovišču in pripraviti vse za drugi del poti, ki jih prihodnje leto čaka od Paradiža, Mej, Gruš-
kovca, Brezovca, Velikega Vrha do Dolan.
Lovišče LD Cirkulane meji na lovišči lovskih družin Sv. Marko in Leskovec ter na lovišče Bednja v sosednji Hrvaški, z vsemi pa imajo cirkulanski lovci dobre odnose, pravi Milošič, vendar slabo luč na lovišča še zmeraj mečejo manjša divja od-
lagališča, na katera lovci naletijo ob rednih pregledih.
"Število divjih odlagališč v naravi se je zmanjšalo, kar tudi lovci z veseljem ugotavljamo, v naši lovski družini pa smo prepričani, da bi za ekologijo lahko naredili še več, samo če bi se občani tega bolj zavedali in bi imeli drugačen odnos do narave. Naša glavna skrb ostaja divjad, za katero redno skrbimo v lovišču, ob tem pa si želimo več sodelovanja z domačimi kmetovalci, še posebej v primerih, ko divjad naredi škodo v kmetijstvu in jo poskušamo skupaj odpraviti."
T. Mohorko
Cirkulanski lovci in njihovi družinski ~lani so ob pregledu mej lovi{~a ugotovili, da je le-to v dokaj dobrem stanju in urejeno.
REPORTAŽE, AKCIJE
PREKMURJE / ČUDEŽNE MOCI
'	v
NARAVE OB BUKOVNISKEM JEZERU
Moi je v iloveku
Darežljiva narava je okolico Bukovniškega jezera prepojila z energijami, ki nas sproščajo in pomirijo ter revitalizi-rajo oz. ponovno oživijo. Že v davni preteklosti so ljudje, upoštevajoč spoznanja geomantije (ene najstarejših ved o blagodejnih ter škodljivih področjih in linijah) gradili templje in cerkve na mestih blagodejnega sevanja. Tako verjetno sploh ni naključje, da je na mestu, kjer danes ob Bukovniškem jezeru stoji kapela svetega Vida, obstajala cerkev že pred stoletji.
Danes trpimo ljudje zaradi kroničnega pomakanja ljubezni. Namesto da bi sprejeli in imeli radi drug drugega, se drug drugega bojimo, {e najbolj pa se bojimo samih sebe. Bojimo se, da ne bomo sprejeti, da ne bomo dovolj zaslužili, da bomo izpadli drugačni od ljudi, ki nas obkrožajo, bojimo se povedati resnico in celo sli{ati resnico itd. Ljudje blokiramo kanale svojih eteričnih teles in fizičnega telesa z napačnimi mislimi (na{e misli so močna energija, le da se tega ne zavedamo): strah, jeza, ljubosumje ... Prva stvar, ki jo blokiramo, so na{i čuti, saj se bojimo čutiti bolečino, bolezen in celo resnico. Ta blokada pa vodi do blokiranja ostalih delov telesa. Ker pa so čuti blokirani, se ne zavedamo bolezni, ki lahko neovirano napreduje, dokler se ne pojavi zelo očitno in boleče.
Pri Bukovni{kem jezeru (slabih 20 km oddaljeno od Murske Sobote, v bližini Filovcev) zavijemo v zavetje bukovih gozdov. Zanimiva stvar je, da za vstop na območje ni vstopnine, če od{tejemo komunalni prispevek za urejanje okolice, ki zna-{a tristo tolarjev po avtomobilu. In že se lahko odpravimo po poteh Ilije Âosiâa, radiestezista, ki je odkril in z o{tevilčenimi količki označil energetske točke, ki so na gosto posejane v okolici jezera. Vsak obiskovalec dobi tudi bro{uro z navodili, kaj pomeni kateri količek oziroma na kateri del na{ega telesa in počutja vpliva in kako dolgo se lahko oz. moramo pri njem zadržati. V gozdu je {estindvajset količkov z različnim časom zadrževanja, ki traja od osem do petdeset minut.
Prvi količek je namenjen zdravljenu žolčnih in ledvičnih kamnov; drugi je za mentalne težave; pri tretjem se laj{ajo bolečine v okončinah; četrti skrbi
deseti; enajsti stoji za vitalne energije in zdravilne vibracije, za ožilja od pasu navzdol je dvanajsti, pri katerem je tudi najda-lj{i postanek. Pri istem količku se laj{ajo tudi težave s krčnimi
Kapelica svetega Vida
ima po besedah domačinov zelo magične in neverjetne učinke. Nekateri naj bi s pitjem in umivanjem oči z vodo celo spregledali (Se spomnite Esmeralde?). Potem ko se sprehodimo po
ti sedemsto tolarjev, prav tako za zajemalko bograča. Za ko{č-ek prekmurske gibanice boste od{teli {eststo tolarjev. Najcene-j{i je perec — presta (sto petdeset tolarjev), a je zelo suha in je potrebno zraven kaj popiti, kar pa znova pomeni tanj{o denarnico.
Veliko ljudi je prepričanih ali pa so celo občutili moč bioener-gije, ki se lahko pojavlja in zadržuje na zelo različnih predelih ter naj bi bila tako kot vsaka druga energija prisotna v zelo veliko različnih stvareh. Dokaz za to prepričanje so trume obiskovalcev območja okrog Bu-kovni{kega jezera, saj je ob koncih tedna možno na{teti okrog petsto avtomobilov, temu pa je potrebno pri{teti tudi {tevilne, polne, avtobuse iz večjega dela Evrope.
Ljudje si na označenih mestih nabirajo energijio in se zdravijo
žilami. Trinajsti je za prsna vretenca; dihalom, koronarnemu sitemu in prsnemu ko{u je namenjen {tirinajsti; za revmo, artritis in srčna obolenja stoji petnajsti; želodec, dvanajstnik in vnetja debelega črevesa si zdravimo na {estnajstem; sedemnajsti je namenjen odvajanju odvisnosti od kajenja in alkohola ter drog; težave prebavil in uri-narnega trakta se blažijo na osemnajstem; devetnajsti je namenjen srčnim težavam (ne ljubezenskim), organi glave pridejo do izraza pri dvajsetem; težavam trebu{ne votline je namenjen enaindvajseti; za alergije na prah, arome in hrano je postavljen dvaindvajseti; za zdravljenje raka v trebu{ni votlini je triindvajseti; pri {tiri-
gozdu (če ne verjamete v bio-nergijo, si je vsaj vredno ogledati zares prijetno naravo), si zaželimo kaj pojesti in popiti. Usedemo se v bifeju na parkiri-{ču in doživimo {ok (če ga prej niste, ga boste zdaj zagotovo), saj je za porcijo sedmih čevapč-ičev in dva kosa kruha ter malo gorčice in čebule potrebo od{te-
Veliko domačinov pride tja na sprehod tudi večkrat na teden in se zaustavijo pri kak{nem količku. Ali obisk resnično pomaga ali je to samo psihične narave, niso prepričani. Vendar se vsi bolj{e počutijo, ko zapu{čajo območje. Ljudje, ki imajo tam svoje bifeje in bi verjetno znali povedati kak{no zanimivo stvar,
Vsak koli~ek ima svojo {tevilko in na tistem mestu zdravimo določene bolezni
za ožilje nog; težavam debelega črevesa (hemoroidom) je namenjen peti; glavobola se je mogoče znebiti na {estem; težave z dihali (astma) se dajo ublažiti na sedmem; osmi pomaga pri migreni; za težave s hrbtenico, sladkorno boleznijo, holesterolom je postavljen deveti; kožnemu raku, psoriazi je namenjen
indvajsetem se lahko laj{ajo bolečine okončin, mi{ična vnetja in osteoporoza; za normalizacijo krvne slike in mentalne težave bo poskrbel petindvajseti; zadnji, {estindvajseti količek, je namenjen zdravljenju raka, razen levkemije.
Blizu kapelice sv. Vida je Vidov izvir z zdravilno vodo, ki
SAKUSAK / GOBARSKA SREČA
30 kilogramov teika goba
V začetku minulega tedna, dan po gobarskem prazniku, so Majeričevi iz Sakušaka v bodkovškem gozdu našli gobo velikanko.
Gobo, ki je rasla na velikem preperelem {toru in je tehtala blizu 30 kilogramov, je v ponedeljek na{la Silva Majerič. V torek sta Silvina sestra Jasna in mama Elizabeta gobo prinesli domov v dveh pletenih ko{ih, saj je bila prevelika, da bi jo z mesta rasti{ča odstranili v enem kosu. In čeprav sta sestri Silva in Jasna Majerič strastni gobar-
ki, gobi nista mogli določiti niti imena niti tega, ali je užitna ali ne.
Poleg tega da so Majeričevi navdu{eni gobarji, pa se ukvarjajo tudi z vinogradni{tvom. Mama Elizabeta pa se rada pohvali {e s svojim nasadom vrtnic, na katerega je ponosna prav vsa družina.
Mojca Zemljarič
pa so žal bolj redkobesedni.
Z bionergijo naj bi si ljudje sami pomagali in nekateri, ki so vsaj do neke mere izčistili svoje kanale, bi lahko pomagali tudi drugim tako, da odblokira-jo dele kanalov in energija potem izčisti telo. Toda to je samo
pomoč. Glavni zdravnik je {e vedno v glavi pacienta - če ga je {e naprej strah, {e naprej sovraži ... , se blokade vrnejo in bolezen spet napreduje. Torej "preklop" v svoji glavi mora{ narediti sam.
Ozren Blanuša
Silva, Jasna in Elizabeta Majeri~ z otroki Sandro, Alenom in Klaro ob gobi velikanki
TEDNIKOVA NATAKARICA POLETJA 2002
Sonja Krajnc v gostinstvu ie 20 let
Pri časopisu Tednik smo se odločili, da med poletjem izpeljemo nagradno igro Tednikova natakarica poletja 2002, v kateri s svojimi glasovi sodelujete tudi vi, spoštovane bralke in bralci. Vsak teden do konca poletja bomo v Tedniku poleg glasovalnega kupona in aktualne lestvice prvih desetih objavili še predstavitev vodilnih natakaric. Glavna nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija RELAX iz Trstenjakove ulice 5a na Ptuju, pa je po izbiri: ali tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi ali 7-dnevni aranžma za dve osebi v španski Costa Bravi. Nagrado si bo prislužila natakarica, za katero boste v trajanju akcije poslali največ izpolnjenih glasovalnih kuponov, izrezanih iz Tednika. Kupone bomo objavili v vsakem Tedniku do konca avgusta, izpolnjene pa pošiljajte na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
V tej {tevilki Tednika smo obiskali natakarico Sonjo Krajnc, ki je ta teden prvouvrščena. Prvih 14 dni na{e akcije Sonja sploh ni vedela, da je uvr{čena na lestvici najbolj{ih, o presenečenju pa pravi: "Med tistimi, ki so me prijetno presenetili
Ta teden je na vrhu Sonja Krajnc
in po{iljali zame izpolnjene ku-pončke, so bili moji domači, ta-{ča, gostje v lokalu, sodelavci, znanci in prijatelji."
Sonja v gostinstvu dela že od leta 1979, ko se je kot prakti-kantka in pripravnica učila tega poklica v starih ptujskih lokalih. Od leta 1982, ko se je zaposlila v grajski restavraciji, pa je na{a natakarica zaposlena redno. Zaradi zaprtja omenjene restavracije se je nato Sonja zaposlila v restavraciji Ribič, od
koder pa je bila na lastno željo lansko leto preme{čena v restavracijo Zila v ptujskih termah. Poklic, ki si ga je izbrala, opravlja z veseljem, saj zelo rada dela z ljudmi. Najbolj v{eč so ji preprosti gostje, ki znajo na dostojen način komunicirati in ki se znajo tudi po{aliti. S tujci, ki obi{čejo restavracijo, Sonja nima težav, saj se je poleg nem{-kega jezika, ki ga obvlada, priučila {e angle{čine in italijan{čine. Največ, pravi, smo se naučili z jedilnih listov, veliko pa si tudi zapomni{ iz pogovora z gosti. Delovno mesto, ki ga opravlja, pa zahteva tudi druga znanja, in kot je dejala, se včasih počuti tudi kot turistični informator.
"Edina neprijetnost, ki sem jo med delom doživela, je to, da so mi kdaj gostje pobegnili, ne da bi plačali. Delo med vikendi in zvečer, ko je včasih treba počakati goste, da zapustijo lokal, me ne moti. Mogoče je bil to le majhen problem, ko sem imela majhne otroke," dodaja Sonja in poudari, da dela v dobrem kolektivu in da se s sodelavci dobro razume.
V prostem času si Sonja najraje vzame čas za oddih, če pa je le priložnost, se odpravi tudi na sprehod ali na obisk k star{em. "Če bi bila izbrana za natakarico poletja, bi bila zelo srečna, z mano pa bi potoval moj mož," je zaključila najin pogovor.
Mojca Zemljarič
iiatakiiic« yjojltti«
Naj kelnarca (trenutni vrstni red):
1.	Sonja Krajnc, Restavracija Žila, Terme Ptuj(170 giasov)
2.	Klavdija Ekart, Bar Neža, Sp. Jablane
3.	Sonja Kosi, Don Juan, Dornava
4.	Bernarda, Šterntal Bar
5.	Gordana Krušič, Bar Gams, Dornava
6.	Brigita Poianec, Lovec, Dornavska c. 15a, Ptuj
7.	Dragica Esih, Gostilna Rozil<a, Ptuj
8.	Irena Krajnc, Bo Cafe, Ptuj
9.	ivanica Bedrač, Ivanka bar, Ptuj
10.	Tončl(a Vidovič, Gostilna Rajh, Lancovavas pri Ptuju --------------------------------------------------------------^
Glasovalni kupon za TEDNIKOVO NATAKARICO POLETJA 2002
Glasujem za:........................................................
Ime in naslov lokala: ...............................................
Ponedeljek, 19. avgust
TV SLOVENIJA 1
7.30 Tedenski izbor. 7.30 Utrip. 7.45 Zrcalo tedna. 8.05 Aipe-Donava-Jadran: Tržaški zaliv. 8.35 Modro poletje, 24/37. 9.10 Iz popotne torbe: Danes sem odrasel. 9.25 Marko, mavrična ribica, risana nan., 36.epizoda. 9.40 Mala miš, kratki igrani film za otroke. 10.05 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljud. serija, 4/7. 10.30 National Geographic, 13/23. 11.25 Na vrtu. 11.50 Kuhinja do nazga, dok. serija, 15., zadnji del. 12.20 Zgodbe iz Avstralije: Na vodi in pod njo, dok. serija, 7/9. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Tedenski izbor. 13.20 O živalih in ljudeh. 13.55 Ljudje in zemlja. 14.45 Polnočni klub. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 17.00 Kemija telesa, znanstvena serija, 3., zadnji del. 17.50 Otok živali, risana nan., 2/13. 18.15 Radovedni taček: Taček in smrček. 18.25 Risanka. 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Mana-tea, 2/13. 20.50 Ta moja družina, 5/6. 21.40 Good morning, Miss Copeland, dok. oddaja. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.45 Ecce homo, 8/13. 23.35 Kemija telesa, 3., zadnji del, pon. 0.35 Mary Tyler Moore, 12.epizoda, pon. 1.00 Dr. Quinnova, 26/28, pon. 1.45 Rada imam svojo družino, film, pon. 3.10 Homo Turisticus, pon. 3.35 Križarske vojne, 3/4, pon. 4.30 Black Balloon, pos. koncerta. 5.35 Končnica, pon. 6.20 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani - vremenska panorama. 14.30 Koncerti sobotnih noči: Elevators in Commodores, pon. 16.15 Mary Tyler Moore, 12.epizoda. 16.40 Dr. Quinnova, 26/28. 17.30 Počitnice do zadnjega diha: Kaj je novega, 3/5. 17.45 Horace in Tina, 24/26. 18.10 Jasno in glasno: Dobro jutro, alkohol - zbogom, pameti, kontaktna oddaja. 20.00 Križarske vojne, 3/4. 21.00 Končnica. 21.45 Televizija v času kljukastega križa, nemška dok. oddaja. 22.40 Alica, evropski dok. film: Ga. žena Karla V., kajzerice ste pozabilii 23.05 Brane Rončel izza odra. 0.35 Videostopnice, pon..
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 14. dela. 10.00 Salome, pon. 13. dela. 10.55 Močno me objemi, pon. 83. dela. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 10. dela. 13.10 Zahodno krilo, pon. 17. dela. 14.05 Odpadnik, pon. 14. dela. 15.30 Varuhi luke, 15. del. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 11. del. 17.20 Močno me objemi, 84. del. 18.15 Salome, 14. del. 19.15 24 ur. 20.00 Usodni val, am. film. 21.50 Škandal med vojaki Dress Gray, 2/3. 22.40 Odpadnik, 15. del. 23.30 Prijatelji, 10. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 7. dela.. 12.10 Simpatije, pon. 17. del. 13.00 Ricki Lake, pon.. 14.20 Obala ljubezni, 85. del. 15.10 Mladi in nemirni, 211. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 8. del. 17.45 Korak za korakom, 7. del. 18.15 Veseli rovtarji, 14. del. 18.45 Hughleyjevi, 14. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Brezna, am. film. 23.25 Will in Grace, 10. del. 23.55 Kaj bo z Joan? 7. del. 0.25 Šov Jerryja Springerja. 1.10 Raj.
TV 3
07.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Moč polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Auto-mobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Konec vojne, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Motomania. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Nivea Sun Beach Volley, reportaža.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Divja Amerika, pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Soprogi in ostali moški, nemški film. 15.30 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 5000 km čez Meksiko: Smrt Indijanca, dokum. serija. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Iz mednarodne folklore. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kitajska - zemlja in ljudje, potopisna serija. 20.40 Lovin'Molly, am. film. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Kaja, ubil te bom, film. 0.50 Sara Brightman: La Luna. 1.50 Black Jack, am.-kanadski film. 3.25 Evropski TV film. 4.55 Čarovnija, serija. 5.45 Kraljestvo divjine. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor. 18.15 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Frasier. 21.40 Becker 22.05 TV izložba. 22.30 Prijatelji. 22.55 Serija. 23.40 Glavno mesto.
HTV 3
18.00 SP v nogometu: J.Afrika - Španija, posn. 20.05 Nema priča, mini-serija. 22.35 Vegetarijanci (ponavadi) boljše živijo. 23.05 SP v nogometu: Slovenija - Paragvaj, posn.
ORF 1
6.05 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Moj partner s hladnim gobčkom, film 1989. 21.55 Atletika, prenos. 22.25 Desperate Hours, film 1990. 23.30 Alarm za Cobro 11, serija.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1578). 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Tirolske. 13.00 Čas v sliki. 13.15Jv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Iz neba. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1579). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau,. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stičišče kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 20. avgust
TV SLOVENIJA 1
7.20 Tedenski izbor. 7.20 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi 8.00 Mostovi. 8.30 Modro poletje, 25/37. 9.00 A.S.Puškin: Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nan., 5/6. 9.10 Radovedni taček: Taček in smrček. 9.25 Srebrnogrivi konjič, risana nan., 20/26. 9.50 Otok živali, risana nan., 2/13. 10.15 Sanjska dežela, 10. oddaja: Cerknica. 10.40 Kemija telesa, 3., zadnji del. 11.30 Naši misijonarji na slonokoščeni obali, 3., zadnji del. 12.00 Manatea, fr. nan., 2/13. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.35 Tedenski izbor. 13.35 Orion. 14.55 Zlata šestdeseta - v spomin Jožetu Privšku. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Indijanci, 4/5. 17.45 Otroci Afrike, 10., zadnji del. 18.00 Slovenska ljudska pesem: So ptički se ženili. 18.05 Ptice, izobraževalna oddaja za otroke. 18.20 Knjiga mene briga - Marjan Dolgan: Pisma slovenskih književnikov o književnosti. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Gore in ljudje: Narodni park Los Glaciares, Patagonija. 20.50 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.45 Dan v življenju, kanadska drama. 0.20 Knjiga mene briga -Marjan Dolgan, pon. 0.45 Indijanci, 4/5, pon. 1.45 Otroci Afrike, 10., zadnji del, pon. 2.00 Gore in ljudje: Narodni park Los Glacia-res, Patagonija, pon. 2.50 Aktualno, pon. 3.50 Mary Tyler Moore, 13.epizoda, pon. 4.15 Dr. Quinnova, 27/28, pon. 5.00 Dan v življenju, kanadska drama, pon. 6.55 Športni film.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 14.30 Križarske vojne, 3/4, pon. 15.35 Končnica, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, 13.epizoda. 16.45 Dr. Quinnova, 27/28. 17.40 Anastazija, am. film, 1/2. 20.00 Boter II., am. film. 23.15 Praksa, 56.epizoda. 0.00 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 15. dela. 10.00 Salome, pon. 14. dela. 10.55 Močno me objemi, pon. 84._deia. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11. dela. 13.10 Škandal med vojaki, pon. 2/3. 14.05 Odpadnik, pon. 15. dela. 15.30 Varuhi luke, 16. del. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 12. del. 17.20 Močno me objemi, 85. del. 18.15 Salome, 15. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: David in Lisa, am. film. 22.25 Odpadnik, 16. del. 23.20 Prijatelji, 11. del. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 8. dela. 12.10 Dvakrat v življenju, pon. 19. dela. 13.00 Ricki Lake, pon.. 14.20 Obala ljubezni, 86. del. 15.10 Mladi in nemirni, 212. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 9. del. 17.45 Korak za korakom, 8. del. 18.15 Veseli rovtarji, 15. del. 18.45 Hughleyjevi, 15. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Popstars. 20.50 Kung fu: Novi Karate Kid, ameriški film. 22.45 Will in Grace, 11. del ameriške hum. nan. 23.15 Kaj bo z Joan?, 8. del ameriške hum. nan. 23.45 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.30 Raj, erotična serija.
TV 3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Alfi Nipič Show, pon. 17.20 Naj N nogometni studio, pon. 18.20 Motomania. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 TV razglednica - Izola. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Dokumentarna oddaja.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Divja Amerika, pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb
-	kontakt-program. 14.00 Čas jerebic, češki film. 15.15 Risanka. 15.45 Pula: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 5000 km čez Meksiko: Plaže Iquane, dokum. serija. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Imamo, zmoremo, znamo - dokum. oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Duh demokracije, serija. 20.40 V prvem planu. 21.55 Mestni ritem, glasbena odd. 22.25 Dokum. film
-	kultura. 23.00 Meridijan 16. 23.30 A Woman's Face, am. film. 1.20 Čas jerebic, češki film. 2.35 Pravica za vse. 3.20 Čarovnija. 4.10 Kraljestvo divjine. 4.35 A Woman's Face, film. 6.25 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor. 18.15 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Pari, serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.40 Prijatelji, serija. 23.05 Serija. 23.50 Glavno mesto, serija.
HTV 3
15.55 TV spored. 16.00 SP v nogometu. 20.05 Film. 21.45 Svetilnik, dokumentarni film. 22.35 Dokumentarna oddaja. 23.05 Zakon in red -Oddelek za žrtve, serija.
ORF 1
6.10 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Majhna laž, velika ljubezen, film 2000. 21.55 Dvojna akcija. 23.35 Sex and the City.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, (1579). 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.20 Monaco Franze. 11.10 Ljubezenske zgodbe. 11.40 Pogledi s strani. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Grad v zelenju, oddaja. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1580). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Poletni pogovori. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 21. avgust
TV SLOVENIJA 1
7.20 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Dober dan, koroška. 8.30 Modro poletje, 26/37. 8.55 Babar, risana nan., 5/13. 9.20 Pipsi, risana nan., 11/26. 9.45 Slovenska ljudska pesem: So ptički se ženili. 9.50 Ptice, izobraževalna oddaja za otroke. 10.05 Knjiga mene briga - Marjan Dolgan. 10.25 Otroci Afrike, 10., zadnji del. 10.40 Indijanci, 4/5. 11.40 Normal, ohio, 7. epizoda. 12.00 Gore in ljudje: Narodni park Los Glaciares, Patagonija. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor 13.15 Bal-bina Battelino-Baranovič: Germaine in pes, posnetek predstave malega odra sng Maribor 15.20 Aktualno. 16.30 Poročila, šport, vreme. 17.00 Balada o Bajkalskem jezeru, 1/2. 17.45 Pod klobukom: Cerkvenjak. 18.35 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pečat: Mali mož tate, am. film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.45 Gilles Apap igra Mozarta. 23.35 Piši mi, medana - piši mi, ljubezen, dokum. film, pon. 0.25 Balada o Bajkalskem jezeru, 1/2, pon. 1.10 Mary Tyler Moore, 14.epizoda, pon. 1.35 Dr. Quinnova, 28., zadnja epizoda, pon. 2.20 Smrt ali življenje, am. film, pon. 3.50 Kvinton, pos. koncerta. 4.55 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 15.05 6. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002: Ženski pevski zbor Musica Nostra, Budimpešta, pon. 15.55 Homo Turisticus, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, 14. epizoda. 16.45 Dr. Quinnova, 28., zadnja epizoda. 17.45 Anastazija, am. film, 2., zadnji del. 20.00 Šport. 22.40 Praksa, 57.epi-zoda. 23.25 Čista zloba, 1/4. 0.10 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 16. dela. 10.00 Salome, pon. 15. dela. 10.55 Močno me objemi, pon. 85. dela. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 12. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 16. dela. 15.30 Varuhi luke, 17. del. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 13. del. 17.20 Močno me objemi, 86. del. 18.15 Salome, 16. del. 19.15 24 ur 20.00 Nekdo, ki ga je poznala, am. film. 21.40 Ne izpusti je, am. nad., 1/2. 23.10 Odpadnik, 17. del. 0.00 Prijatelji, 12. del. 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 9. dela. 12.10 Felicity, pon. 17. dela. 13.00 Ricki Lake, pon.. 14.20 Obala ljubezni, 87. del. 15.10 Mladi in nemirni, 213. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 10. del. 17.45 Korak za korakom, 9. del. 18.15 Veseli rovtarji, 16. del. 18.45 Hughleyjevi, 16. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Ekstra magazin. 20.55 Zmikavta, 8. del. 21.45 Telesni stražarji, 4/7. 22.35 Will in Grace, 12. del. 23.05 Kaj bo z Joan?, 9. del. 23.35 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Raj.
TV 3
07.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Avto-drom. 09.45 Iz doma~e skrinje. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 Nivea Sun Beach Volley 14.20 [tiri ta~ke. 14.50 Iz doma~e skrinje. 16.20 Konjenik, am. vojni film. 18.20 Gradimo, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Bonanca, 14. del. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Ekskluzivni magazin.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otro{ki filmski festival. 10.55 Divja Amerika. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor 13.10 Halo, Zagreb. 14.00 Trio, češki film. 15.10 Risanka. 15.40 TV spored. 15.45 Bjelovar: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 5000 km čez Meksiko. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Dizajn in želje. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Bogovi ognja. 20.40 Nevarna zona, film. 22.20 Kulturno poletje. 22.50 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Cobra Verde, film. 1.15 Pat Metheney. 2.15 A Twist of Fate, film. 3.50 Čarovnija. 4.40 Pobeg. 5.25 Dizajn in želje. 5.55 Kraljestvo divjine. 6.20 Glasba.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor 18.10 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.10 Planetarni zvok. 21.40 Pobeg. 22.35 Prijatelji. 22.55 Zahodno krilo II.. 23.40 Glavno mesto.
HTV 3
15.55 TV spored. 16.00 SP v nogometu: Ekvador - Hrvaška; Meksiko - Italija, posn. 20.00 TV spored. 20.05 PH v odbojki na pesku. 20.50 Halifax. 22.20 Odkrivanje južne Mehike. 22.50 Zakon in red.
ORF 1
6.05 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varuška. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, Avstrija-Švica, prenos. 22.50 Highlander 2, film.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1580). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poletni pogovori. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1581). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zmedeno srce, film 5/6 del, 1997. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama. 0.00 Čas v sliki.
kViz piramida
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \lJ«)IMIR KAJZOVAR
TEL.: 02 / 77122 61
2 3
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
1 moóNiHr.
n
mičmm. 7
LESTVICA:

13. Navihanke - Firbčni fičfirič 12. Vitezi Celjsl<i - Radgonski klopotec 11. Atomček - Pesem Sloveniji 10. Štrk-Kurent
09. Kompromis - Dekietove sanje
08. Pogum - Po domače
07. Podkrajski fantje - Pisemce
06. Dinamika - Jaz že nisem Casanova
05. Š.Pi.K. - Ličkarska
04. Rujski graščaki - Haioška napitnica
03. Savinja - Abraiiam je moder mož
02. Vaški veseijaki - Ko ljubezen potrebuješ
01. Viliarnik - Prva harmonika
1.	i\/lilena in Nataiija Koišek - Ko slavimo
2.	Karizma - Rdeč bikini
3.	i\/lateja - Ti bošmoj
4.	Anita Kraij - Je to ljubezen
5.	Anja - Kakor veter si odšel
6.	Cili patroi - Suli bane
7.	Piima - Ne zavajaj me več
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov:
MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj
Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme: Marija Krušič, Čremožiše 33, 2287 Žetale
Xradioptuj
89,8 • 98.2 •I04,3MHZ
POLETNI PROGRAM (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 15. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PETEK, 16. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
SOBOTA, 17. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitjah in Petjah show
(Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
NEDELJA, 18. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
PONEDELJEK, 19. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 19.30 AVTO TIMES
in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
TOREK, 20. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
SREDA, 21. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
TURISTIČNI TEDNIK
MESTA, KI OČARAJO ...
Neapelj - amfiteatar pod Vezuvom
trt
11 C
"Partenopa ni mrtva! Živi, čudovita, mladostna in lepa, že pet tisoč let. Teka po hrbtih vzpetin, vedri na obrežju, se spogleduje z vulkanom in se porazgubi po dolini. Mesto obliva z mehko svetlobo in polni z norostjo barv. Zardi nje se zvezde bleščijo v jasni noči in morje na robovih valov lomi svetlobo mesečine. Zaradi nje se je težko upreti sladkemu vonju pomarančencev," je zapisano v neapeljski legendi o prvem poimenovanju in nastanku mesta v zalivu Tirenskega morja.
O Neaplju, za Genovo najpomembnejšem italijanskem pristaniškem mestu in tretjem največjem italijanskem mestu z dobrim milijonom prebivalcev, kjer se miti, legende in ~udeži prepletajo z umetnostjo vsakodnevnega preživetja v svojevrstnem kaosu in neredu, lahko mislimo le v skrajnostih.
Ob~utek, da se po ulicah Neaplja v dnevnih urah gibamo na meji kolapsa, je le navidezno. V navideznem popolnem neredu neapeljskih cest, ulic in uli~ic deluje vse v ~udežnem redu. Doživljanje mesta, ki s svojim vrvežem
spominja na prenaseljeno mravljišče, je boj z vročico, ki občasno hromi naslednji korak, zbuja tesnobo in potrtost ali pa nas ponese v vrtoglave višine občudovanja, navdušenja in vznesenosti. Neapelj ni mesto spokoja in miru, kar je gotovo posledica dejstva, da je to mesto preživelo vojne, revolucije, poplave, potrese in izbruhe vulkana. Neapeljč-ani vztrajno verujejo v svetnike, duše umrlih, in v zaščitnika mesta sv. Simona — od leta 1389 prebivalce dvakrat na leto nagradi s čudežnim utekoč-injenjem svoje krvi, ki je sicer preostanek leta trda kot dolomitski kamen.
Sodobni ljudski letopisi pa beležijo predvsem silovit potres leta 1980 ter spektakularno veselje, ki sta ga med ljudi vnesla legendarni nogometaš Diego Armando Maradona in vrtoglava zmaga domačega nogometnega kluba v sezoni 1986/87. To je bila zlata doba mesta, ki je imelo hkrati zasebnega čudodelnika in živo legendo.
Neapelj živi na ulicah historičnega mestnega jedra, stisnjene med zgodovinske zgradbe in več kot 500 cerkva! Ulice in trgi so oder, kjer Neapeljčani dan za dnem razkazujejo svoj neizčrpni vrelec domišljije in domiselnosti v nenehni razpetosti med resničnostjo in nikoli pozabljeno preteklostjo. Novodobni Neapelj je že prestal zapoznele
krče popotresne obnove in prerojenja. V teku je "renesansa", ki amfiteater pod Vezuvom spreminja v mesto kulture in turizma — postajališča podzemne železnice npr. nadomeščajo galerijo sodobne umetnosti, ki je Neapelj nikoli ni imel! Zelja oblastnikov je, da bi postavili mesto ob bok Londonu in Parizu. Kako pa bodo to uresničili, je še skrivnost, kajti tradicije, verovanj in mediteranskega temperamenta Ne-apeljčanov ni mogoče prenoviti kot pročelje stavbe ali zgraditi kot traso železniške proge. Neapeljčani se na račun novosti ne želijo odpovedati dosedanjemu načinu življenja. Potem ne bi bili Neapeljčani!
"Legenda o rojstvu mesta iz device je le vzvod mojega ustvarjanja," je izpostavil navezanost na preteklost, mite, legende in arhaične figure, ki skrivajo odgovor za sedanjost, kipar Sasim Me-nale. Dokončal je legendo o nastanku
Neaplja: "Sirena Partenopa, grško mitološko bitje, upodobljeno kot ptica z žensko glavo, se je pognala v morje, ker Odisej ni uslišal njene ljubezni. Njeno truplo, naplavljeno na obrežje neapeljskega zaliva, je oplodilo zemljo in rodilo se je mesto."
Neapeljska renesansa je v polnem teku, sprožil jo je nekdanji župan Antonio Bassolino, ki je danes predsednik dežele Kampanje. V 90. letih je sprožil popotresno obnovo, zagnal obnovo zgodovinskih stavb v mestnem jedru, zapolnil luknje v asfaltu, postavil semaforje, trge osvobodil plo~evine, obnovil mestne parke, razsvetlil trgovine, odprl cerkve in muzeje ter skušal mesto narediti prijetnejše za bivanje rojakov in turistov. V Neaplju se vrstijo kulturni dogodki, kot se vrstijo prekrški v prometu!
Ce lahko kulturno renesanso ocenimo kot dobro, je prometna prenova brezupna. Neapelj~ani ne marajo oblasti, ne marajo zakonov in predpisov! Da v pro-
metnem kaosu ne izgubimo pameti, je potrebna vrhunska spretnost ali pa se nam mora po žilah pretakati neapeljska kri.
"Partenopa povzro~a norost v mestu, zamegli ~ute in prebudi strast v vro~ih avgustovskih dneh. Partenopa, nesmrtna devica, ženska, ki uteleša ljubezen, je ljubezen. Neapelj je mesto ljubezni," se izte~e grški mit, prikrojen potrebam neapeljske domišljije, o nastanku Neaplja — mesta, ki uteleša nasprotja
Nagradno turistično vprašanje
Ptuj so v teh dneh preplavili številni domači in tuji turisti, noč-itvene zmogljivosti pa so v celoti zasedene že od srede julija. Tako naj bi bilo vsaj še nekaj dni. Po najnovejših podatkih ima Ptuj skupaj 269 sob z 709 posteljami, turisti pa lahko koristijo tudi 110 kampirnih mest v avtokampu Term Ptuj. Povprečna doba bivanja je okrog tri dni, kar je več kot v prejšnjih letih.
Po stopnji razvitosti je ptujski turizem na okrog 30. mestu v Sloveniji. Več kot 80 odstotkov nočitev ustvarijo Terme Ptuj - v lanskem letu je bilo vseh 53 tisoč. Število obiskovalcev Ptuja sicer zadnja leta počasi, a vztrajno narašča, še vedno pa zelo zaostajamo za rezultati izpred 13 let. Leta 1989 je namreč nekdanja občina Ptuj zabeležila 101.768 nočitev, od tega jih je bilo več kot 80 tisoč na območju zdajšnje mestne občine Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Kot je povedal direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec, traja glavna turistična sezona na Ptuju glede na analize pet mesecev, največ obiskovalcev pa je v obdobju od maja do septembra. V tem času je tudi največ nočitev. Dve tretjini obiskovalcev sta domačih, tretjina pa tujih. Največje rezerve ima mesto predvsem pri trženju oziroma promociji programov oziroma prireditev. Zato bo potrebovalo več promocijskega denarja. Neposredno je bilo za te namene letos namenjenih pet milijonov tolarjev, posredno pa sicer več, a je to za uspešno trženje kulturne dediščine, zdraviliškega turizma, vina in kulinarike, dodatno ponudbo ptujskega turizma pa naj bi predstavljal navtični turizem na ptujskem jezeru, še vedno občutno premalo.
V LTO Ptuj so nakazali tudi nekatere aktivnosti za revitalizacijo starega mestnega jedra, da bi kvalitetno nadgradili ponudbo in s tem povečali turistični obisk. Na prvem mestu je obnova zgradb, sledijo oživitev in nadgraditev poletnega festivala in drugih mestnih prireditev, ponovno odprtje grajske re-
stavracije in zagotavljanje pogojev za poslovanje gostincev pod ugodnejšimi pogoji. Obnova zgradb je ob socialno ogroženem prebivalstvu, ki biva v ob-mo~ju starega mestnega jedra, najve~ji problem, prav tako pa dotrajana infrastruktura. V letu 2000 je mestna ob~-ina Ptuj za obnovo objektov v starem mestnem jedru namenila 107 milijonov tolarjev, država 79. Drobljenje neko~ velike ob~ine je še dodatno otežilo ve~-je obnovitvene projekte. Prav obnova oziroma prenova starih mestnih jeder je izhodiš~e za razvoj turizma. Revitalizacije pa se je mo~ lotiti na tradicionalne na~in (fizi~na obnova ...) in z novimi pristopi, med katerimi je kulturna revitalizacija starega mestnega jedra na prvem mestu.
Na Ptuju se bolj ali manj zavedamo pomena, ki ga ima mesto jedro za razvoj turizma in siceršnji razvoj. Manjka pa pravih podjetniških spodbud, ki bi stvari bistveno izboljšale. Obetaven za~-etek je lahko že ukinitev pla~evanja taks za uporabo površin za poletne terase pod dolo~enimi pogoji.
***
Županski park leži med centrom Domino in poslovnim centrom Drava, je odgovor na predzadnje nagradno turi-sti~no vprašanje. Nagrado bo prejela Katarina Čeh, Mestni Vrh 65/a, Ptuj.
Prireditve ob letošnjem prazniku mestne ob~ine Ptuj so razgibale življenje v starem delu Ptuja. Vrhunec so dosegle v soboto, 3. avgusta, ko je mesto živelo v pravem pomenu besede od sobotnega do nedeljskega jutra. Živahno je bilo tudi na Ožbaltov sejem. Takih dni bi moralo mesto imeti ve~.
Danes vprašujemo, kdaj je bil sprejet prvi ptujski mestni statut. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pri~-akujemo v uredništvu Tednika, Rai~eva ulica 6, do 23. avgusta.
in hkrati o~ara z vrvežem na ulicah. Lahen vetri~ z morja nenehno meša vonjave mesta in jih zaganja v pobo~ja Vezuva ter pozibava cvetje, s katerim so okrašene številne kapelice s podobami blaženih ali svetnic in svetnikov, h katerim Neapelj~ani priprošajo in molijo. Blaženi in svetniki so v Neaplju v modi že celo ve~nost. Trenutno je najbolj priljubljen o~e Pij. Prav tako je del ve~nosti lungomare, popoldansko, ve~erno in nedeljsko pribežališ~e Ne-apelj~anov, vpeto med morje in mesto. Na prostranem odru iz belih kamnitih skladov se za~enja posebna izkušnja Neaplja. Oko zatrepeta ob pogledu na otoke Capri, Ischia in Procida. In verjemite, ne boste se mogli prenehati ~uditi; nepozabno je!
POGLEJ IN
ODPOTUJ
NEUM, BiH
33.900
24.1., 3* hotal Stella, 7D, POL, lastni pravoz
MALI LOŠINJ, Čikat
39.800
17.1., r hotal In bungalovi Hollos, 7D, POL
CRES, mesto Cres
39.900
17.8., 2- hotel Klmen, 70, POL, družina 2 odrasla * otrak do 12 let samo 93.800 SIT
GBCUÛ. Krf
49.900
22.8., 2 V dep. Oasis, 9/7D, POL, pravoz z ladjo
GRČIJA. Santorini
63.900
16., 23., 30.8., 2* hotel, 70, NZ, polet letele zBrnlke
VODICE. DIKLO Bi Zadru
89.900
17.8., 3* z 70, N
, do 250 m do morja.
KENIJA
158.900
september, 3*t hotel Melalka, 140, P, enodnevni seterl, polet letala z Onnaja
www.sondiek.coin
Tsonček
PTUJ, Kr«mpljeva S, teL 02/749 32 82 TUl potovalni center
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je bil sprejet prvi ptujski mestni statut?
Ime in priimek:_
Naslov: _
Davčna številka:
Turistična agencija ENKA, Ptuj, Trstenjakova 7, teL: 02 / 749-34-56
RODOS
77.saa
7 XNZ + letalo 23.8., 30.8., htl**
ŠIBENIK VODICE
od32.9Dn od 34.9DO
do49.BnD dosz.gnn
71 POL, app. Vile Solaris*** dep. Punta**, 7 x POL
I LAST MINUTE ww.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE, ^ I
ENKA^
OTOK PAG AKCIJA
od5Z.9DD -10%
24.8.-31.8 2002... . Semencic v Novalii
TUNIZIJA MURTER	^-^ííprS
„o onm 0d43.9nn	^
Bs.sna do57.9DD
26.8., htl.***, 7 X POL hflToknltum^^^^^	SLOVENIJA, HRVAŠKA
povratni avtobus Zadar, Vodice, Šibenik, Murter 5.9aa
KENIJA
1 5B.gaD
14 dni, PP. htl*** v septembru m oktobru
ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO
PISE: BOJAN GROBOVSEK / STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Toplozrainl sprejemniki sonine energije
Potrebe po toploti so največje takrat, ko je preskrba s sončno energijo najnižja. V hladnejših predelih je ta primanjkljaj tako velik, da je imelo ogrevanje s klasičnimi vodnimi solarnimi sistemi le manjši pomen. V želji, da bi čim bolj izkoristili kratka obdobja sončnega sevanja, je bilo potrebno izdelati učinkovitejše sisteme, s čim krajšimi zagonskimi časi. Takšni sistemi bi morali biti sposobni zajeti energijo večjega temperaturnega obsega in delovati tudi takrat, kadar je sončno sevanje slabo.
Čeprav je sposobnost zraka za akumuliranje in prenos toplote slaba, so načrtovalci novih sistemov izbrali zrak kot prenosni medij toplote. Pri tem pa je potrebno poudariti, da so bile zaradi slabe sposobnosti zraka za akumuliranje in prenos toplote za izvedbo zračnega solarnega ogrevanja potrebne nove re{itve, ki so sistem naredile dovolj učinkovit. Sprejemniki sončne energije so zato izdelani tako, da imajo dvojni pretok zraka. Sestavni deli sistema so majhni, padec tlaka na zračni strani je minimalen. Tak{ne izvedbe omogočajo, da postane zrak dovolj učinkovit medij za prenos toplote.
Da bi čim bolje izkoristili toploto, ki jo dobimo od sprejemnikov sončne energije, je bilo potrebno izdelati toplotni prenosnik zrak/voda s kratkim reakcijskim časom in visokim temperaturnim izkoristkom. Prav tako potrebujemo {e ustrezno avtomatiko, ki toplotno energijo na vstopu v hranilnik toplote usmerja tako, da ne prihaja do nepotrebnih izgub v celotnem sistemu.
Kako je potekal razvoj toplozračnih sončnih sprejemnikov od prvih začetkov do danes, bomo spoznali v na-
daljevanju tega sestavka.
1. RAZVOJ TOPLOZRAĆNIH SPREJEMNIKOV SONĆNE ENERGIJE
Toplozračni sprejemniki sončne energije se v toplej{ih predelih sveta že dolgo uporabljajo za ogrevanje bivalnih prostorov, sanitarne vode in razsoljevanje morske vode.
Princip običajnega solarnega ogrevanja je enostaven. Sprejemnik sončne energije je potrebno postaviti pod primernim kotom, sončni žarki pa skozi steklo žarčijo na črno povr{ino in jo segrejejo. Toploto nato odvzamemo s pretokom medija skozi cevi, ki se dotikajo črne plo{če sončnega sprejemnika.
Prvo patentirano solarno toplozrač-no ogrevanje je bilo instalirano že leta 1890 v ZDA. Naprava je bila narejena iz jeklene pločevine in vstavljena v lesen okvir. Pokrita je bila s steklom in vgrajena na južno stran zgradbe. Zrak se je na povr{ini črne jeklene pločevine segrel, zaradi česar je nastala konvekcija toplega zraka. Hladni zrak je vstopal v zaboj skozi odprtino na spodnji strani plo{če in nato segret vstopal v odprtino na zgornji strani
plo{če.
V	naslednjih letih so se zračni solarni sistemi razvijali izključno v Ameriki. Razvoj te tehnologije je bil dalj časa zanemarjen. Med letoma 1973 in 1985 pa je postal razvoj ponovno zanimiv, podprla so ga tudi podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo opreme za ogrevanje. Raziskave so bile predvsem namenjene solarnim zračnim sistemom za hlajenje oziroma razvoju solarnih absorcijskih hladilnih naprav.
V	80. letih je bilo opazno ponovno oživljanje solarnih sistemov v Evropi, kjer so s temi sistemi prvenstveno opremljali {ole. Ker so bili doseženi precej dobri rezultati, je interes za prenos in shranjevanje solarne toplote nara{čal. Tako so se sisteme pričeli vgrajevati tudi v stanovanjske objekte, predvsem vikende (od Španije do Švedske). Sistemi so se razprostirali po strehah, integrirali so jih v fasade vse do izvedbe okenskih sprejemnikov sončne energije oziroma kolek-torjev. Kot absorber je bil uporabljen z zrakom napolnjen vmesni prostor med dvema stekloma.
V	90. letih pride ugodno obdobje za prodajo industrijsko izdelanih komponent za toplozračne sprejemnike sončne energije, ki s jih v velikem {te-vilu vgrajevali v {portne dvorane, pi-sarni{ke zgradbe in tudi zasebne hi{e. Največji uspeh so dosegli z nezastek-ljenimi sprejemniki sončne energije, skozi katere so v prostor vpihovali
FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH PRED ŠESTDESETIMI LETI (VI.)
Spoznajmo tudi napol zamoliano
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Na podeželju so se vermani zbirali predvsem ob nedeljah, v mestih pa tudi med tednom. Kadar pa je bil preplah zaradi kake partizanske akcije, pa so jih sklicevali v stanje pripravljenosti.
Številčno stanje verman{afta se je že v letu 1942 začelo vidno zmanj{evati zaradi mobilizacije v redne enote ne-m{ke armade. Priliva mladih pa sploh ni bilo, saj so jih že kot mladoletnike vpoklicali v državno delovno službo, od tam pa v redne enote armade.
V	naslednjih letih so doživljali razne preureditve in organizacijske spremembe. Za boj proti partizanom so oblikovali alarmne čete, na območjih, ki so bila ogrožena od partizanov, so ustanavljali deželne straže (Selbstsc-hutz) in podobno. Vse to je delovalo do februarja 1945, ko so vse {e dosegljive pripadnike vključili v novoustanovljeni Volkssturm.
V	spopadih s partizani so bili verma-ni običajno dodeljeni kot pomoč policijskim in orožni{kim enotam, tudi alarmne čete so delovale le v okviru policijskih in voja{kih enot. Kljub temu so tudi vermani v teh spopadih izgubljali življenja. Število žrtev je nara{čalo vzporedno s porastom osvobodilnega gibanja. Tako sta v letu 1941 padla samo 2 vermana, naslednje leto že 37, v letu 1943 88, v letu 1944 kar 112, skupno na celotnem območju 239, od tega 22 iz ptujskega okrožja.
Ptujski vermani so bili alarmirani ob vsaki akciji prve slovenskogori{ke čete, kot pomožna enota pa tudi vključeni v znani spopad s to četo 8. avgusta 1942 v Mostju. Posamezne skupine vermanov so sodelovale v spopadih s partizanskimi enotami na Pohorju, pri kontroli in prečesavanju terena in podobno. Ob tem pa so nem{ki orožniki in polcisti ugotavljali, da vermani niso povsod zanesljivi. Morala med vermani je začela strmo upadati v letu 1944, ko so se začeli predajati partizanom ali so iz enot
dezertirali. Zlasti množično je bilo to v bojih v Zg. Savinjski dolini. Iz ne-m{kih zapisov izhaja, da je od 2. do 13. avgusta 1944 iz prve alarmne čete Ptuj dezertiralo 55 vermanov, od 1. do 30. avgusta iz pete ptujske alarmne čete 112 vermanov, iz 6. ptujske alarmne čete pa v istem času 31 vermanov. Večina dezerterjev, zlasti tistih, ki so se predali v obkoljenih postojankah, se je prostovoljno vključila v NOB. Največ jih je bilo potem vključenih v partizanske enote na Dolenjskem, nekaj izmed njih je v bojih tudi padlo.
Zanimiva je pripoved Janeza Kame-n{ka s Kupčinjega Vrha, ki se je pridružil partizanom po predaji postojanke Ljubno v Zg. Savinjski dolini. Decembra 1944 je bil v boju ujet od ene od domobranskih enot. Na njegovo srečo je bil komandir te enote učitelj Slabe, ki je pred vojno nekaj let poučeval na {oli v Stopercah in sta se s Kamen{kom dobro poznala. On je poskrbel, da ga niso likvidirali enako kot druge skupno z njim ujete. Potem mu je priskrbel {e neko prepustnico, da se je lahko celo z vlakom pripeljal do Rogatca. V njihovi hi{i na Kupčinjem Vrhu so se pogosto zadrževale posamezne partizanske patrulje, zato so mu dovolili, da je lahko ostal doma pri ženi z majhnimi otroki. Takoj po vojni pa je moral nekaj tednov oku{ati brutalno "gostoljubnost" v zaporu Ozne, preden so se prepričali, da je govoril resnico.
Partizanske patrulje na območju ptujskega okrožja so v letu 1944 vse pogosteje obiskovale vermane na domovih ter jim pobirale orožje in uniforme. Na kak resnej{i odpor so naleteli le pri posameznih fanatikih. Tako je bil verma-n{aft pomembna oskrbovalna baza za partizane na na{em območju, enako pa tudi na drugih območjih že prej, zlasti na območjih, kjer je bilo partizansko gibaje bolj raz{irjeno glede na krajevne razmere.
Na območju Haloz in Ptujskega polja
so veliko verman{aftovskih uniform zbrali za borce Zagorske brigade, v kateri je sodelovalo precej fantov in mož z na{ega območja. Večina partizanov na Štajerskem se je oblačila iz osebnih in krajevnih zalog verman{-afta.
Proti koncu leta 1944 je morala vermanov povsem uapdla, postali so najbolj nezanesljive enote, zaradi {te-vilnih dezertacij so bile enote vse bolj nepopolne in sploh niso bile več sposobne, da bi sodelovale v bojih s partizani. Precej tistih kmetov, ki so dezertirali in se zadrževali doma pri družinah, so policisti ujeli, obsojeni so bili na prisilno delo in strpani v kazenski del tabori{ča Sternthal, dana-{nje Kidričevo. Proti koncu vojne se je nekaterim posrečilo od tam pobegniti; stražarji so za njimi sicer streljali, vendar ni bilo primerov, da bi bil kateri od ubežnikov zadet. Verjetno tudi nekaterim stražarjem ni bilo več do točnega merjenja v takih primerih.
Omeniti velja priemr vermanskega voda iz postojanke v Vidmu pri Ptuju. V noči na 10. marec 1945 je cel vod - 32 mož s komandirjem Vidovič-em, doma iz Ptuja, z orožjem in ostalo opremo od{el k partizanom v gornjih Halozah, ti pa so jih potem pospremili naprej v Kozjanski odred. Tako je ta vojska Štajerske domovinske zveze praktično prenehala obstajati. V celoti vzeto ni bila premagana v bojih, temveč je postopoma razpadala in se nazadnje razblinila. Ustanovitelji so jim namenili pomembno vlogo v po-nemčevanju slovenskega življa, toda sprevrgla se je v pravo nasprotje. Postala je glavna oskrbovalna baza za narodnoosvobodilni boj na Štajerskem; predvsem je bila partizansko "skladi-{če" orožja in drugega nujno potrebnega voja{kega materiala.
Nadaljevanje prihodnjič
zrak s pomočjo ventilatorja. Ti sistemi so bili cenovno ugodni, čeprav je cena fosilnih goriv upadala.
Leta 1992 je bilo na mednarodnem posvetovanje (lEA — SHC) dogovorjeno, da v naslednjih {estih letih
podrobneje razi{čejo solarne zračne sistemi. Tako so pričeli načrtovanje in izvedbo zračnih solarnih sistemov na 30 obstoječih zgradbah. Pojavilo se je {est osnovnih tipov, pri katerih se je razlikoval način prenosa toplote od sprejemnika sončne energije do hranilnika toplote. V sprejemnikih z odprtim krogotokom gre topel zrak direktno v bivalni prostor. Pri zaprtem krogotoku pa kroži zrak v ceveh skozi zaprti cevni sistem.
Nadaljevanje prihodnjič
PREJELI SMO
Sežigalnice odpadkov tipa "Kidričevo" v Sloveniji ne potrebujemo
Vsaka novejša sežigalnica je bila v svojem času brezhibna in najsodobnejša, pa jo je že v nekaj letih povozil čas. Tudi sežigalnice v razvitih državah, kot so Francija, Velika Britanija in Belgija, kljub visokim zakonskim normam še vedno emitirajo velike količine strupenih snovi v okolje. Med škodljivimi emisijami posebej izpostavljamo dioksine, ki so kancerogeni in sodijo med najhujše strupe v našem okolju. Tvorijo se pri termični obdelavi odpadkov zaradi prisotnosti klora. Zaskrbljujoče je, da v Sloveniji danes še nimamo posnetka stanja emisij in koncentracij dioksinov.
Sežigalnice so odprt sistem, ki proizvaja in oddaja strupene ostanke ne le v zrak in vodo, temveč tudi v pepel in filtre. Ostanki sežiga so dosti bolj strupeni od tistega, kar v proces sežiga vstopa, nihče pa nima nadzora nad tem, kje vse končajo. Predpisano ravnanje temelji na sežigu v idealnih razmerah in še zdaleč ne zajema vsega, kar se v sežigalnici dogaja. Tako je direktor sodobne sežigalnice v Veliki Britaniji pred dvema letoma ob odkritju 800-krat prevelike količine dioksinov v pepelu, potresenem po parkovnih poteh in atletskem stadionu v mestu, dejal, da količine dioksi-nov niso merili, ker naj jih v pepelu ne bi bilo. Morda bi pri nas z njim gradili ceste ali pa ga odlagali nad podtalnico Dravskega polja oz. kje drugje.
Sežiganje odpadkov bo v Evropi z doslednim upoštevanjem novih predpisov postalo neskončno drago. Varna sežigalnica, kolikor lahko o varnosti sploh govorimo, je za našo malo državo finančno neizvedljiva. Res pa je, da trgovci z novci obljubljajo robo za vsak žep!
Za poceni sežigalnicami prihaja umazana industrija in selitev odpadkov od bogatih k revnim. Cena sežigalnice, ki jo dobička željni na strokovnih ekskurzijah razkazujejo kot idealne rešitve in je primerljiva s kidričevsko, je 2-3 krat višja od planirane cene v primeru projekta sežigalnice Talum Kidričevo.
Kje se skrivajo pasti nižje cene? Po izkušnjah iz Vzhodne Evrope je več možnosti:
-	ponujajo nam zastarel model sežigalnice (razprodaja)
-	slabše varnostne naprave
-	nepravilen izračun z dolgoročnimi skritimi stroški, ki skupaj z obrestmi na koncu prinesejo realno ceno in dodaten strošek davkoplačevalcem
-	pogodba, ki investitorju ali posojilojemalcu dovoljuje sežig določenega deleža uvoženih odpadkov oz. gradnjo umazane industrije v bližini sežigalnice
-	ugodnejše cene za gospodinjstva se kompenzirajo s sežigom specialnih ali industrijskih odpadkov
-	cenejši način odlaganja pepela oz. njegova uporaba v gradbeništvu
-	slabše vzdrževanje varnostnih sistemov in zato nižje obratovalne stroške
Ne smemo pozabiti, da je lahko se-
žigalnica ob zlorabah, ki so posledica izpada neodvisnega nadzora, tudi mesto za skrivno kurjenje strupenih odpadkov.
Kako je v Sloveniji z upoštevanjem zakonodaje in odgovornostjo?
Dokler ne bo možnosti neprekinjene kontrole in neodvisnega nadzora nad izpusti (dioksini, furani, živo srebro), dokler ni omogočen neodvisen in nenajavljen obisk in{pektor-jev, dokler država ljudem onemogoča vpliv na to, kako se bo z njihovim lastnim davkoplačevalskim denarjem opravljala neka javna storitev ter dokler ne bo v Sloveniji učinkovite zakonske prisile in zaupanja v državne javne službe, sežigalnice ne bodo le predraga, temveč tudi izjemno nevarna tehnologija. Razlog za skrb več je tudi marca 2000 sprejeta vladna uredba z nižjimi standardi za izpuste dioksinov, kar so vladni uradniki argumentirali s prilagajanjem Evropi!
Prav tako ne smemo prezreti dejstva, da bi danes zgrajena sežigalnica v Sloveniji zavrla vpeljavo novih metod ravnanja z odpadki v bližnji prihodnosti.
Kak{ne alternative imamo na razpolago?
Tehnologije sežiganja odpadkov so zelo nevarne. V tak{ni situaciji je nujno preventivno ravnanje v smislu vzpostavljanja visokih ekolo{kih standardov. Prednost pred termično izrabo odpadkov imajo naprednej{i načini ravnanja.
Izpostavljamo metodo zero waste, ki se začne z ločevanjem posameznih vrst odpadkov že v gospodinjstvih ter z učinkovitim sistemom zbiranja in obravnavanja ločenih frakcij. Strategija temelji na čisti industrijski proizvodnji s preprečevanjem nastajanja odpadkov, na njihovem ločevanju, kompostiranju in reciklaži. Danes tehnologija sežigalnic v Evropi ni dorečena in tudi ne edina možna. Zato bi bila odločitev za sežigalnico danes, ko okoljsko ozave{čene države re{evanje problematike odpadkov gradijo na ločenem zbiranju in predelavi absolutno nesprejemljiva.
Glede na to, da imamo po slovenski ustavi zapisano tudi pravico, do zdravega življenjskega okolja, velja na to ustavno kategorijo opozoriti vse odgovorne. Pristojnemu ministru predlagamo, da dokončno odstopi od vseh aktivnosti, povezanih z gradnjo sežigalnic v Sloveniji.
Zavedati se moramo, da lahko ta-k{na sežigalnica z negativnimi posledicami poseže v celotno regijo. Zato vse župane iz občin Spodnjega Po-dravja pozivamo, da odklonijo podporo projektu sežigalnice odpadkov v Kidričevem, kar so že storili tudi prebivalci Kidričevega na referendumu. Pri svojih razvojnih načrtih pa naj upo{tevajo na{e izjemne naravne vire (zaloge pitne vode, termalna voda, možnosti pridelave bio hrane, naravna dedi{čina ...), s katerimi lahko in moramo razmi{ljati drugače.
Prebivalcem teh občin pa predlagamo, da od kandidatov za župane na leto{njih lokalnih volitvah zahtevajo tudi jasne odgovore, da so proti temu projektu.
Zeleni Slovenije - Občinski odbor Zeleni Ptuja Predsednik: Vlado Čuš, prof.
NASVETI
Kuharski nasveti
TeJeJjna
Danes, ko vse pogosteje posegamo po skrbno izbranih živilih in ko ve~ina ljudi rada je malo, vendar dobro, je tudi teletina vse pogosteje na na{ih mizah.
Teletina je nežno, rožnato meso, katerega kvaliteta, struktura tkiv, barva in čvrstost so zelo odvisni od na~ina krmljenja. Pri teletini se barva različnih delov ne razlikuje tako mo~no kot pri drugih vrstah mesa. Večina kosov je nežnih in jih je mogoče uporabiti na različne načine, ker vezno tkivo še ni čvrsto. Praviloma teletine ne hranimo v zamrzovalnih skrinjah, saj meso močno zgubi na kvaliteti, ker meso vsebuje veliko vlage in malo maščob.
Vezivno tkivo pri teletini je tako mlado, da pri toplotni obdelavi želira in to vpliva na večjo sočnost mesa. Povečini jo uporabimo kot sveže meso, le redko iz nje izdelujejo mesne izdelke. Veliko teletine se uporablja v dietni prehrani. Jedi so okusne predvsem tople in jih hladnih skoraj ne ponudimo, tako kot to velja za nekatere jedi iz svinine.
Glede na svojo nežnost teletina ni primerna za pečenje pri visokih temperaturah, ker vsebuje malo naravne maščobe, zaradi tega jo tudi izredno redko pečemo na žaru. Če pa želimo hrustljavo zapečeno teletino, je bolje , da temperaturo pečenja dvignemo proti koncu pečenja, ko je meso že prepečeno.
Pri pripravi jedi iz teletine od toplotnih postopkov pogosto uporabljamo dušenje in kuhanje. Pri kosih, kot je stegno, pa je teletino primerno tudi bardirati, torej zaviti v tanke kose slanine, ki jih pred koncem toplotne obdelave odstranimo, ali preslaniniti, to je
pretakniti s slanino, s čimer vplivamo na izrazitejši okus teletine. Če pa se odločimo, da bi teletino marinirali, je dovolj, da to storimo eno do dve uri v mešanici listnatih in zrnatih začimb, kot so peteršilj, timijan, rožmarin, kumina - odvisno od jedi, ki jo pripravljamo.
Telečje stegno je eden izmed najobilnejših kosov teletine in nam hkrati ponuja možnost, da si iz njega pripravimo različne jedi. Delimo ga na zunanje in notranje stegno. Zunanje stegno pogosteje uporabljamo za različne pečenke, mesne rula-de, lahko ga nadevamo, preti-kamo in dušimo ali iz njega režemo zrezke. Notranje stegno je glede na oblikovanost bolj specifično. Tako iz oreha režemo in pripravljamo steke, fileje in zrezke, mali oreh pa je primeren za pariške in dunajske zrezke ter razne rezine.
Iz stegna so tudi drugod v svetu poznane številne jedi. Tako je znani holsteinski zrezek, ko telečje zrezke na hitro opečemo z obeh strani na surovem maslu, jih pred serviranjem obložimo s pečenimi jajci na oko in dekoriramo s sarde-linimi fileji, nekateri pa tudi s prekajenimi lososom. Pogosteje kot druge zrezke telečje paniramo v mešanici drobtin in parmezna in ocvremo v olivnem olju, pri serviranju pa zraven ponudimo paradižnikovo omako. Telečje zrezke lahko paniramo tudi z dodatkom mlete rdeče paprike. V omaki jih pogosto pripravljamo z rezinami slanine in flambiramo
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 395. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov
107. nadaljevanje
Pravni vidiki duševnega zdravja otrok 2. nad.
V zadnjih desetletjih se je tudi za skupino otrok z duševnimi motnjami začel uveljavljati dokaj nevtralen izraz "otroci s posebnimi potrebami", vendar nikakor ni splošno uporabljen. Ne glede na to, za katero izmed oznak gre, se nanaša vedno na tisto skupino otrok, ki je drugačna od večine, se od nje razlikuje, ima svoje posebnosti - bodisi, da gre za duševno ali telesno različnost. V preteklosti smo brez pomislekov menili, da gre pri tem za motnje, za pomanjkljivosti; do danes pa je več dejavnikov povzročilo, da o tem ni več tako popolnega soglasja. Ti otroci ne morejo polno sodelovati
v družbenem življenju zaradi značilnosti v svojem funkcioniranju - sem sodijo tako tisti, ki imajo telesne, in oni, ki imajo duševne posebnosti.
Vprašanja duševnega zdravja so pomembna za vsakogar od njih, vendar pravo posega v njihov pravni položaj šele, ko obstoja presoja, da njihove sposobnosti in njihov položaj zahtevajo posebno pravno reguliranje. Položaj ljudi z duševnimi pomanjkljivostmi je pri tem po naravi stvari drugačen od položaja telesno prizadetih (hendikepiranih).
Še nekaj o tem pa naslednjič.
s sherryjem. Telečji zrezki se dobro podajo tudi z zelišči: pripravimo jih z žajbljevimi listki in gnjatjo.
Od začimb in dodatkov pri pripravi telečjih zrezkov v omakah uporabljamo še kapre, limono, jabolka, šampinjone, gosja jetra, ne ostro čebulo, grah, paradižnik, sir, kislo in sladko smetano, peteršilj, drob-njak, kumino, vino in druge dodatke.
Okusno telečjo rulado dobimo, če meso oblikujemo v večji zrezek in ga nato napolnimo. Nadev si lahko pripravimo iz različnih sestavin, na primer iz na pol kuhanega riža, ki mu dodamo na maslu prepražene šampinjone, po okusu začinimo s soljo in dodamo še sesekljan peteršilj in rumenjak. Pripravljen nadev razporedimo po mesu, narahlo zavijemo, povežemo s kuhinjsko nitko in meso položimo v pekač. Na dno pekača potresemo grob narezano jušno zelenjavo, kot je por ali čebula, korenje in peteršilje-va korenina. Pečemo pri 180°C. Cas pečenja je odvisen od debeline rulade.
Telečje rulade lahko napolnimo tudi z vloženimi beluši, te pa ovijemo z blanširanimi listi blitve ali špinače ali jih zavijemo v tanke rezine gnjati ali šunke. Ta nadev lahko uporabimo tudi za manjše telečje zrezke, ki jih spnemo z lesenim nabodalcem in jih kasneje na vroči maščobi opečemo in do mehkega dušimo ali jih poljubno paniramo in v vroči maščobi ocvremo. Opečene zrezke ne glede na to, ali jih polnimo ali ne, lahko tudi gratiniramo,
TELEČJI MEDALJONI V CMOKI Z GORGONZOLO
8 telečjih medaljonov s težo 8 do 10 dag (okrogle rezina mesa iz fileja, na osebo računamo 2 kosa), 20 dag gorgonzole, 2 dag margarine, sol, poper, 5 dag masla, 1,25 dl belega vina, 1/4 l goveje juhe.
Gorgonzolo narežemo na 0,5 cm debele rezine. V ponvi stalimo margarino in maslo ter na njej opečemo začinjene medaljone. Vzamemo jih iz ponve, odlijemo odvečno maščobo, po njih naložimo gorgonzolo, jih damo nazaj v ponev, zalijemo z vinom in kuhamo, da se sir stali. Zalijemo z juho, po okusu začinimo in dobro prevremo. Ce so medaljoni že zmehčani, jih lahko poberemo iz delno pripravljene omake, jih damo na toplo in nato omako zalijemo z juho ter kuhamo, da se zgosti. Medaljone podeva-mo na krožnik, prelijemo z omako in ponudimo. Avtorica: Valerija Meglic
torej najprej v ponvi do polovice na hitro opečemo z obeh strani, nato jih položimo v pekač, nanje podevamo rezine šunke in sira ali gosto bešamel omako s parmezanom, lahko tudi kuhan pšenični zdrob, ki mu dodamo sladko smetano v enaki količini, kot smo uporabili zdroba, in nato v pečici zapečemo. Na dno pekača pa podevamo napol kuhano poljubno zelenjavo ali krompir.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
KRVODAJALCI
30. julij - Franc Vrabl, Mez-govci 26/a; Marjeta Ciglar, Do-rnava 117/a; Jožica Forštnarič, Borovci 54; Franc Visenjak, Hlaponci 62; Milena Čuš, Do-rnava 91/b; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Daniel Bec, Sakušak 24; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Anton Mernik, Slomi 7; Milena Vogrin, Slavšina 37; Franc Bezjak, Majšperk 85; Andrejka Plohl, Polenšak 15/a; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Vlasta Horvat, Polenci 21 ; Branko Golob, Bresnica 27; Klavdija Selko, C. na Hajdino 32; Boris Petek, Dornava 88/d; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Helena Letonja, Zabovci 92; Suzana Hentak, Dornava 119; Ana Miholič, Mezgovci 50/a; Sonja Čamernik, Mladinska ul. 6, Kidričevo; Marija Vesenjak, Placerovci 1 ; Franc Čuš, Bra-tislavci 42; Dominik Štebih, Polenci 10; Boris Čeh, Prerad 43; Stanislav Vrtič, Dornava 55/b; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Smiljan Kovačec, Slomi 1 ; Majda Zemljič, Podgorci 44; Zdenka Vidovič, Velika Varni-ca 32; Romana Jurič, Dornava 115; Oto Mesarič, CMD 17, Ptuj; Veronika Leben, Slomi 9; Brigita Bezjak, Formin 39; Tomas Kokol, Moškanjci 46/c; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Simona Petrovič, Arbajterjeva 9, Ptuj; Milan Golob, Bresnica 63/a; Angela Golčman, Dornava 16; Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Andreja Graifoner, Rimska ploščad 3, Ptuj; Dušan Najvirt, Celestrina
11, Maribor; Miran Zagoršek, Mezgovci 28; Boris Kurbus, Prepolje 42; Andreja Hojski, Zg. Duplek 49.
1. avgust - Vesna Mlakar, Slam-nikarska 12, Mengeš; Primož Gale, Slovenska 67, Mengeš; Marjetka Potrč, Trnovska vas 39/b; Ivan Lukman, Obrež 117; Vladimir Krničar, Obrež 105; Marjan Bratec, Sobetinci 8; Slavko Pikl, Šalovci 3/a; Danilo Trop, Dolga lesa 2; Janko Marin, Bresnica 70; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Slavica Petek, Cvetkovci 107; Željko Lukač-ek, Dolga lesa 9, Ormož; Tadej Lukman, Obrež 117; Dušan Furek, Draženci 87/a; Vladko Stočko, Tržec 25/b; Rudi Fridl, Ločki Vrh 27; Robert Perko, Gerečja vas 40/d; Marjan Ku-nej, Kungota 106; Zdenko Šilak, Jadranska 11, Ptuj; Aleš Predikaka, Doklece 18; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Marjan Lenart, Strmec 3/b; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Karl Furek, Draženci 87/a; Gorazd Kozo-derc, Skorba 51 ; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Boža Meglič, Levanjci 2/a; Milena Muršec, Ločki Vrh 28; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Marjeta Horvat, Kukava 29; Roman Hab-janič, Lancova vas 85; Marjan Tašner, Dolič 36; Ignac Sluga, Levanjci 26; Oskar Šturm, Ra-ičeva 11, Ptuj; Franc Kukovec, Placar 7/a; Viktorija Šenkiš, Podvinci 103; Mirko Horvat, Gornji Dolič 27; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Marjeta Volgemut, Levanjci 19; Mirko Benfić, Sobetinci 35; Peter Najvirt, Ložane 6; Rajko Ma-jerhofer, Hajdoše 40.
RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
sveújna na Jj-humu p:jJ!:iJjd
Deževje (minule dni je na meter površine padlo 60 litrov vode) je prijetno osvežilo ozračje in zeleno naravo, dobro pa so se napojila tudi vrtna tla. Ohranimo talno vlago v vrtnih tleh pred prehitrim izhlapevanjem v obdobju vročih dni iztekajočega se poletja. Gredice in obdelana zemlja pod vrtninami in cvetlicami so po obilnem dežju zbiti, z njih pa talna vlaga hitreje izpari. S plitvim rahljanjem vrtnih tal in sprotno plet-vijo in odstranitvijo plevela ohranimo večino talne vlage za nadaljnjo rast in razvoj vrtnega rastja.
V	SADNEM VRTU so zgodnje sorte jabolk, hrušk, breskev, marelic in jagodičevja že pobrane, s tem pa še nega sadnega drevja ni povsem zaključena. Drevesa bodo še polne tri mesece v zelenem stanju in v vegetaciji, ko zaključujejo letošnjo in se prično pripravljati na naslednjo letino. Z zelenimi opravili imamo v tem obdobju poleg pobiranja pridelkov še nekaj neodložljivih opravil. Toplo vreme in obilica vlage v minulem obdobju so vzrok za ponovne okužbe s sadnimi boleznimi skrlupom in plesnijo na mladih poganjkih, ugodneje se širita škodljivca jabolčni zavijac in rdeča sadna prsica ter drugi, zato skrbno varujemo drevnine, da ohranimo zdrav pridelek in drevesa. Za varstvo izberemo najustreznejša sredstva za preprečevanje ali zatiranje, uporabimo pa jih le na drevesih, ki so ogrožena.
Listje odpadlo z zgodaj obranega jagodičevja, češenj, višenj ali drugih sadnih dreves, ki so jih okužali škrlup, rja, plesen ali druge nevarnejše bolezni, pograbimo in odstranimo iz sadovnjaka. Priporočljivo je, da ga ne kompostiramo, temveč zažgemo, da se na njem, ko razpada po tleh, ne bodo širile bolezni ali se vanj vgnezdili škodljivci na prezimitev.
Z zeleno rezjo avgusta najbujneje rastoče sadne vrste v rasti oslabimo in pospešimo tvorbo cvetnih brstov, če odvečne poganjke porežemo in razredčimo, navpične pa upognemo. Avgusta je tudi najprimernejši čas za nižanje vrhov drevesom, ki so "ušla" z rastjo v višino.
V	tem času opravimo vzgojno rez orehov in redčenje breskev.
Setev rastlin za zeleni podor v avgustu na kolobarjih ali obdelovalnih pasovih pod mladim sadnim drevjem daje toliko zelene mase, da nadomesti druga organska gnojila, hkrati pa pomaga pri dozorevanju letošnjega prirastka za boljšo prezimitev.
Avgusta je najprimernejši čas za cepljenje na način okulacije ali očeslanja pri sadnem drevju in okrasnih drevninah. S cepljenjem razmnožujemo in požlahtnjujemo tiste okrasne drevnine, katerih starševske lastnosti, kot so rast, oblika in barva cvetov, želimo nespremenjene prenesti na potomstvo. Cepimo lahko v času, ko je podlaga v muževnem stanju in se zaradi sočnosti lup z lahkoto loči od lesnega dela. Cepič je letošnji dobro dozorel poganjek z normalno razvitimi in zdravimi lesnimi brsti s tiste rastline, ki jo želimo razmnožiti. Z odrezanega poganjka takoj odrežemo vse liste na pol centimetra dolge peclje, da cepiči ne ovenijo. Za cepljenje je najprimernejši dvoletni poganjek podlage v debelosti svinčnika. Vanj zarežemo v obliki črke T, katerih zavihke odmaknemo od lesa, za lub pa vložimo 3 cm dolgo lubno zarezo z očesnim lesnim brstom. Cepilno mesto povežemo s cepilnim trakom. Na podlago lahko vo-ložimo več različnih sort, s čimer dobimo okrasno drevo različnih barv, le da morata biti podlaga in cepič enake botanične vrste.
V	ZELENJAVNEM VRTU sredi avgusta opravimo lahko še poslednje setve vrtnin, katerih pridelke nameravamo še pospraviti v letošnji jeseni, sicer pa se že pričenja obdobje setve in saditve vrtnin jesensko-zimskih posevkov, ki jih pospravljamo v naslednji pomladi. Za jesensko rabo še lahko sejemo letno solato, ki jo bo mogoče porabiti, tudi če še ne bi tvorila glavice, razne sorte radiča, špinačo in blitvo.
Paradižniku je potrebno prekiniti rast v višino, ker iz cvetnih zasnov, ki se prično razvijati sredi avgusta, plodovi do jesenskih slan ne bodo dorasli. Rastne vršičke porežemo nad petim grozdom, da hranila, ki jih bi rastlina porabila za nadaljnjo rast, preusmerimo v razvoj in dozorevanje že oblikovanih plodov. Še naprej odstranjujemo zalistnike ter bolno in ovenelo listje, da ne zasenčujejo plodov in okužujejo zdravih listov. Po potrebi nasad poškropimo z dithanom, antracolom ali bakrenimi pripravki, da obdržimo paradižnikove rastline čim dlje v zelenem in zdravem stanju.
V	avgustu zori fižol. Za hrambo ga lahko zbiramo v voščeni ali popolni zrelosti. Fižolovo zrnje v voščeni zrelosti lahko hranimo le z zamrzovanjem, za hrambo v suhem stanju pa morajo stroki biti povsem zreli in suhi, zrnje pa po luščenju očiščeno, posušeno in prebrano, shranjeno v suhem in hladnem prostoru. Če fižola med vegetacijo nismo škropili proti škodljivcu fižolarju, zrnje po čiščenju in dosuševanju pred hrambo vložimo za nekaj dni v zmrzovalnik, da uničimo jajčeca, ličinke in odrasle hroščke in je pridelek uporaben za hrano. Zrnje, namenjeno za seme, zamrznemo le za en dan, sicer bi mu poškodovali kalčke.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 15., 17. in 24. avgusta, zaradi plodov od 18. do 20. avgusta, zaradi korenike 21. in 22. avgusta ter zaradi cveta 15., 22. in 23. avgusta.
Miran Glu{ič, ing. agr.
***
AVTO - MOTO - NAVTIKA
AVTOMOBILSKE NOVICE / AVTOMOBILSKE NOVICE
Mitsubishi, Honda in Isuzu zaradi tovarniških napak umikajo vei sto tisoi vozil
Japonski avtomobilski proizvajalci Mitsubishi Motors, Honda Motor in Isuzu Motors so zaradi
cih leta 2001. Vsa so bila prodana na Japonskem. Poleg tega bo vpoklicala {e 565 vozil step-wagon, ki potrebujejo popravilo stranskih zra~nih blazin in so bila prodana na Japonskem, v Kanadi in ZDA.
Isuzu bo umaknil 1275 vozil
ugotovljenih tovarniških napak na nekaterih svojih vozilih zaceli vpoklic več kot 700.000 vozil. Po podatkih proizvajalcev zaradi omenjenih napak sicer še ni prišlo do nobene nesreče ali poškodbe.
Mitsubishi bo zaradi pomanjkljivosti na akumulatorjih eno-prostornih modelov minica in minica toppo, proizvedenih med letoma 1993 in 1998, v svoje delavnice vpoklical kar 677.042 vozil, ki so bila v veliki večini prodana na Japonskem, v manjši meri pa tudi v karibskih državah.
Honda bo zaradi pomanjkljivih rezervoarnih delov umaknila 41.923 enoprostorcev odyssey, proizvedenih v zadnjih mese-
wizard, prav tako zaradi nepopolnih rezervoarnih delov, in 438 tovornjakov, ki imajo teža-
ve z ro~no zavoro.
Jeseni cenejši Fiat stilo
Nov osnovni model stilo actual bo leto{njo jesen naprodaj tudi na na{em trgu. Od dosedanjega modela bo skromnej{i za {tiri zra~ne blazine in av-toradio, njegova cena pa {e ni znana.
Ceprav je stilo pritegnil dvakrat toliko kupcev kot tržno manj uspe{na predhodnika bravo in brava v istem ~asov-nem obdobju, pri Fiat Autu niso zadovoljni s prodajo, saj naj bi prav stilo najbolj pripomogel k izbolj{anju njihovega slabega finan~nega položaja. Zato so v tovarni pripravili ce-nej{o razli~ico actual, ki bo zaradi slab{e varnostne opreme (namesto šestih le dve zračni blazini, v opremi ne bo av-toradia) cenejša kot dosedanji osnovni model stilo 1,2 active. Na italijanskem trgu naj bi nova različica stala med 13.500 in 14 tisoč evri oziroma vsaj 3,06 milijona tolarjev. Na na-
mmm
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ^ri čeni^bonri^i^e štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaroČrTino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
%
>u
Û.
[Ij 0Ć CÛ
u
LU I/) LU
S
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
DŠ:_
Datum naročila in podpis:
,TeL:
O
5;
Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma ■je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
šem trgu pa bo še znatno cenejša, saj je že dosedanji osnovni model 1,2 active z 2,695 milijona tolarjev cenejši kot na italijanskem trgu. Koliko bo različica actual stala pri nas, v Avto Triglavu še niso znali povedati.
Osnovni stilo naj bi torej na slovenskem trgu še pospešil prodajo, ki sicer teče po načrtih. Letos so v Avto Triglavu načrtovali 760 prodanih stilov, do konca junija oziroma po petih mesecih prodaje pa jih je registriranih že 435.
Novi sedeži v vectrah
Pri Oplu so razvili novo generacijo prednjih sedežev, ki jih bodo vgrajevali v novo vec-tro. Ti naj bi se odlikovali z obilo sedežnega udobja, večstopenjsko nastavljivo ledveno oporo, drugo generacijo aktivnih vzglavnikov, ki so nastavljivi v štirih smereh, v skupno osmih smereh nastavljivim se-dalnim in naslonskim delom sedeža (dodatno tudi s spominsko funkcijo), senzorjem za zaznavanje sopotnika (dodatna oprema), zvišano lego sedenja in naslonom za roko z odlagalnim predalčkom ter odprtino za prtljago. Na seznamu dodatne opreme bo tudi preklopljiv sopotnikov sedež. Med serijsko opremo pa zdaj sodijo še trije vzglavniki in trije tritočkovni varnostni pasovi na zadnjih sedežih.
PREDSTAVLJAMO VAM:
Ferrari Enzo — brez primerjave, brez konkurence
Novi ferrarijev paradni konj z imenom Enzo s svojo tehniko voznika popelje tako rekoč v svet Formule 1. Naslednik modela F50, za katerega je treba odšteti 645.000 evrov, tako postaja zaželen objekt mnogih zbiralcev jeklenih konjičkov. Kot se za takšen ferrarijev model spodobi, jih bodo izdelali le 349.
Karbonski dvosed nadaljuje tradicijo predhodnikov F40 in F50 in je posvečen slovitemu Enzu Ferrariju, ustanovitelju italijanske športne znamke. Model F60 še tako ali tako ni bil na vrsti, saj podjetje svojo 60-letnico praznuje šele leta 2007.
Ob zasoljeni ceni so spektakularne tudi karakteristike. Pod karbonsko karoserijo bije 12-valjnik z največjo močjo 650 konjičev. Največji navor 675 Nm, ki ga razvije 6-litrs-
ki agregat, enza katapultira v je sorodnost na nosu vozila. 3,65 sekunde do 100 km/h in Iz ergonomskih razlogov ima
Voznik se bo že ob prvem pogledu na volan počutil kot Schumi, kajti tudi tukaj, uganili ste, je enzo zelo podoben rdečim dirkalnikom. Sedaj že običajne so menjalne ročice
po 19 sekundah prevozi že kilometer poti. Vendar pa še ne doseže svoje največje končne hitrosti, ki se giblje okoli 350 km/h.
Povsem v duhu formule 1 je tudi oblika. Hišni oblikovalec Pinninfarina je dobil nalogo, da oblikuje "avto brez kompromisov". In kaj bi lahko bil boljši vzor kot rdeči dir-kalniki, ki so v prvenstvu Formule 1 trenutno več kot nepremagljivi! Najbolj očitna
na volanu, s katerimi voznik upravlja elektronski šeststo-
enzo dvižna vrata, ki s seboj dvignejo kar polovico strehe. Druge možnosti vstopa v ozek kokpit so tako ali tako nepredstavljive.
penjski menjalnik. Mogočna 19-palčna kolesa, na katerih so montirane gume dimenzij 345, skrbijo za to, da moč in guma najdeta stik s cesto. Tudi keramični zavorni diski, ki po velikosti spominjajo na dobro obloženo italijansko pico, 38-centimetrski premer, 3,4-centimetrska debelina, so izpeljani iz tehnologije, ki jo ferrari uporablja v Formuli 1.
ZZA KRATEK CAS
NAŠA PIANISTKA TOMINEC
BRAZILSKI PISATEU (ALUlSlO)
MEGLICA NA NEBU
PREVARA, ZVIJAČA
CARIGRAD, BIZANC
ZNAMKA OSEBNEGA RAČUNALNIKA
WITKIE-WICZEVA DRAMA
GREGOR LAČEN
A
LADO GORJAN
OLIJEV FILMSKI PARTNER
AM.TENI-SAC (JIM)
ŠVED. FIZIK DALEN
GREGOR BELINA
GORSKI KOZEL
OLGA TOMIČ
AMERIŠKI ETNOLOG
RDEČA MRAVUA
FIŽOLOVKA
STAVBNI DEL Z OGRAJO
EKVINOKCIJ
FANTIČ, POBIG
DEJAVNA ČLANICA " VA
AMERICIJ
NAŠ ARHITEKT JANEZ
SILVO PRELOG
VAJA V JUDU
SL. SKLADA-
TEUlCA [(CELESflNA)
UJEC
GORA V FRANC. ALJWH
RIMSKA 6
VRATCA V PLOTU
FR. PISEC (BORIS)
DVOJINA
POKRAJINA ELIDA
. PREŠERNOVA PESEM
RADIJ
STRI
PLOD TÍOČNIC
POKRAJINA V
VIETNAMU
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: proba, raper, Abano, azur, Banderas, harakiri, kodrolaska, Ivica Bek, Janko Volf, reva, LN, Stari, Kilei, ama, Pierrik, cerada, VA, sto, Ots, čfut, oris, beli sir, emisar, sin, Rusenov, SK, konj, tao, Istrati, ST, alka. Ugankarski slovarček: AZEVEDO = brazilski pisatelj (Aluisio, 1857-1913), BOAS = ameriški etnolog in antropolog (Franc, 1858-1942), EKEL = slovenska skladateljica (Celestina, 1867-1925), ELIS = starogrška pokrajina na Peloponezu, Elida, ELITE = tip avtomobila lotus, GRABB = ameriški teniški igralec (Jim, 1964), HACIN = slovenski arhitekt in poslovnež v Ženevi (Janez, 1931), ITU = mesto v Nigeriji, KAOLIANG = pomembno žito na Kitajskem
fRI SE...
... DA je dobro, da haloško ^Območje na slovenski strani meje nima vode, sicer bi imeli krega-rije s Hrvati. Piranski zaliv ima namreč ogromno vode in samo zaradi nje imamo nenehne špet-ire s sosedi.
... DA se je mestni župan za uspehe občine zahvalil ljudem. Ne vemo, ali zato, ker so tako pridno delali, ali ker so ga izvolili.
... DA se opozicijski poslanec SOK pritožuje nad nemočjo opozicije. Lahko je srečen, da ni njegov priimek kakorkoli v zvezi z alkoholom. Potem bi ga pozicijski minister preposto prepovedal.
... DA je sicer treba SOKA znati ceniti. Sokovi so vedno dražji od alkohola.
... DA ptujski svetniki zač-uda ne vedo, da hočejo sedanji gospodarji gradu zgolj vrniti nekdanji pomen. Kdaj pa je lahko raja ponoči pohajkovala med gosposkimi zidovi, kjer običajno celo straši?
... DA lahko nekateri potrdijo zgodbo o strahovih. Menda je bilo v temi grajskega dvorišča, ko je bilo seveda še odprto, večkrat slišati glasno vzdihovanje.
... DA je morda zaprtje grajskega dvorišča varčevalne narave. Da se ne bi rodil še kak državljan z občutkom gospostva. Takih že imamo preveč, pa še zelo dragi so.
... DA je zdravje vse dražja zadeva. Mi pa po krivici obsojamo šefa Vzajemne, ker služi milijone. Gre namreč zgolj za to, da bi bil rad zdrav.
... DA je v Halozah in Slovenskih goricah vse manj klo-potcev. Ugotovljeno je namreč, da je med vinogradniki vse več predstavnic nežnega spola, ki menda klopotce obravnavajo kot konkurenco.
Aforizmi
by Fredi
Ni vsak, ki se prestopa,
p^ies^o^^^k.
***
Le človeška omejenost je na
trgu v neomejenih količinah.
***
Adam pa res ni mogel držati
fige v žepu.
***
Sodobni kerubin leti na
kerozin.
***
Vsi obljubljajo med in mleko, čebel in krav pa nihče
nič ne vpraša.
***
Le redki moški se ne zanimajo za ozadje ženskega
gibanja.
***
Naj bo še takšna suša, vir zla
ne bo nikoli presahnil.
***
Najbolj nevzdržni so vzdržni.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Zaj pa hitro, kak bi rekli po kujnsko: v galop. Je sobota, 10. avgusta. Po ve~ delovno mrtvih in dezovnih dnevih je gnes posijalo sunce. Ker sta peronospora in oidij ze napala gorice in pra-sice, ne pa še moje Mice, ki me glih zaj zove iz pivnice: "Hejaj pisati tote tvoje oslarije, idi takoj pripravi škropivo, ~e ~eš, ke boš doba za nagrado eno pivo, mogo~e tudi špricar ali pa zve~er še kaj fcoj, ~e boš dobro oprava toto delovno in
še domo~o nalogo." V mislih ze špricam in švicam, tak ke mi švic po ritnem Zlebi doj te~e. Ob tem se spomijam verza, ki mi ga je ob mojem Abrahami na kramp napisa moj prijatelj Franc iz Haloz: "Ce ho~eš sladko vince piti, moraš prej po rodni zemlji riti. Pred kupico je treba trsek posaditi, mnogo švica preko riti pocediti."
Dosti je resnice v totih jagovih mislih in besedah, ki so ble od srca napisane, na kramp narisane, saj sen v mlodih letih tudi jaz študira krampologijo, moti-kologijo in lopatologijo, poleg pa še kak dopolnilno šolaje picolo-gijo. Zato pa sen gnes tak brih-ten, ke bi lehko namesto dveh nog meja kar štiri tace.
Pred por dnevi me je obiska kolega Marko s svojima starš-oma, ki si vsi v Švici kruh služijo. Baje je treba v Švici dobro švicati, ~e si ~eš, glih tak kak pri nas, kruheca zaslužiti...
Mija z Mico pa grema drugi tjeden na malto. Treba je štalinko ometati, pesjak popravti, ke bo meja naš hišni ~uvaj topel dom, naši kravici štalo poštrihati in še marsikaj drugega v povezovi z malto nareti. In tak te~e živleje malo naprje in malo v spominih rikverc.
Vam morem povedati, kak se je ovi den naš sosid Juža z mopedom rikverc v grabo pela. Pa ne dale~. Samo do prvega ovinka in jorka, te pa je tam parkira in se vi~ija, ge ma dvokolesno prdalo bremze.
Pa smo na kunci. Nega ve~ papira in zamisli za pisaje. Mica pa že drgo~ tuli: "Gremo v gorico, ker ti bom drga~ik toti pisalni stroj v kebla~o vrgla."
Sre~no in molite, da se to ne bi zgodilo.
Va{ LUJZEK
OVEN 20. 3. do 20. 4.
Trenutno pozabite na delitev dobička v firmi; to vam bo še prav prišlo in l<oristilo pozneje, l<o se boste osamosvojili in si prizadevali čimprej doseči vrh, o čemer ne dvomite.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Svoj poslovni in finančni uspeh boste še povečali, če boste pripravljeni kaj podariti recimo v dobronamerne namene, saj bo vaš namen zelo odjeknil tako v poslovnem kot v konkurenčnem svetu.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Zelo visoko ste prišli, napredek, ki ste ga dosegli, se vidi že od daleč. Priznajte tako sebi kot drugim, da niste pozabili ljudi, ki so vam pri tem pomagali.
RAK 21. 6. do 22. 7.
V sedanjem trenutku, predvsem pa naslednji teden boste imeli več poslovnih možnosti, s katerimi boste lahko izbirali nove poslovne partnerje, Prisluhnite svoji intuiciji.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Odpira se možnost nove zaljubljenosti. Pozorni morate biti, ker ste nekoč že zelo težko prebolevali neko zvezo. Pazite se, da se ne boste zaljubili v ideal, ki obstaja le v vaši glavi.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Ne bi bilo dobro, da se razbije zveza, ki je ne samo srečna, ampak polna čustev, predvsem pa dolgotrajna. Marsikaj sta preživela skupaj, zato poskušajte ohraniti zaupanje.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Vtemtednu boste izredno ustvarjalni, vse vam bo šlo kot po maslu. Poskušajte nadaljevati tak tempo tudi v bodoče, ker imate pred seboj izjemno obdobje.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Preveč obupavate in se smilite samemu sebi. Problem, ki ga imate, boste razrešili in s tem doživeli izpolnitev vseh želja, predvsem pa boste potolaženi.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Sklenili boste novo poznanstvo in z njim doživeli zelo lep dogodek, ki se vam bo vtisnil globoko v spomin. Brzdajte svoje občutke vsaj na začetku.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Malo bolj boste morali paziti nase in bolj preudarno razdeliti svoje naloge, ker ste neizmerno izčrpani. Da ne boste doživeli še česa hujšega, kot so le nerealizirani cilji.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Imate uspešno poslovno in prijateljsko zvezo, ki je zelo koristna za obe strani, zato dobro premislite, kako naprej, saj bi bila velika škoda, če bi se razdrla.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Ali se vam ne zdi, da se preveč ukvarjate z različnimi načrti oziroma si zadajete prezahtevne naloge, ki jim niste kos? Zaradi tega prihaja do sporov s partnerji in sodelavci.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Oddih na morju navadno spremljajo različni poletni glasbeni hiti. Slovenci zelo radi letujemo v Italiji, [paniji, Gr~iji, Tur~iji in na Hrvaškem. Z istim vrtnim redom držav pa vam predstavljam njihove največje poletne hite: Asereje (The Ketchup Seng) - Las Ketchup, Toredo - Chayanne, Love Don't Let Me Go - David Guetta, Milli
Takim - Tarkan in Oduzimaš mi dah - Colonia.
***
Ameriška pevka WHITNEY HOUSTON se je rodila 9. avgusta 1963 v glasbeni družini, saj je bila njena mama Cissy priznana gospel pevka. Pri 22 je podpisala pogodbo z založbo Arista in takoj zablestela s skladbo Saving All My Love for You. V bogati karieri ima pevka več kot 30 hitov, med katerimi največji nosi naslov I Will Always Love You (v originalu je to skladbo zapela Dolly Parton) in je del filma Bodyguard. Diva soul in r&b glasbe sledi modnim smernicam, saj v novi zahtevni skladbi WHATCHULOOKINAT? (****) ponuja skrivnostne groovy r&b glasbene elemente, ki jih je
sestavil skupaj producentski mojster Rodney Jerkins.
***
Jamajški pevec, raper in producent BENNIE MAN si je košček glasbene slave priboril s hitom Who I Am. Preko dobrih zvez je glasbeni pionir prišel do pevke JANET JACKSON (ta snema trenutno novi album, ki naj bi bil logično nadaljevanje prejšnjega z naslovom All for You) in skupaj v komadu FEEL IT BOY (***) izvajata vznemirjajočo kombinacijo nadrealistične r&b, regi in rap godbe.
***
Britanski najstnik DARIUS je zasedel tretjo mesto v televizijski glasbeni oddaji Pop Idol. Glavna idola najstnic sta postala Will Young (hita Evergreen / Anything is Possible in Light my Fire) in Gareth Gates (hita Unchained Melody in Anyone of Us). DARIUS je podpisal pogodbo z založbo Universal in je z debitantskim kičastim srednje hitrim pop komadom COLOURBLIND (***) z lahkoto skočil
na vrh britanske lestvice malih plošč.
***
Ameriška pevka CHER se lahko pohvali z naslednjimi mega uspešnicami: I Got you Babe, Oh No Not My Baby, If I Could Turn Back Time, Love and Understanding, The Shoop Shoop Song, Heart of Stone, I found Someone, Believe in This is The Song for The Lonely. Pevka nas vedno znova šokira s svojim videzom, vendar že tri leta ponuja isto plesno pop glasbo in zato je njen novi komad A DIFFERENT KIND OF LOVE SONG (***) še ena sila
povprečna kopija uspešnice Believe.
***
Sodobna plesna glasba vsak teden prinese tudi do sto novosti; najboljše imajo tele naslove: The Summer is Calling - AQUAGEN, Fly With Me - DJŽWORK, Something Goin On - BOOMFUNK MC's & JESSICA FOLKER, Insomnia - NIGHTWATCHERS, Yeah Yeah Yeah - MARTA, Diving - 4 STRINGS, Knockin On Heavens Door -MICKIE KRAUSE, Yes Sir I Can Boogie - D-GLAM, Diamonds for you - SUPERMAN LOVERS, I like to Move it - DJ ALIGATOR & DR. ALBAN, Oldschool - WESTBAM & NENA, Sunlight - DJ SAMMY Forever - DEE DEE in It Just Won't Do - TIM DELUXE.
Ameriška zasedba THE CALLING je letos zmagovala z rock odo Wherever You Will Go. Kvintet ponovno ponuja lahkotno kitarsko rock pesem ADRIENNE (***), ki jo najdete na zgoščenki Camino Palmero.
Kanadski band NICKLEBACK si je zagotovil delček glasbene zgodovine s hitom How You Remind Me. Pevec tega banda Chad Kroeger je trenutno na lestvicah s hitom Hero iz filma Spider man. Band ga v novi pesmi TOO BAD (***) dobro in neposredno nažiga ter s tem izkazuje moč rock glasbe.
David Breznik
1(943 MJ-lz^
^A. Underneath Your Clotheá - SHAKIHA>^X Black Suits Gamin' - WILL SMITH—^
ZZ
L M Alive - CELINE DIDN L Kiss - Eummuà^.
Perdono - TIZIAND fWhD B. I.D.I.D. - B3 ^

1 By the Way - RED HOT CHII^ 3. Ldvb to See you Cry -1 9!'I'm Gonna Be Alright
8. Ldvb to See you Cry - ENRIQUE IGLES ; - JENNIFER LOP
ID. R(^liday-|yiÂD'Hl;iUSE
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro
KINGSTON
"Ko imaš vsega poln kufr
II
•••
... si privoščiš dopust ali pa vsaj najnovejšo ploščo idrijske skupine Kingston. Na plošči s prav takim naslovom - "Ko imaš vsega poln kufr ...", ki je izšla te dni pri založbi Menart, najdete kar 18 največjih hitov ene najpopularnejših pop skupin pri nas.
1 zlata plošča, 2 platinasti plošči, 3 zlati petelini, 3 zmage na festivalu MMS, 13 posnetih videospotov...in še kaj bi se našlo. To je na kratko bera osmih let dela, ki so skupino pripeljale v sam vrh slovenske pop glasbe.
daje "Videospotnice" TV SLO v
času njene največje gledanosti.
Na letošnjem festivalu "Melodije morja in sonca" pa spet veličastna zmaga s pesmijo "Hotel "Modro nebo", ki se nahaja tudi na najnovejšem projektu skupine Kingston, ki se imenuje "Ko ima{ vsega poln kufr". Fantje pa ne počivajo na lovorikah, saj
Njihov samosvoj stil, ki je vedno nekoliko odstopal od klasičnega pojmovanja slovenske pop glasbe, je zlahka prepoznaven, saj svoje skladbe prepletajo z zna~-ilnimi vzorci regi ritmov, latina, rock'n'rolla, skratka vsega, kar ponuja pozitiven pogled na svet.
Cela ulica nori, Lunapark, Tam tam tam, Ko bo padal dež ... in zadnja Hotel "Modro nebo" so samo nekatere izmed uspe{nic, s katerimi so se približali različnim generacijam, ki so jih vzele za svoje prav zaradi njihovega pozitivnega pogleda na svet in dejstva, da so navkljub platinastim nakladam in zmagam na festivalih, ostali prav taki, kot so bili na začetku svoje poti — zaljubljenci v glasbo, zaradi katere so se odpovedali marsikateri drugi stvari.
Ploščo s pomenljivim naslovom "Ko ima{ vsega poln kufr ..." (mišljen je seveda poln "kufr" hitov), bodo fantje začeli predstavljati na koncertih v septembru. Za nastope v živo pripravljajo tudi atraktivno presenečenje, ki pa naj zaenkrat ostane skrivnost.
Skrivnost pa ni, da bodo za zmagovalno skladbo letošnjega festivala "Melodije morja in sonca" Hotel "Modro nebo" posneli videospot. Snemali bodo zadnje dni avgusta v produkciji studia Kerozin. Veste res že vse?
Skupina Kingston iz Idrije deluje že od leta 1994. V tem času so izdali štiri plošče, od katerih sta kar dve dosegli platinasto, ena pa
Ko imaš vsega poln kufr...

zlato naklado. Eden njihovih največjih hitov je prav gotovo skladba "Cela ulica nori", s katero so zmagali na festivalu MMS leta 98. Uspeh jih ni vrgel s tira, saj so z vztrajnim delom nadaljevali pot, ki jim jo je odprla prav zmaga na tem festivalu. So ena redkih, če ne edina skupina, ki je zmago znala dodobra izkoristiti, saj ne manjka zmagovalnih pesmi, ki so kaj kmalu utonile v pozabo, omenjena pesem pa je še vedno ena najbolj priljubljenih med publiko na njihovih žurih.
So dobitniki 3 "zlatih petelinov" za najboljšo skupino, album in pesem leta leta 99. za njimi je stotine koncertov in tisoči kilometrov. Njihovi videospoti so se redno uvrščali na vidna mesta od-
pridno ustvarjajo nove skladbe, ki bodo našle prostor na novem albumu ki izide poleti 2003.
Fantom kljub temu, da obstajajo že od leta 94, ne manjka ambicij, saj nameravajo svoj krog delovanja razširiti tudi na sosednje države (predvsem na področja bivše Jugoslavije), nekaj pa je bilo tudi povabil v ZDA in Kanado, kjer živijo naši zdomci, saj so njihove uspešnice znane tudi čez lužo.
Vse dodatne informacije o članih benda, o koncertih, besedilih skladb in akordih, o objavljenih člankih in še marsikaj najdete na njihovi obnovljeni spletni strani www.kingstoni.com
Jurka Fisher Šrot - Menart
KAM MED POCITNICAMI? / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA MLADE
Tudi tokrat objavljamo možne aktivnosti za osnovnošolce, dijake in študente, ki preživljajo počitnice v domačem okolju, da z njimi popestrijo svoje počitniške dni in jih obogatijo z znanji in rekreacijo.
PREGLEDNICA POČITNIŠKIH PROGRAMOV 15. 8. do 24. 8.2002
DATUM
PROGRAM
ORGANIZATOR - INFORMACIJE
KJE, URA
Četrtek, 15. 8.	Badminton, šport za vse generacije	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg	Telovadnica OŠ Breg, od 19. do 21. ure
Ponedeljek, 19.8. -petek, 23.8.	Učimo se angleščino skozi igro in ustvarjamo, osnovnošolci — nižja stopnja	Animacija, d.o.o.	Animacija, d.o.o., Aškerčeva 1, 749 32 50, od 9. do 12. ure
Ponedeljek, 19.8. -petek, 23.8.	Tečaj kitare, osnovnošolci od 10. leta dalje in mladi	CID in Društvo modrost, 780 55 40	CID; 2 skupini v dopoldanskem času
Ponedeljek,19.8. -petek, 23.8.	Tečaj znakovnega jezika gluhih in naglušnih Društvo prijateljev izvaja Društvo gluhih in naglušnih Podravja MB; mladine Ptuj, 774 27 81 za srednješolce, študente in odrasle		CID med 17. in 19. uro
Ponedeljek, 19.8. -petek, 23.8.	Plesni dnevi, osnovnošolci — 3 starostne skupine	Plesni center Mambo Ptuj; Volkmerjeva 26	PC Mambo, prijave sprejemamo v CID 780 55 40
Torek, 20.8. -petek, 30.8.	Nogometna šola Finta, osnovnošolci	Društvo za telesno vzgojo Partizan Ptuj, 040 543 271	Nogometno igrišče v Ljudskem vrtu
Torek, 20. 8. -petek, 23.8.	Tečaj za tonske tehnike in DJ, mladi od 17. leta dalje	CID, 780 55 40	Klub CID, od 9.30 do 12.00
Četrtek, 22.8.	Badminton, šport za vse generacije	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg	Telovadnica OŠ Breg od 19. do 21. ure
Sobota, 24.8.	Izlet v Hišo eksperimentov , (OBVEZNA PRIJAVA VSAJ 2 DNI PREJ) osnovnošolci — nižja stopnja	CID, 780 55 40	Izlet z vlakom v Ljubljano ob 6.45
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
v katerem filmu je Whitney Houston zapela pesem "I will always love you"?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 21. uri]. Nagrajenka prejšnjega tedna je Urška Koren, Vel. Varnica 77b, Zg. Leskovec.
Odgovore pošljite do ponedeljka. 19. avgusta, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6, 2250 Çza Info).
Zaključni izpit iz fizike. Izpitno vprœianje se glasi: »Kaj je hitrejše: svetloba ali zvok?«
Prvi odgovori: "Zvok!"
"Kako to?" vpraša profesor.
"Čisto enostavno. Če prižgem televizijo, slišim najprej ton, nato vidim sliko."
Drugi odgovori: "Jaz mislim, da je hitrejša svetloba!"
"In zakaj?"
"Če prižgem radio, najprej zasveti skala, šele nato pride ton.'
Tretji je tiho. Profesor mu reče: "Vam bom nekoliko olajšal odgovor. Predstavljajte si, da je na hribu, oddaljenem 3 km, izvor zvoka in svetlobe. Katerega boste prej opazili?'
"Seveda svetlobo!' odgovori tretji.
"Utemeljite!" mu ukaže profesor.
"Oči so pred ušesi!'
"No, Mihec, kako je potekal Davidov boj z močnim Goljatom?" je vprašal učitelj verouka.
"1:0 za Davida!'
***
Frizer v manjšem kraju je vprašal neznanca:
"Ste tu na obisku?'
"Ne, prišel sem, da me ostrižete!' ***
Na gradbišču so zaposlili novega zidarskega pomočnika. Delovodja mu je dal v roke škatlo z žeblji in mu pokazal, kje naj zabije žeblje. Potem ga je opazoval pri delu. Zidarski pomočnik je iz škatle vzel žebelj in ga zabil v les, nato je vzel iz škatle naslednji žebelj in ga odvrgel. Nato je iz škatle vzel dva žeblja, ju pribil na les, dva pa vzel iz škatle in ju odvrgel. Sef je takoj posredoval in se razburil:
'Zakaj pa mečeš proč vsak drugi žebelj?"
'Zato, ker nekateri niso pravilno obrnjeni!'
"Butec! Tiste moraš zabiti na drugi strani lesa!'
***
Hollywoodski prsati lepotici se pogovarjata:
"Včeraj sem bila na poskusnem snemanju in morala sem cel dan jahati!'
"In? Si dobila vlogo?'
"Jaz ne, konj pa!'
***
"Zdaj imam pa dovolj! Nobene prave številke nimam na lotu!' se jezi oče.
'Tako se je včeraj zgodilo tudi z mojo matematično nalogo," ga potolaži sin.
***
Profesor: "Poštar teče s hitrostjo 12 km na uro, jazbečar pa s hitrostjo 16 km na uro. Razdalja med njima znaša 50 m. Kdaj bo jazbečar ujel poštarja? Nalogo mi narišite!'
"Ne znam narisati jazbečarja!' je
zastokala Mateja.
***
'Samo, kaj pomeni beseda lice-mer?"
"To je dijak, ki v šolo hodi nasmejan!'
KINO PTUJ
Ta teden
ob 19. in 21. uri: Časovni stroj. Prihodnji teden
ob 19. in 21. uri: Možje v črnem II (v petek, soboto in nedeljo ob 18., 20. in 22. uri)

***
***
ŠPORTNI NAPOVEDNIK
2.	SNL - Nedelja
ob 17.00 uri: Aluminij -Križevci, Nafta - Asfalti
3.	SNL SEVER - Sobota ob 17.00 uri: Kozjak Središče, Krško Posavje -Stojnci, Hajdina Šmarje pri Jelšah, Fužinar - Bistrica
á
copy IIL Sitar
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
02/78 78
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
SPORT MLADIH
Bodo uspešni mladi deležni podpore?
V zadnjem času smo lahko bili zelo zadovoljni, saj so mladi športniki in {portnice bili udeleženci večjih mednarodnih tekmovanj v svojih športih: mladi plavalec Matjaž Pernat udeleženec EP v plavanju in večkratni državni mladinski prvak; mladi atlet D^'vorin Sluga je bil udeleženec svetovnega mladinskega prvenstva v atletiki (Jamajka — ZDA), Ajda Brumen - mladinska in članska prvakinja, članica slovenske reprezentance. Ti športniki so bili trenutno bolj v ospredju našega zanimanja. Kar nekaj je takšnih, ki so že bili udeleženci največjih tekmovanj, in seveda nekateri to še bodo.
Torej imamo na kaj biti ponosni. To sem zapisal zaradi tega, ker ko je uspeh, potem so "naši", ko tega ni, pa so "njihovi" (pa naj gre za klub, starše, prijatelje). Kako bo vse to uspešno dogajanje tudi konkretno podprto?. Se malo, pa bodo ti mladi športni velemojstri in velemojstrice prišli do praga, ko bodo prestopili v člansko konkurenco. No, od tam naprej pa se lahko vse začne - pa na žalost tudi konča. Ali bodo imeli dovolj podpore, bodo imeli klubi dovolj denarja in volje (staršem je nikoli ne zmanjka), da bodo znali te dosežke ponoviti v članski konkurenci, kjer je konkurenca nedvomno močnejša in bogatejša?
Kaj ko bi enkrat prekinili tradicijo neuspešnih prehodov v člansko konkurenco in vse te mlade podprli?! Potem bo prišlo tudi kakšno fotografiranje slikanja več na športnih sprejemih - seveda s tistimi, ki bodo zraven besede in trepljanja po rami pridali tudi kak finančni vložek. Nevede in nehote mladi in uspešni športniki postajajo idoli drugim mladim, ki šport jemljejo bolj za sprostitev, in bi lahko bili tudi tistim, ki sta jim šport in rekreacija španska vas. Če bodo naši mladi šampioni in šampionke sedaj in v prihodnosti ostali brez izdatnejše podpore, ne bodo krivi oni, ampak tisti, ki morajo oziroma bi morali skrbeti za šport in ki vodijo športno politiko. Vemo tudi, da se lahko zgodi, da bi teh mladih bilo več in bi lahko bili občinski proračuni prizadeti, vendar je vlaganje v šport koristno za okolje in promocija kraja. Zadnji uspehi naših športnikov so potrdilo vsega navedenega, saj preko športa Evropa veliko bolj spoznava Slovenijo in jo razlikuje od Slovaške, kajti tekmovalci in tekmovalke ter športne ekipe naredijo veliko več kot dobro plačani uradniki v raznoraznih resorjih ministrstva za turizem, ki je plačano za to, da bi promoviralo Slovenijo.
Danilo Klajnšek
ZANIMIVOSTI
V nedeljo se je v Munchnu končalo evropsko prvenstvo v atletiki. Najuspešnejša država udeleženka je bila Rusija, ki je osvojila 7 zlatih, 9 srebrnih in 8 bronastih medalj. Med 29 državami, ki so osvojile medalje, je tudi Slovenija, ki je osvojila eno zlato medaljo.
Vrste Uniona Olimpije je okrepil 28-letni organizator igre Roberts Stelmahers. Latvijski reprezentant je v minuli sezoni branil barve turškega Ulkerja. Stelmahers je s slovenskim prvakom podpisal enoletno pogodbo. V klubu čakajo tudi na Gorana Juraka, dosedanjega člana Pivovarne Laško. Načeloma je vse že dogovorjeno, pravijo v klubu, čakajo le na njegov podpis.
Lazio je zavrnil 26 milijonov evrov visoko ponudbo Milana za branilca Alessandra Nesto. Milanu je tako spodletel še drugi poskus, za okrepitev ombrambne vrste, saj mu ni uspelo privabiti niti Can-navara.
Arsenal je osvojil svojo prvo lovoriko v novi sezoni. Na tekmi za pokal Community Shield, ki jo igrata pokalni in ligaški zmagovalec, so Londončani z 1:0 premagali nogometaše Liverpoola.
Pripravil: MS
^amnoseštvo
Ú)anieí'Uréančič s.p.
íMošíimyci 114 b, 2272 ÇoiiMca, td: 02 743 02 40,fii}(.: 02 743 02 41 'Ddmica:
'Bu]imi83,mi!Marl(mijňnuju, td:02 76639 71, g« (Mi 712-043
izdelam in montaža izdel^ iz naramka ^gmrn
NOGOMET
Drugoligaša Aluminij in Drava asfalti remizirala
ZAGORJE — ALUMINIJ 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Zavrl (45. iz 11 m), 1:1 Franci (70)
ALUMINIJ: Dukari~, Koren, Topolovec, Sambolec, Pekez, Prapotnik, Perkovi~, Raki~, Repina, Ceh, Franci. Trener: Miran Emerši~
Nogometaši Aluminija iz Kidri~evega so v prvem krogu nove sezone v 2. SNL morali na vro~e gostovanje v Zagorje. Tam je vedno težko igrati, še posebej na za~etku sezone, ko v tem rudarskem kraju malo napihnejo svoje želje o visoki uvrstitvi. No, Kidri~ani niso bili v vlogi favorita, saj je njihovo moštvo v premoru med dvema sezonama doživelo velike igralske spremembe: odšli so nekateri izkušeni igralci, priložnost pa so dobili mlajši oziroma tisti, ki prej niso veliko igrali. Ob vsem tem je Aluminij v Zagorju nastopil še brez Fri dauerja in Don~eca. Na težkem igriš~u so se gostje borili po svojih mo~ih, zadetek pa so dobili v zadnjih trenutkih prvega pol~asa iz enajstmetrovke.
V drugem pol~asu je nogometašem Aluminija uspelo ize-
Ekipa Aluminija. Foto: Črtomir Goznik
na~iti v 70. minuti z zadetkom Francija. Gostje so za svojo zmago trepetali vse do zadnjega sodnikovega žvižga, saj je sodnik Jeneš izključil kar dva njihova igralca, in sicer Prapotnika in Pekeza.
Danilo Klajnšek
DRAVA ASFALTI — GORIŠKA BRDA 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Majcen (42.), 1:1 Sardo~ (84.)
Drava: Golob, Emer{i~, D. Krajnc, Korez, Klinger, Zdelar, Zajc, Po{trak, Majcen, Vogrinec, U. Krajnc. Zelena površina stadiona je bila pripravljena za prvo tekmo v novi sezoni kljub delom ob obnovi in razširitvi atletske steze in drugih naprav. Nad 350 gledalcev ob koncu ni bilo zadovoljnih, saj so videli številne neizkoriščene pri lo-žnosti domačih napadalcev, najzrelejše pa sta v 29. in 32. minuti zamudila Poštrak in Majcen. Slednjemu je uspelo
Utrinek s tekme Drava Asfalti - Goriška Brda. Foto: Črtomir Goznik
pred odmorom premagati odličnega vratarja gostov Pintola.
Takoj v začetku drugega polčasa sta idealni priložnosti za spremembo rezultata zamudila Majcen in U. Krajnc, igra pa je potekala pred vrati gostov, ki so se pretežno branili. Redki so bili njihovi napadi in v enem od njih so uspeli z močnim strelom z razdalje 35 metrov izenačiti. Domačini so nato z vsemi močmi napadali in tudi zadnja priložnost - prosti strel tik ob vratnici - je zgrešila cilj. Žal trener Grbavac tokrat ni čutil potrebe, da bi svoje vrste okrepil s katerim igralcem s klopi, ki bi nedvomno poživili igro.
BIRO CVETKO
PEŽabjak I.Ptuj
TEL/FAKS 027450038 NONSTOP 041 233 006 ZELENI TELEFON 00013 02
CVETKO MOJCA ».p.. KRAIGHERJEVA 18. PTUJ
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 4. kroga: Maribor Pivovarna Laško — Korotan 3:0 (2:0), Dravograd — Era [martno 0:0, Mura — Primorje 3:0 (2:0), Ljuljana V&V — Vega Olimpija 0:1 (0:1), Gorica — Sport Line Koper 3:0 (2:0), Rudar Velenje — CMC Publikum 2:1 (0:1)
1.	SPORT LINE KOPER	4 3 0 1 4:4 9
2.	DRAVOGRAD	4 2 2 0 5:0 8
3.	MARIBOR PIVOVARNA LA[. 4 2 1 1 7:4 7
4.	RUDAR VELENJE	4 2 1 1 6:3 7
5.	VEGA OLIMPIJA	4 2 1 1 4:3 7
6.	GORICA	4 1 3 0 6:3 6
7.	PRIMORJE	4 2 0 2 5:7 6
8.	KOROTAN	4 1 1 2 3:5 4
9.	CMC PUBLIKUM	4 0 3 1 7:8 3
10.	MURA	4 1 0 3 3:4 3
11.	ERA [MARTNO	4 0 3 1 3:7 3
12.	LJUBLJANA V&V	4 0 1 3 2:7 1 Pari 5. kroga: CMC Publikum — Dravograd, Sport Line Koper — Rudar Velenje, ERA Šmartno — Mura, Korotan — Ljubljana V&V, Primorje — Maribor Pivovarna Laško, Vega Olimpija — Gorica.
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 1. kroga: Drava Asfalti — Goriška brda 1:1 (1:0), Zagorje — Aluminij 1:1 (1:0), @elezni~ar Radio City — Jadran Hrpelje Kozina 0:2
(0:2), Bela krajina — GPG Grosuplje 0:5 (0:2), Livar — Kr{ko Posavje 0:1 (0:1), Domžale — Nafta 5:0 (2:0), Izola — Dravinja 2:0 (1:0), Križevci — Triglav Kranj 3:2 (2:0)
1.	GPG GROSUPLJE
2.	DOM@ALE
3.	JADRAN HRPELJE KOZINA
4.	IZOLA
5.	KRI@EVCI
6.	KRŠKO POSAVJE
7.	ALUMINIJ
8.	DRAVA ASFALTI
9.	GORIŠKA BRDA
10.	ZAGORJE
11.	TRIGLAV KRANJ
12.	LIVAR
13.	@ELEZNIČAR RADIO CITY
14.	DRAVINJA
15.	NAFTA
16.	BELA KRAJINA
Pari 2. kroga — nedelja ob 1
6:0 5:0 2:0 2:0 3:2 1:0 1:1 1:1 1:1 1:1 2:3 0:1 0:2 0:2 0:5 0:6
00 uri: Aluminij — Križevci, Nafta — Drava Asfalti, Jadran Hrpelje Kozina — Dravinja, Goriška brda — Izola, GPG Grosuplje — Livar, Triglav Kranj — Bela krajina, @elezni~ar Radio City - Zagorje, Krško Posavje — Domžale.
anc
SPORT
3. SNL - SEVER
Priielo se je tudi v 3. ligi
Rezultati 1. kroga: Središče — Krško Posavje 3:1 (3:0), Stojnci — [o{tanj 0:0, Bistrica — Hajdina 1:2 (1:1), Fužinar — Vransko 2:1 (1:1), [marje pri Jelšah — Mons Claudius 3:1 (1:0), Paloma —
Pohorje 1:3 (0:2), Malečnik -	— Kozjak 0:1		(0:1).			
1. POHORJE	1	1	0	0	3:1	3
2. SREDIŠČE	1	1	0	0	3:1	3
3. ŠMARJE PRI JELŠAH	1	1	0	0	3:1	3
4. FUŽINAR	1	1	0	0	2:1	3
5. HAJDINA	1	1	0	0	2:1	3
6. KOZJAK	1	1	0	0	1:0	3
7. STOJNCI	1	0	1	0	0:0	1
8. ŠOŠTANJ	1	0	1	0	0:0	1
9. MALEČNIK	1	0	0	1	0:1	0
10. BISTRICA	1	0	0	1	1:2	0
11.VRANSKO	1	0	0	1	1:2	0
12. KRŠKO POSAVJE	1	0	0	1	1:3	0
13. MONS CLAUDIUS	1	0	0	1	1:3	0
14. PALOMA	1	0	0	1	1:3	0
Pari 2. kroga — sobota, 17.8., ob 17.00 uri: Vransko — [oštanj, Krško Posavje — Stojnci, Kozjak — Središče, Pohorje — Maleč-nik, Mons Claudius — Paloma, Hajdina — Šmarje pri Jelšah, Fužinar — Bistrica.
ROKOMET
Priietek priprav rokome-tašev Velike Nedelje
V ponedeljek, 5. avgusta, so rokometaši Velike Nedelje pričeli priprave na novo sezono v 1. A SRL. V minuli sezoni so imeli še posebej v prvem delu prvenstva obilico težav s poškodbami, a na koncu se je zanje vse dobro izteklo.
rave naj bi poteklale večinoma v Veliki Nedelji. V soboto, 17. avgusta, pa bodo rokometa{i Velike Nedelje odigrali svoje prvo prijateljsko rokometno srečanje, in sicer z avstrijskim prvoli-ga{em iz Gradca.
... IN ROKOMETAŠEV GORIŠNICE
Rokometa{i Gori{nice so bili v minulem prvenstvu v 1. B SRL eno najprijetnej{ih prese-ne~enj. Dolgo ~asa so vode~im delali preglavice, saj se proti Gori{ničanom niso ravno nai-grali. To pomeni, da so dobro pripravljeni pričakali pričetek prvenstva.
Priprave na novo prvenstvo so pri~eli 5. avgusta. Ekipa, ki jo bo {e naprej vodil trener Vlado Hebar, marljivo vadi, saj vedo, da morajo kar najbolje pripravljeni pričakati pričetek prvenstva. Med igralci ne bo velikih sprememb. V Gori{nici so se odločili, da angažirajo vratarja Krauthakerja, igralski kader, ki je igral v minuli sezoni, pa naj bi ostal nespremenjen.
Rokometa{i Gori{nice bodo izkoristili prisotnost prvoliga{a Preventa iz Slovenj Gradca, ki bo v teh krajih na pripravah (pri-{li naj bi v petek, 16. avgusta), ter z njimi odigrali kak{no prijateljsko rokometno srečanje.
Danilo Klajnšek
Robi Bezjak, najboljši strelec Velike Nedelje
Tokrat so se težave pojavile že na začetku priprav, saj imajo precej poškodovanih igralcev: Okrešo, Cvetka in Planinca, Poje pa je imel prometno nesrečo in tako so štirje rokometaši zunaj procesa treninga. No, Robi Šantl si je, kota kaže, zacelil poškodbo in spomin na lanskoletni začetek je že romal v pozabo. Sicer pa je k Veliki Nedelji pristopil mladinski reprezentant Aljoša Regar iz Celja Pivovarne Laško, iz kluba pa sta odšla reprezentančni vratar Dušan Podpečan, ki je postal član državnih prvakov Mobitela Prul 67, in Igor Marcen.
Razen poškodovanih vsi drugi vadijo dvakrat dnevno. Prip-
SREDIŠČE — KRŠKO POSAVJE 3:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Aleksič (11), 2:0 Kolenc (45), 3:0 (Kolenc (50), 3:1 Ra{ovič (87)
SREDIŠČE: Polak, Novak, Jurkovič, Zadravec (od 77. Ba-lažič), Ivančič, Pintarič, Vizjak (od 46. Miljevič), Prapotnik, Aleksič (59. Kaloh), Lesjak, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
KRŠKO POSAVJE: Polovič, Merslavič, Lenič, Gabrič (od 10. Ljub{ina), Omerzu, Ra{o-vič, Šetinc, Berstov{ek (od 75. Kopinič), Zorko, Slakonja, Vra-čun (od 46. Kene). Trener: Ad-nan Zildžovič.
Novi tretjeliga{ iz Sredi{ča ob Dravi je zelo dobro prestal svoj ognjeni krst v 3. SNL - sever. Tudi njihovi nasprotniki iz Brežic so novinci v ligi, tako da lahko zapi{emo, da je to bil derbi ekip, ki sta se uvrstili v tre-tjeliga{ko konkurenco. Seveda o želji domačih po uspehu v uvodnem srečanju ni potrebno govoriti, saj so se svojim zvestim privržencem želeli predstaviti kar najbolje. To jim je tudi uspelo, saj so povedli že v 11. minuti z zadetkom Aleksiča. Svojo dobro igro pa so kronali v zadnji minuti prvega polčasa, ko je Kolenc dosegel {e drugi zadetek, ter si tako ustvarili dobro izhodi{če pred nadaljevanjem srečanja.
V 50. minuti je Kolenc dosegel {e svoj drugi, za Sredi{če pa tretji zadetek in praktično je bilo že takrat znan odgovor, kdo bo zmagovalec tega dvoboja. Gostje so uspeli svoj častni zadetek doseči tri minute pred koncem srečanja. Točke so zasluženo ostale v Sredi{ču.
STOJNCI — ŠOŠTANJ 0:0
STOJNCI: Klinger, Vilčnik, Sluga, Štebih, Serdin{ek, Emer-{ič, D. Bezjak, Toplak, Kupčič (od 62. Klajderič), Žnidarič (od 46. Purgaj), Rižnar ( od 74. Ster-gar). Trener: Ivan Zajc.
ŠOŠTANJ: Ap{ner, Oblak, Vukančič, Pavič, Halilovič, Vasič, Markun (od 85. Novak), Merčnik, Hudarin, Kujanovič (od 65. Mir), Kovačič (od 73. Švarc). Trener: Ervin Polov{ak.
Nogometa{i Šo{tanja tudi v novem prvenstvu ostajajo zelo neugoden nasprotnik za Sto-
Dejan in Igor Ivan~i~, RK Gorišnica
NK Stojnci. Foto: Črtomir Goznik
jnčane. Le-ti so si seveda na začetku novega prvenstva v 3. SNL močno želeli osvojiti vse tri točke, vendar se jim račun ni iz{el. Domačini so bili vse srečanje bolj{i nasprotnik, imeli so veliko priložnosti, vendar pa napadalci niso imeli svojega dneva in je gostom uspelo ubraniti svojo mrežo ter na koncu izvleči točko.
STRELCI: 0:1 Juri{ič (25), 1:1 Topič (34), 1:2 R. Krajnc (84).
BISTRICA: Jozič, Sep, Prapotnik (od 71. Polanec), Šabano-vič, U. Klajderič, A. Regor{ek, Straži{ar, M. Klajderič, Topič (od 46. Primožič), G. Regor{ek, Horvat (od 61. Cerenak). Trener: Momčilo Mitič.
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Horvat, M. Krajnc, Vrabl, Ba-uman (od 52. Crnko), Hotko (od 85. Kuserbajn), Princl, Juri-{ič, Pihler, Petrovič (od 64. R. Krajnc). Trener: Branko Krajnc.
V derbiju ekip, ki prihajata z območja MNZ Ptuj, so oboji napovedovali dobro igro, kar bi pomenilo zmago. Gostje s Hajdine, ki so v minulem prvenstvu osvojili zelo dobro tretje mesto, so svojo vrednost {e enkrat potrdili, čeprav so do zmage pri{li nekoliko težje. V 25. minuti je za Hajdino zadel Juri-{ič, domačim pa je devet minut kasneje uspelo izid izenačiti.
Do odločitve je pri{lo v 84. minuti, ko je napadalec Hajdine Roman Krajnc uspel premagati domačega vratarja in svojemu mo{tvu zagotoviti pomembne tri točke na startu novega prvenstva, kar bo seveda velika vzpodbuda za naprej. Bistriča-ni, ki so nekoliko spremenili igralski kader, pa bodo morali svojo priložnost iskati že v naslednjem krogu.
Danilo Klajnšek
APACE
30 let športnega društva
V Apačah na Dravskem polju so v soboto proslavili prireditev ob tridesetletnici delovanja športnega društva, v katerem so v teh treh desetletjih največ delali v nogometu.
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1972 in je ves čas nastopalo v ligah MNZ Ptuj. V začetku so igrali na "gmajni", kjer je bilo nekaj časa igrišče. Prvo tekmo so nogometaši iz Apač odigrali proti ekipi Dravinje iz Slovenskih Konjic in zmagali z 8:1. V društvu so dobro delali in se tri leta kasneje uvrstili v 1. ligo MNZ Ptuj. V sezoni 1979/80 je bila ekipa tudi jesenski prvak lige. Vsa vas se je veselila uspehov društva oziroma njihovih nogometašev. Ob rednem tekmovanju so prirejali tudi medsebojna srečanja in ravno ta so vedno bila najbolj obiskana.
V	letu 1981 se je pričela gradnja novega športnega parka v gramozni jami v Apačah. Počasi je zapuščena gramoznica dobivala podobo urejenega športnega parka. Seveda ni nič prišlo samo od sebe in bilo je potrebno veliko prostovoljnega dela in odrekanj, da so prišli do končnega cilja. Sedaj imajo praktično vse pogoje za normalno delovanje.
V	Apačah delujejo štiri ekipe, njihova članska tekmuje v 2. ligi MNZ Ptuj, zelo ponosni pa so na žensko ekipo. Predsednik ŠD Apače Boris Bavdek je na svečanosti o ciljih društva dejal: "Kot pravi športniki
si želimo, da bi se članska ekipa uvrstila v višji rang tekmovanja - 1. ligo MNZ Ptuj, sanirati nameravamo obstoječe objekte in predvsem združevati ljudi. Izkoristil bi priložnost in se ob tej priložnosti zahvalil nekdanjim in sedanjim članom ŠD Apače ter vsem tistim, ki so nam na kakršen koli način pomagali, da je naše društvo delovalo in se razvijalo."
Priznanja ŠD Apače so prejeli: Martin Turk, Andrej Tur-n{ek, Janez Krajnc, Branko Valentan, Štefan Cigan, Ivan [ibila in Marjan Hvalec.
Ob tej priložnosti so organizirali nogometni turnir — Turn-škov memorial, na katerem so nastopile ekipe Apač, Bukovc, Podvinc in Lovrenca. Prvo mesto je osvojila ekipa Lovrenca, sledijo pa Podvince, Bukovce in Apače. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Dani Pišek, za najboljšega strelca pa Srečko Godec, oba iz zmagovalne ekipe Lovrenca. Vmes pa so imeli še program, ko so se pomerili mladinci, ženske ekipe Apač in Zla-toličja ter veterani Apač. Ti so se pripeljali z vozom na konjsko vprego in malce obudili spomin na tiste čase, ko so se včasih tudi tako potovali na gostovanje.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO
Prekmurje - 24 ur
Ptujski kolesar Sergej Kaučevič je v petek, 9. avgusta, ob 20. uri pričel svoj prvi 24-urni kronometir, ki ga je poimenoval kar Prekmurje — 24 ur. V 24 urah je prekolesaril 678 km in porabil 18.240 kalorij. Njegov prejšnji rekord je znašal 500 km v 19 urah, ki ga je postavil pred nekaj tedni na kronometru po Sloveniji z višinsko razliko 2.800 m.
Kolesaril je na trasi: Ren-kovci, Dobrovnik, Dolga vas, Lendava, Crenšovci, Beltinci, Gančani, Renkovci. Dolžina kroga je bila 48,0 km. Od predvidenih 15 krogov jih je prekolesaril 14, saj ga je na poti oviral zelo neugoden veter.
Za 24-urno preizkušnjo ni bil tako dobro pripravljen kot pred mesecem dni, ko se je v Švici poskušal kvalificirati za Dirko čez Ameriko. Njegov rezultat je realen odsev trenutne forme. V primeru brezvetrja bi se tesno približal 700 km, toda pogoji so bili vse prej kot idealni. Ker ni imel na voljo rezervnega termina, je moral poskusiti v danih
okoliščinah. Največje težave na progi mu je povzročal zelo neugoden veter, ki je spreminjal smer po Murphyjevem načelu ("Ce lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi {lo."). Le tu in tam mu je bil v pomoč, zato je moral vlagati dodatno energijo, da je vzdrževal želeno povprečno hitrost. Niti za trenutek pa ni pomislil, da bi odnehal.
Več o tej ekstremni {portni disciplini, ki prihaja iz ZDA, in o projektu "Prekmurje — 24 ur" lahko preberete na njegovih spletnih straneh www.sergejkaucevic.com, ki jih ureja podjetje Garaža-studio d.o.o. iz Maribora.
SPORT
GRAJENA
Pripravili igre med vasmi
V Grajeni so minulo soboto pripravili rekreativno-športno prireditev Igre med vasmi, ki so se jih udeležile ekipe iz primestne četrti Grajena: Mestni vrh, Grajen{čak, Krečevina in Grajena. Svoje spretnosti so merili v vlečenju vrvi in nogometu.
V vlečenju vrvi je slavila ekipa Krčevine, sledijo Mestni Vrh, Grajenščak in Grajena. V nogometu je slavila ekipa Mestnega
ŠPORTNE NOVICE
KOLESARSTVO / Senekovič najboljši v Avstriji
Kolesarji KK TBP Lenart so v nedeljo nastopili na cestni kolesarski dirki na avstrijskem Koroškem v mestu Alhofen. V deževnem vremenu so mlajši mladinci prevozili 65 kilometrov. V svojem značilnem slogu v solo vožnji je ponovno slavil Jože Senekovič. Med deset najboljših sta se uvrstila Aleš Obreht na 8. in Niko Čuček na 10. mesto. Na dirki je nastopilo več kot 100 kolesarjev iz štirih držav. V kategoriji dečkov A, ki so prevozili 39 kilometrov, je bil Leon Pivec dvaindvajseti in Maks Polič triintrideseti.
NOGOMET /Usposabljanje za trenerje
Nogometna zveza Slovenije razpisuje dopolnilno enkratno usposabljanje za trenerje I. razreda, ki bo od 19. do 22. septembra na fakulteti za šport v Ljubljani. Po uspešno opravljenem usposabljanju bodo trenerji I. razreda dobili naziv trener A. Kandidati z najnižjo oceno uspešno se bodo lahko visali na šolanje trener PRO.
Rok za prijave je 25. avgust. Prijavnice je možno dobiti na Društvu mogometnih trenerjev Ptuj ali na spletni strani www.nzs.si.
Vrha pred Grajenščakom, Krčevino in Grajeno. Tekmovanja so spremljali tudi številni gledalci, ki so bodrili svoje krajane na prizoriščih. Vsekakor se je organiziranje tovrstnega dogodka pokazalo kot dobro, saj šport združuje ljudi.
Seveda pa je nogomet v Grajeni šport, ki ima zelo dolgo tradicijo. Njihovo moštvo je v pretekli tekmovalni sezoni osvojilo tretje mesto v 2. ligi MNZ Ptuj. Njihov cilj v letošnji pa je osvojitev prvega mesta, ki naj bi jih popeljalo v prvo ligo MNZ Ptuj.
Danilo Kla^-nšek
PLAVANJE
Pernatu štirikrat naslov med mladinci
V Radovljici je minuli teden potekalo odprto prvenstvo Slovenije v plavanju. Na njem je nastopilo 270 plavalcev in plavalk, tudi iz tujine, med njimi kar nekaj finalistov z evropskega prvenstva, ki je nedavno potekalo v Nem~iji, tako da je bil to velik plavalni miting z mednarodno udeležbo. Tekmovali so v ~lanski in mladinski konkurenci.
Svoje dobre nastope z mladinskega evropskega prvenstva v avstrijskem Linzu je ponovno potrdil mladi plavalec Matjaž Pernat iz Pleterij na Dravskem polju, član mariborskega Branika. Nastopil je v štirih disciplinah in prav tolikokrat osvojil naslov državnega prvaka med mladinci, zelo visoko pa se je uvrščal tudi v absolutni oziroma članski kategoriji.
Na 50 metrov prsno je med mladinci osvojil naslov državnega prvaka in absolutno osvojil sedmo mesto, v disciplini 100 metrov prsno je bil v svoji kategoriji prvi, absolutno peti, v disciplini 200 metrov prsno je med mladinci zmagal, absolutno je bil tretji, v disciplini 200 metrov mešano pa je zmagal v mladinski konkurenci in bil absolutno peti.
Matjaž je še enkrat dokazal, da se razvija v zelo dobrega plavalca. Po nastopih na evropskem mladinskem prvenstvu in
mitingu v Radovljici sledi nekaj počitka in potem ponovno trdo delo, saj bo Matjaž Pernat v naslednji tekmovalni sezoni nastopal v članski konkurenci.
Danilo Klajnšek
Matjaž Pernat z medaljami
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU / S SOBOTNEGA CURKOMETA
Žoga, cevi in deset mokrih fantov
V soboto, 10. avgusta, so v Lovrencu na Dravskem polju organizirali 9., tradicionalni curkomet, ki so se ga poleg doma~inov udeležile še ekipe PGD Talum, PGD Hajdina in ekipa Kava bar Tanja.
Curkomet je igra, ki jo je pred devetimi leti zasnoval Anton Le-skovar, predsednik PGD Lovrenc na Dravskem polju. Tekma, ki se izvaja na igrišču s premerom 45 x 30 metrov, traja 2-krat pet minut, sodijo jo trije sodniki, cilj igranja pa je s curkom vode potisniti žogo v nasprotnikov gol. Moštvo sestavlja pet igralcev: trije škropijo z gasilskimi ročniki,
dva pomagata vleči cevi napadalca, branilec pa je sam. Vsako igranje s telesom, škropljenje v nasprotnega igralca in zadrževanje žoge s telesom se kaznuje s kartoni. Točke, pridobljene za gol, se štejejo kot pri ameriškem nogometu, če pa je rezultat izenačen, pa se izvajajo še podaljški.
Med sodelujočimi ekipami letošnjega curkometa so slavili
Haj dinčani, ki so poleg pokala za prvo mesto prejeli tudi prehodni pokal, drugo mesto si je "prišpri-cala" ekipa PGD Lovrenc, tretjo ekipa PGD Talum, četrti pa so bili igralci iz Pleterij, ki so zastopali Kava bar Tanja.
V nedeljo so v Lovrencu načrtovali še vrtno veselico, a je zaradi slabega vremena odpadla in je prestavljena na 25. avgust, ko bodo izvedli še memorialno tekmovanje gasilcev veteranov v spomin na Franca Dolenca starejšega.
Mojca Zemljarič
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30, 02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
J^Jirj£iJJ/\j:jJlJ J Ji^UJJU^ILU
Petek, 16. avgusta: 16.10 VVRTU
(nasveti inženirja Mirana Glušiča)
20.00 do 22.00 PETA NOČ
(Marjan Nahberger)
Sobota, 17. avgusta: 11.15
KUHARSKI NASVETI
z Nado Pignar
13.00
ŠPORTNI NAPOVEDNIK
(Danilo Klajnšek)
Torek, 20. avgusta: 18.00
VRTIČKARIJE
(Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko)
ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV
SREDISCE OB DRAVI / SVET MED GORICAMI IN DRAVO
Meja je spremenila življenje
Središče ob Dravi je center krajevne skupnosti s kraji Obrež, Grabe, Šalovci in Godeninci. Pisni viri prvič omenjajo Središče v letu 1255, ko so ga gospodje ptujski sprejeli kot madžarski fevd. Arheološke najdbe odkrivajo prazgodovinsko naselbino iz mlajše kamene dobe, rimske novce in ostanke stavb s sledovi prejšnjih in zgodnjih slovanskih naselitev. 1433. leta je naselje dobilo trške pravice in od takrat so jedro naselja tvorili tržani, ki so svojo pravico morali vedno potrjevati pri gospodi. TTg je pridobil tudi pravico do svojega grba, ta je po ustnem izročilu nastal na podlagi dobro opravljenega dela trških kovačev pri zemljiškem gospodu, na kar naj bi spominjali krogi, ki v grbu predstavljajo kolesa.
Trg Središče ima bogato kulturno in politično zgodovino. Prebivalci so bili vedno narodno zavedni, borili so se za slovensko besedo in narodni obstoj, kar je v teh obmejnih krajih še kako pomembno. Kraj se ponaša z zajetno in natančno napisano kroniko, ki jo je 1910. leta v Mariboru pod naslovom Trg Sredi{~e, s podnaslovom Krajepis in zgodovina, izdal zgodovinar Fran Kova~i~, ponatis je iz{el 1986. leta. Omeniti je {e potrebno, da je bilo Središče ob Dravi do 1958. leta samostojna občina, sedaj pa je kot pomembno gospodarsko, kulturno in obmejno sredi{~e vklju~eno v občino Ormož.
O današnjem Središču, ki ga omejuje državna meja in mu je do neke mere spremenila nač-
dobivala veliko surovine tudi sre-diška Droga. Na to območje smo nekoč na račun medsebojnega sodelovanja prodali tudi precejšnjo količino naših izdelkov, sodelovanje pa je potekalo tudi na drugih področjih, od gasilcev, kulture in še česa. V preteklosti, nekaj pa še tudi danes, so se mladi pari tudi ženili križem preko meje. Upam, da se bodo te reči v prihodnje popravile in bo meja nekoliko bolj odprta, čeravno bo ob vstopu Slovenije v EU tod dobro varovana schingenska meja, " je o problemu državne meje povedal Martin Habjanič.
Takole mimogrede mu postavimo vprašanje še o Romih iz bližnjega Trnovca, ki pa je že na hrvaški strani meje. Središčani so jim rekli Cigani. V preteklosti so bili vsakodnevni gostje v
ni večjih posledic meje, ker je tu mednarodni mejni prehod, vendar se čuti, da medsebojno sodelovanje le ni takšno, kot je bilo pred njenim nastankom . "Bolj je zaprta meja Središče — Presi-ka, ker tod ni bil možen prehod, razen seveda za dvolastnike, ki so imeli pravice za prestop meje na tem in ostalih območjih, kjer imajo svoja zemljišča. Medtem se na eni in drugi strani trudimo, da bi bila meja čim bolj odprta. Iz teh razlogov smo letos tudi sodelovali na sejemski prireditvi podjetniške dejavnosti Medžimurja v Nedelišču, kjer imamo s tamkajšnjo občino dobre odnose in predvidevamo, da bomo z njimi dobro sodelovali tudi v prihodnje. Tako bomo že v letošnjem letu zastavili nekatere reči, koristne za obe strani. To velja tudi za Gornji Mihaljevec, ki prav tako meji na Središče ob Dravi. Tudi tu smo zaradi meje že imeli nekatere sestanke. Z ene in druge strani pa potem poskušamo vplivati vsak na svoji strani, da bila meja bolj odprta in bi se razmere izboljšale," nadaljuje predsednik sveta središke krajevne skupnosti o tej problematiki.
Tako Ormož, Središče ob Dravi, kot tudi Kog so pomembni mejniki iz slovenske osamosvojitvene vojne. Širša slovenska
Nekdanja »občinska hiša«, v zadnjem času sedež središke krajevne skupnosti, kjer je tudi lokalna zbirka iz časov NOB, lekarna, odprta trikrat tedensko, in še kaj. Pred njo je spomenik padlom v NOB, kjer je ob vsakem krajevnem prazniku, 11. aprilu, kot spomin na talce iz teh krajev, ustreljene 11. aprila 1942 v mariborskih sodnih zaporih, žalna slovesnost. Foto: VT
in življenja, smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Martinom Habjanič-em, tudi dolgoletnim direktorjem središkega Gosada. Uvodoma je omenil, da središka krajevna skupnosti po nastanku nove države in s tem tudi državne meje, občuti posledice na gospodarskem področju, saj je kraj z mejo "zaprt" in zaradi tega bi lahko govorili celo o demografsko ogroženem območju, še posebej zaradi zaprtja nekaterih obmejnih pre-hodov."Prej meje tukaj ni bilo in ljudi je to zelo prizadelo.Takšen primer je Presika, kjer do nedavna prebivalci tega območja niso mogli prehajati preko meje, kot so bili navajeni v preteklosti. Danes je to že nekoliko drugače, saj bomo krajani z ene in druge strani lahko z maloobmejnimi dovolilnicami normalno prehajali preko te meje. S tem bodo v Središču imeli največ koristi v oljarni, trgovini in gostinstvu. Iz območja Presike in drugih teh obmejnih krajev je v preteklosti
Središču, prihajali so v trgovino, k zdravniku pa tudi drugam. Hodili so od hiše do hiše in prosili (ciganili), ljudje so jim dajali vse, od starih oblačil, hrane pa tudi denarja. Seveda je tu in tam tu kaj izginilo, vendar se Sre-diščani za to niso ravno preveč razburjali. Bili pa so tudi neke vrste "sanitarci", saj so na bližnjih divjih smetiščih prebirali in odbirali vse, kar se jim je zdelo zanimivega in koristnega.. Martin Habjanič pove, da sicer še prihajajo preko meje, vendar ne več tako številčno kot v prejšnjih časih, ker tudi za njih veljajo predpisi. Kljub temu pa ljudje pogosto potarnajo, češ, prej so nam Cigani odnesli vse, kar nismo več potrebovali, danes pa moramo to metati na smetišče.
OHRANJAJO DOBRE ODNOSE S SOSEDI
Svoj čas so bili Središčani vezani tudi na bližnje Nedeljišče na hrvaški strani in na Čakovec. Martin Habjanič pravi, da tod
javnost pozablja na te kraje. Martin Habjanič je omenil, da so se jih po daljšem časovnem obdobju končno le spomnili in ob letošnjem dnevu državnosti odkrili v Središču, na nekdanji osmi kontrolni točki, spominsko obeležje.
"Pri varovanju državne meje, vse od osamosvojitve dalje učinkovito sodelujejo tudi naši ljudje in pomagajo policiji pri zagotavljanju varnosti v kraju, še posebej v času, ko je tod mrgolelo raznih ilegalcev in prebe-žnikov. Tako smo ob letošnjem dnevu državnosti prejeli visoko priznanje, bronasti znak zaslug za varnost, ki ga je poleg Središča ob Dravi prejela tudi krajevna skupnost Kog, saj imamo oboji enake pogoje, težave in probleme z mejo, prebivalci obeh krajevnih skupnosti pa enako pomagajo policiji pri varovanju državne meje. Podelili so nam ga v Mariboru 28. junija, na dan slovenske policije."
KANALIZACIJA, ČISTILNA NAPRAVA, OZNAČENA PARKIRIŠČA
Svoj čas so kraji v ormoški občini imeli izglasovane krajevne samoprispevke. S tako zbranim denarjem so krajani reševali vrsto problemov. Danes samoprispevkov skorajda ni več. Za njihovo izglasovanje so danes povsem drugačni pogoji, ki jih narekuje nova zakonodaja. "Pri nas v Središču imamo še vedno samoprispevek, ki se izteče marca prihodnjega leta. Bojim pa se, da novega zaradi spremenjene zakonodaje na tem področju, še posebej, ker moraš imeti strogo določena sredstva za prav namensko naložbo, ne bomo mogli več izglasovati. V preteklosti so bili samoprispevki tudi kot dodatek za sofinansiranje v primeru, ko je del denarja za nekatere naložbe dodala tudi občina, dodatno pa so jih prispevali še krajani, v mnogih primerih pa smo temu tako zbranemu denarju dodali tudi sredstva iz naslova demografsko ogroženih območij," razmišlja o težavah novega samoprispevka Martin Habjanič.
V preteklosti je največ tako zbranega denarja šlo za ceste, od njihovega vzdrževanja, asfaltiranja, do gramoziranja, saj je bilo nekoč še veliko takšnih cest. V Središču so s tako zbranim denarjem pomagali pri obnovi nekdanjega sokolskega doma ali "sokolane", kot mu Središčani tudi rečejo in so na njega,
predvsem starejša generacija, čustveno navezani.V Središču so pomagali tudi pri obnovi drugih domov v krajevni skupnosti, farne cerkve v Grabah ter kapele v samem Središču, pri ureditvi razsvetljave v Središču, kanalizaciji in še čem drugem. Kot pravi predsednik sveta središke krajevne skupnosti, so nekatere zadeve uredili le delno in ker danes razpolagajo s precej manj denarja, so krajani nezadovoljni, ker danes zaradi pomanjkanja denarja veliko teh reči težje urejajo. "Sicer pa imamo v letošnjem letu predvidene kar zajetne zadeve," nadaljuje predsednik krajevne skupnosti in pove, da trenutno v kraju izvajajo anketo za priključitev na plin in vse kaže, da ga bodo v letošnjem letu le dobili. Če bodo ljudje želeli, bodo v celotnem Središču napeljali tudi KTV, uredili bodo del razsvetljave, dela pri izgradnji pločnika Obrež — Grabe pa že potekajo.
Ko pride obiskovalec v Središče ob Dravi, dobi vtis, da imajo v kraju že vse. Vendar Martin Habjanič meni drugače in pove, da takšen vtis daje kraj samo podnevi, povsem drugačna slika pa je zvečer. Ko se pripelješ iz Obreža v Središče je kraj razsvetljen, v samem centru je tema. Ko pa se pelješ iz centra proti obmejnemu bloku in bencinskemu servisu, je zopet razsvetljava. Po njegovem sam center kraja ni urejen, saj mu manjka marsikaj, od urejene avtobusne postaje, pločnikov, ki bi jih v samem Središču še potrebovali. Pred več, kot desetimi leti so v kraju že imeli dokumentacijo in načrte za izdelavo kanalizacije in čistilne naprave in ob drugih problemih na to nekoliko pozabili, saj so bili na vrsti telefoni in še druge reči.
Martin Habjanič pri tem nekoliko kritično razmišlja, da bi se v Središču lahko marsikaj uredilo, vendar so dobile prednost druge naložbe v občini, od doma ostarelih, gimnazije pa tudi ureditve parkirnih mest v samem Ormožu, ki bi jih urejene, nujno potrebovali tudi v Središču ob Dravi.
V Središču ob Dravi trenutno "živijo" še ista podjetja, kot nekoč, od Droge — Gosada, največjega v kraju, Sloga (lesna industrija), do Oljarne in mešalnice krmil, ohranili pa so se tudi zasebni podjetniki, kot so Stamberger, Jakl in še nekateri drugi.
Središče ob Dravi se ob vsem drugem lahko pohvali tudi z bogato kulturno zgodovino, saj v kraju že polnih 116 let deluje nekdanja sokolska godba na pihala, ki je po mnenju poznavalcev iz leta v leto boljša. Tod so doma tudi številni znani Središčani.V bližnjem Obrežu je kulturno društvo, ki je s svojo folklorno skupino ter ljudskimi pevci in godci poneslo sloves kraja daleč izven krajevnih in občinskih meja. Med kulturno zgodovinske znamenitosti kraja šteje tudi arheologija. Tovrstni strokovnjaki bi imeli na tem območju veliko dela, zadnja izkopavanja so potekala 1994. leta v Grabah . Sredi-ščani upajo, da se bo kje še našlo kaj denarja in bodo lahko izkopavanja nadaljevali še kje drugje, saj je za ta prostor prav po tem vprašanju pomembna povojna topografija arheologa Stanka Pa-hiča, ki je tako potrdil bogata najdišča na tem področju. K znamenitosti krajevne skupnosti lahko štejemo tudi reko Dravo, z vsemi skrivnimi kotički, primernimi za vse tiste, ki potrebujejo mir in tišino.
Vida Topolovec
PREJELI SMO
v
Zupan zavaja -šola se ne bo gradila
(ODGOVOR ŽUPANU OBČINE SV ANDRAŽ NA ČLANEK, OBJAVLJEN V TEDNIKU 1.8.2002)
Veseli nas, da nas v svojem ~lanku poziva{, da naj se vključimo v politično delo na{e ob~ine. To pravkar po~nemo s tem ~lankom, saj kot opozicijske stranke nismo bili zaželeni pri sprejemanju (zavajanju) tvojih odločitev, kljub temu da nam očitaš zaviranje, metanje polen pod noge pri, po tvojem, razvoju kraja, ker nismo v tvojem dosedanjem delu bili vabljeni na noben sestanek delovnih teles občine, nismo prejeli nobenega gradiva in člani na{ih strank, ki so bili izvoljeni v občinske organe, so morali odstopiti zaradi tvojega diktatorskega načina dela, o čem smo pisali v zadnjem članku in na kar seveda nima{ odgovora.
Imaš pa, kot jasnovidec, že odgo'vor na vprašanje: "Kaj si ljudje — občani mislijo o nas - političnih veljakih, koalicijskih strank občine?" Prav goto-vo, da občani imajo svojo mišljenje o nas, ki je verjetno tudi kritično, kar je prav, saj tisti, ki dela, tudi greši in prav gotovo, da smo delali napake, sploh pri tako obsežnih akcijah, kot je bilo asfaltiranje lokalnih in krajevnih cest, telefonija, izgradnja mrliške vežice, pokopališče, doma krajanov (gasilski dom) in izgradnja mestnega vodovoda ter nenazadnje pridobiti občino v razmerah, kjer ni bilo nobenih pravnih pogojev, le politična volja članov stranke in predsednika OO SLS Albina Dru-zoviča, ki ti je, mimogrede, zagotovil zelo dobro plačano, prvo službo. S pridobitvijo občine nismo pridobili le samostojnega finančnega vira, težkega 140 milijonov SIT letno, temveč pogoje in tudi odgovornost za lastni razvoj kraja.
Prav tu, ne tem vprašanju, pa si v koaliciji strank občine in tudi drugi občani, ki želijo kraju vsestranski razvoj in blaginjo za vse, ne znamo odgovoriti, kajti predragi župan, ali se ti je od oblasti zavrtelo v glavi in nisi priseben ali pa te žene le gola sla, želja po dobro plačani (predragi) službi. Zakaj ti postavljamo to vprašanje? Ker se sprašujemo, kdo ti daje pravico, da v oči lažeš občanom (na zadnjem zboru občanom) in jih zavajaš, da boš pred volitvami pričel graditi devetletno osnovno šolo.
NAMREČ, NOBENE OSNOVENE ŠOLE SV. ANDRAŽ (niti šestrazredne in vrtca) NI V NOBENEM DR@AVNEM PLANU DO LETA 2004.
Dokument, ki nosi naslov "Program ukrepov in in-
vesticij, ki bodo sofinancirani na lokalni ravni in sredstev proračuna RS za leti 2002 in 2003" Ministrstva za finance RS, št. dokumenta 403-8/02 z dne 9. 5. 2002, ki ste ga prejeli 29.5.2002 vsi župani občin, NE ZAJEMA NOBENE IZGRADNJE — FINANCIRANJA OSNOVNE [OLE, VRTCA V OBČINI SV. ANDRAŽ DO LETA 2004.
Prav tako nisi nikogar vprašal, razen seveda svetnikov, o ukinitvi šolskega okolica in priključitvi v Cer-kvenjak.
V tem primeru ne gre več samo za golo laž in zavajanje, gre za nekaj več, kajti s tem naša občina in kraj zgublja temeljne pravne in materialne pogoje za svoj obstoj, kajti občine b^ez šole ni, kar mo^a biti jasno vsem tvojim gorečim privržencem, ki jih pred volitvami kupujete v tvoji stranki Nove Slovenije z jabolki, breskvami, obljubami o finančnih sredstvih, ki tako ali tako pripadajo občanom (socialne pomoči, sredstva po elementarnih nesrečah itd.) in nenazadnje z nameravanimi izgradnjami asfaltnih prevlek tik pred volitvami in to brez kakršnega koli dogovora z občani ter brez pripadajoče infrastrukture, kot so pločniki, kanalizacija itd. Te asfaltne prevleke so sicer nujno potrebne in bi jih bilo možno zgraditi še več, če ne bi imeli potratne občinske uprave.
S tem člankom ne želimo polimizirati s tabo g. župan, temveč seznaniti, obvestiti vse občane, ki jim je kaj do našega kraja, ki se vprašujejo, kam bodo hodili naši otroci v šolo in kakšno šolo bodo imeli in ali bo država pustila upravljati z občino Sv, Andraž, ki jo vodijo nesposobni ljudje in ki nima pogojev za obstoj.
Zato, "predragi" župan, zahtevamo, da skličeš zbor občanov in občanom razložiš nastalo situacijo o (ne)gradnji šole ter namembnosti trošenja samoprispevka (denar je bil namenjen gradnji 9-letne osnovne šole), kot tudi porabi proračunskih sredstev občine sv. Andraž in prestavitvi šolskega okoliša v Cerkvenjak, sicer bomo sklicali problemsko konferenco na omenjeno temo in povabili občane in novinarje.
Prav tako razloži občanom, da nameravaš graditi le igrišče, ne šole, s čimer po nepotrebnem zapravljaš naš denar, saj igrišče imamo.
In nazadnje ti moramo posedati, da nimamo visokih šol, da bi si lahko pripisovali dolge titule, smo pa pismeni in nam ni treba hoditi po inštrukcije na desni breg, kot navajaš v članku, tako kot morajo naši občani hoditi po potne liste in osebne dokumente na Des-trnik. (Ne)sposobnost župana pač.
Za OO SDS Vitomarci: Boris Toš OO SLS Vitomarci: Albin Druzovic OO LDS Sv. Andraž: Milan Kuri
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Predmet: Prodaja stanovanj stanovanjskega bloka Podpisnik: Občina Destrnik
Na podlagi 51. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 72/93, 14/95, 10/98, 74/98, 70/00), Uredbe o postopkih prodaje in drugih oblikah razprodaje z državnim premoženjem (Uradni list RS, {t. 47/01, 62/01) in 29. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, {t. 1/99)
objavlja župan Občine Destrnik
JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin
I.	Naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb: Občina Destrnik, Vintarovci 50, Destrnik.
II.	Predmet prodaje so stanovanja v stanovanjskem bloku Vin-tarovci 53, parc. {t. 364/3 in sorazmerni delež pripadajočega zemlji{ča s parc. {t. 364/4, obe k.o. Vintarovci.
1.	Stanovanje — garsonjera, v izmeri (bruto) 31,60 m2. Vseljivo takoj.
Izklicna cena za navedeno nepremičnino je 11.253,40 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
2.	Stanovanje — garsonjera, v izmeri (bruto) 31,60 m2. Vseljivo takoj.
Izklicna cena za navedeno nepremičnino je 11.253,40 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Izklicna cena je določena na podlagi uradne cenitve zapriseženega sodnega cenilca nepremičnin.
III.	Ponudbo za nakup nepremičnine lahko dajo fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, in pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije. Fizične osebe morajo prodajalcu predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra.
IV.	Ponudniki za nakup stanovanj svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti po{ljejo ali osebno oddajo do 03.09.2002, na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, z oznako "Ne odpiraj — ponudba za nakup stanovanja". Osebno prine{ene ponudbe je potrebno do navedenega datuma oddati v sprejemni pisarni Občine Destrnik, do 12. ure.
Ponudbi je potrebno priložiti:
-	potrdilo o plačilu var{čine
-	potrdilo o državljanstvu za fizične osebe, oz. izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme biti starej{i od 30 dni
-	pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo
V.	Vsak ponudnik mora pred oddajo ponudbe vplačati var{č-ino v vi{ini 10% izklicne cene na TRR Občine Destrnik, {t. 01218-0100016674 in k ponudbi priložiti potrdilo o vplačilu.
VI.	Var{čina se v{teje v kupnino, neuspelim ponudnikom pa se brez obresti vrne v 8 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil prodajne pogodbe v določenem roku ali ne bo pravočasno plačal kupnine, se {teje, da je od nakupa odstopil oziroma se pogodba {teje za razdrto. Var{čina v tem primeru ostane prodajalcu.
VII.	Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo javno odprla in pregledala komisija, ki jo imenuje župan Občine Destrnik, dne 09.09.2002, ob 9. uri, v sejni sobi Občine Des-trnik, Vintarovci 50.
VIII.	Pri izboru najugodnej{ega ponudnika bo komisija kot edini kriterij upo{tevala vi{ino ponujene kupnine.
IX.	Z uspelim ponudnikom se sklene pisna pogodba oz. notarski zapis o nakupu stanovanja v 15 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb.
X.	Plačilo kupnine za nepremičnino se opravi v 15 dneh po sklenitvi pogodbe oziroma notarskega zapisa.
XI.	Kupec poleg ponujene cene plača davek na promet z nepremičninami in stro{ke vknjižbe v zemlji{ko knjigo.
XII.	Lastni{tvo na prodanih nepremičninah preide na kupca s plačilom celotne kupnine.
XIII.	Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi največ, je izključena.
XIV.	Vsa dodatna pojasnila dobijo interesenti na Občini Des-trnik, Vintarovci 50, Destrnik, pravna služba, tel. 752-09-05. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru.
Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, univ. dipl. ing. el., l. r.
KRATKOROČNA
GOTOISKA POSOJILA
SAliANCUA: KAEIICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj « 02 771 -40-91, 041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
SUHO LUŠČENO koruzo, večjo količino, prodam. Tel. 02 787 68 00.
MLADE NESNICE pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
RJAVE IN GRAHASTE jarkice, tik pred nesnostjo, prodajamo, prodaja bo potekla od 12. avgusta naprej. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Vel. Nedelji. Tel. 713 60 33.
STROJ za luščenje koruznih sto-ržev prodam. Zmogljivost stroja je 1500 kg na uro. Stroj ima transporter za transportiranje zrnja na prikolico do višine 2,3 m. Pogon je elektromotor moči 2 kW, enofazen, in se uporablja za glavni pogon bobna in transporterja. Interesenti naj pokličejo na GSM 041 569-308.
SAMONAKLADALKO SIP 16 kupim in tračni obračalnik SIP 220. Telefon 03 57 94 289.
DVE KOMPLET MOLZIŠČI TANDEM prodam. Rače, Ptujska cesta 41, telefon 608-48-71.
KRAVO, nebrejo, kupim. Telefon 041 941-878.
VAKUUM SOD za gnojnico 1800 litrov prodam. Telefon 041 987-977.
KOVINSKI KORUZNIK kupimo. Informacije na telefon 031 201 285.
VEČJO KOLIČINO bukovih drv prodamo. Možna dostava na dom. Telefon 041 610-210, 769-15-91.
KRAVO S TELETOM in teličko, težko 250 kilogramov, prodamo. Informacije na telefon 769 10 41.
STORITVE
NUDIMO ugodna posojila za zaposlene in upokojence, možna obrementitev preko 1/3 plače ali pokojnine, star kredit vam lahko poplačamo. VIVA - Matej Praprotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 in 041 325 923.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.) Marijan KUJA-VEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje - kvali-
KAMNOSESTVO
^Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, K Jezeru 11, teiefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Računovodski servis
Kristine Zupanič in Natalije Šenidš
Telefon 02 771 03 29 - GSM: 040 288 738
obvešča stranke, da so preselili sedež dejavnosti izGubčeve ul. 7 v center Ruja, v Ulico heroja Lacka 10-11. nadstopje. Ker se hitro bliža čas, ko bo potrebno poslovne knjige voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva, verjetno marsikdo razmišlja, ali ne bi tega dela zaupal računovodskemu servisu. Storitve opravljamo za samostojne podjetnike - obrtnike, manjša podjetja in društva.	Priporočamo se!
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA
.illB6LCQNTiCrir
POSLOVNA SKUPINj
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VKTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
tetno delo - priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladmir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 B, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumber-ger, s.p., Zg. Hajdina 157.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul.18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
NUDIMO KRATKOROČNA
gotovinska posojila. Angen-cija CEKIN, Marjan Kujavec, s.p. Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex,
d.o.o.,	Tepanje 59,3210 Slov.Konjice-
e.	Telefon 03 57 63 405 ali GSM 041 809 721, Šibanc.
KNAUf stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na ček. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
SLIKOPLESKARSKE IN ZIDARSKE STORIVE. Pleskanje stanovanj, fasad, demit fasad. Novogradnje, adaptacije, obnova kopalnic. Arifaj
Jashar, s.p., Dobravska ul. 7, 2000 Maribor, tel. 040 583-637.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnice Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
ELEKTRO STORITVE, elektroav-tomatika, elektroinštalacije, strelovodi, servisi gospodinjskih aparatov - Branko Kodrič, s.p., Naraplje 1, Majšperk GSM 041 617-077.
BELA TEHNIKA
ŠTEDILNIK, nov, električni, za 10.000 sit ceneje prodam. Telefon 755-47-01.
PRALNI STROJ Gorenje, star tri leta, ugodno prodam. Telefon 041 956 456,
NEPREMIČNINE
MAJHNO POSESTVO s staro hišo na relaciji Ptuj-Lenart prodam. Zemljišče je tudi predvideno za gradbene parcele. Vprašajte pod geslom: "Vinorodni okoliš".
HIŠO (z opremo, lahko posamezno) , dvostanovanjsko, nujno prodamo, cena po ogledu in dogovoru. Telefon 777 65 71, 041 753 103.
PARCELO, gradbeno, 17 arov, v Brstju prodam. Telefon 041 987-977.
POSLOVNI PROSTOR, 30 M2, na Potrčevi cesti, Ptuj, oddam v najem. Telefon do 14. ure 02 775-12-71
STANOVANJE, dvosobno, kupim na Ptuju. Telefon 041 837-440.
DOM IN STANOVANJE
NAJAMEM ALI ODKUPIM manjšo hišo ali vikend na relaciji Ormož -Markovci. Tel. 041 840-368 ali 031 516-408._
STANOVANJE, večje, menjam ali prodam za manjše. Telefon 031 291 966.
IŠČEM STANOVANJE na Ptuju, eno- ali dvosobno. Tel. 031 305-661.
J .J =lrJ - V J
1 POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
I 090-42-22
K LJUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČÍTE IN NAM ZAUPAJTE!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjsidh aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob IVIariborslii c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovlnsl<l popust _in popust za upokojence_
Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 04i 343 906
izdelujemo kvalitetno In ugodno. Izdelava betonskih tlakov In estrIhov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
S^OntiH^
Strgar IMajda s.p., Shlld 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81
- Športna konfekcija za otroke in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za nioinejše postave.
POSLOVNA SPOROČILA
PC PtuJ Tam nudi ugoden nakup
Z 10% popustom za: Stavbno pohištvo
»JclOYícacc
Kovinska vrata »Novoferm« strešna oiina »Veiux€< Strešna oiina
»Faifro<€
lermoizoiacfje »Urša -lif 40€€ Knauf siistem Demit fasade
»¥im-LaškO€€
i vse ostale i
Ponudba velja od 8. do sl^^usta ZiNiZ
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
unaua'
TKCOVINA
DELO
ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam "Slovenske novice" in Delo" nudita delo zastopnika naro~ni{kega oddelka na terenu (tudi mlaj{i upokojenci). Pisne ponudbe po{ljite v 8 dneh: "DIALOG", K mitreju 2, 2251 Ptuj!
ZAPOSLIM samostojnega polagalca keramičnih ploščic. Telefon 041 534-431, Keramičarstvo in pečarstvo Anton Zorec, s.p., Grajena 45, Ptuj.
INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel.041 747-121.
MOTORNA VOZILA
MAZDO 626 poceni prodam. Telefon 758-19-21.
ODKUPUJEMO in sprejemamo v prodajo vozila ter kmetijske stroje. Markovci pri Ptuju 35 b, "INTERA' Posredništvo Borut Erhatič, s.p., Mariborska cesta 33, Ptuj, 02 788-82-25, 040 364-201 po 14. uri.
AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET. Prodamo: felicia 1.6, 1999, xsara 1.6, 1999, corolla 1.4, 1996, fabia 1.4, 2001, AX, 1994, kadet, 1990, kia pride, 1998, mercedes a 160,
1998,	R5, 1991, laguna, 1996, honda accord, 1996, smart,
1999,	R5 five, 1995, fiat palio 1.2 weekend, 2000, escort, 1993, mondeo, 1993, volvo v40, 2000, {koda favorit, 1990, 1991, 1993,
1994,	corsa, 1989, bmw 316,
2000,	astra, 1 992, astra, 1 993, sephia, 1998, bravo 1.6, 1996, lantra 1.8, 1995, laguna 1.8 rt,
1995,	vectra 1.6, 1995 _ GOTOVINSKI ODKUP VOZIL DO 7 LET STAROSTI. Radko Kekec s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, tel. 02/78-00-550.
RAZNO
BUKOVA DRVA z dostavo prodam. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270.
NE ZBOLITE! Z aparati vam na domu, v pisarni, na zemljišču 100 % izmerimo vsa sevanja: elektromagnetno, radiaktivno, zemeljsko, kozmično, mobitelove in radijske
Srečko Pukšič
Destrnlk 2, 2253 Destrnik Tel.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262
Smo največji prodajalec in montažer k/imatskih naprav ^ LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
J^^Q ZAKAJ NAM NE BI šE VI?
Ftam LOVREC, s.p., Vmrski ug 3, Ptuj
Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske kleti - toplotne črpalke
M: 02/78 06 A30
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 5 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 113, stari kredit nI ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovičs.p., Mlinska ul. 22,2000 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/750 560
^IlilB^
mobilni telefoni znamk NOKIR in CRICSSON ' opremo zo vodenje trgovine: ■■ osebni ročunolniki ■■ čitoki črtniii kod ■■ tiskolniki	■■ programska oprema
SIMBR; trgovino in ročunolništvo, Mitjo VeRLHK, s.p., OsojnikovQ C. 3, 2250 Ptuj,
tel: 02/771 03 08, GSM: 070 440 224
POLETNE, IZJEMNO UGODNE cene opečnih Izdelkov In ostalega gradbenega materiala.
Modularni blok 6/1,1. kvalitete 117,30 SIT/kos Opečno stropno polnilo 40,1. kvalitete 121,50 SIT/kos Opečni strop MAP, že od 2,161,04 SIT/kos
Od 12.8.-24.8.2002, vse cene zajemajo DDV!
Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001

antene, daljnovode, vodne tokove itd. Ne prodajamo ničesar, garancija. Ivica Kocmut, s.p., Peršonova l7 a, 2250 Ptuj, tel.02 779-50-10.
KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko plačilo. Ponudbe na telefon 041 429-376 - Mario.
DELOVNI PULT iz Lekarne Majš-
perk, leseno pisalno mizo in voziček prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 02 771-60-01.
RAČUNALNIŠKO MIZO (70 x 70) prodam. Telefon 041 366-414.
KUPIM razno starinsko pohištvo, tudi poškodovano (ure, slike, drobnarije), plačam takoj. GSM 041 897-675
Kako je prazen dom,
dvorišče naše,
oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, dedka, tasta in strica
Alojza Bezjaka
IZ DOLAN 20
se toplo in iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. ma{e. Hvaležni smo za številne izraze sožalja.
Iskrena hvala dekanu Emilu Drevu za opravljen cerkveni
obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, hvala govorniku
gospodu Lesjaku, godbeniku za odigrano Tišino.
Iskrena hvala dr. Pernatovi z gastrološkega oddelka, dr. Perdija
z oddelka za pljučne bolezni na Pohorju. Hvala zdravnikom
prim. Pahorju, dr. Holcu, dr. Gradišnikovi in celotnemu osebju
revmatološkega oddelka SBM, ki so se trudili za njegovo zdravje
ter mu lajšali bolečine.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma.
Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih
pomagali, stali ob strani in sočustvovali z nami.
Globoko žalujoči: žena Ana, hčerke Dragica, Darinka in Metka z družinami
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dne'vi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
Nihče ne ve, kako boli, ko usihajo življenjske moči, to veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Martina Sirca
POLENCI 20
31. 7. 1952 - 6. 8. 2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje.
Zahvala g. Obranu za opravljen obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, sosedu Francu za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR. Iskrena hvala sosedom Pisanec-Horvat za nesebično pomoč.
Njegovi najdražji
Nismo umrli zato, da ne bi hoteli živeti, umrli smo zato, da smo nehali trpeti.
SPOMIN
Elizabeta Vindis
roj. Vogrinec
15. 10. 1910 - 21. 3. 1986
19. avgusta bo minilo 1 leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Alojz Vindis
28. 5. 1916 - 1. 3. 1988 TRNOVSKI VRH 38
Stanislav Klanecek
8. 11. 1937 - 19. 8. 2001
Hvala vsem, ki jim prižigate sveče in postojite ob njihovem grobu. Žalujoči: hčerka - žena Marija z družino
	OGLASI IN OBJAVE
	
Meseca ^^gusta je bilo, ko sonce je komaj vzhajalo, ura večera še ni odbila, ko te kruta smrt je ugrabila. Hoteli smo nazaj te priklicati in nikakor njej predati! Čeprav že peto leto v grobu spiš, v naših srcih vedno še živiš in v mislih spremljaš nas povsod, kjer vodi nas življenja pot.
V SPOMIN
15. avgusta mineva pet let, odkar nas je zapustila naša draga mama in babica
Angela Bukvić
IZ ŽETAL 84/A
Vsi domači
Zdaj nimam te več! A gori te vidim presrečno in vem: ti ob meni boš večno. Daj, reci mi! Smem li jokati. O, mati?...
SPOMIN
Boleče se je spomniti na 15. avgust 2000, ko nas je zapustila žena, mamica, hčerka, sestra, snaha, svakinja, botrca in teta
Silva Žampa
IZ LEVANJCEV 10
Hvaležni smo vam, da jo nosite v svojih srcih, se je spominjate in ji izkazujete spoštovanje z lepo mislijo ob njenem grobu.
Tvoji: mož Tonček, sin Zvonko, hčerki Nina in Damjana in vsi tebi najdražji
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, in svakinje
Marije Belec
IZ LOČIČA 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, številne sveče ter svete maše, nam pa izrekli ustno sožalje. Hvala gospodu župniku Holcu za opravljen obred, g. Zvonku za molitev, g. Vurcerju za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, zastavonošema.
Vsem, ki ste nam v trenutku žalosti in slovesa karkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Franc z družino, sin Jože z družino in sin Janez z družino
Že leto dni v grobu spiš,
v mislih naših še živiš,
spomin na tebe večno bo živel,
nikoli ti zares od nas ne boš odšel,
dokler bomo mi, boš z nami tudi ti.
Le lučka vedno ti gori
in rožica ti grob krasi,
a če bi te solza obudila,
ne bi tebe, dragi ata, črna zemlja krila.
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar je mnogo prerano odšel v večnost naš dragi oče, dedek, pradedek, tast, brat in stric
Srećko Svensek
IZ SEL 29
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko v spomin.
Za vsako misel nanj - hvala.
Vsi njegovi najdražji
Anton
1904-1991
SPOMIN
Ko vaše zaželimo si
bližine, gremo tja v ta mirni
kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vas več med nami
in
Laura
IZ TIBOLCEV
m
Štefanija
1920-1972
Trideset poletij je preteklo, odkar smo nenadoma izgubili mamo, in skoraj enajst let, odkar očeta. Pogrešamo skrbna in ljubeča starša.
V življenju pa nas vodijo vaši nasveti in nauki, zato ste vedno v naših srcih.
Spoštovani starši - počivajte v miru.
Hvaležni otroci z družinami
Minile zate vse so bolečine, v srcu pustile nam spomine. Čeprav si moral veliko pretrpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Vse, kar storil si za nas nekdaj, hvala ti za vekomaj.
SPOMIN Janez Žnidaric
IZ BRATISLAVCEV 34
1931 - 13. 8. 2001
Tvoji najdražji
Na svetu je mnogo dragocenih stvari, a najdragocenejše je življenje. Ko to ugasne, ti pusti žalost in bolečino in nešteto lepih spominov.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Šumana
IZ GORIÏNICE 171
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, poslali sožalne brzojavke, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev.
Posebej se zahvaljujemo župnikom: g. Holobarju, g. Maučecu in g. Pasičnjaku, mlajšemu cerkvenemu pevskemu zboru, govornikom: ga. Arnejčič, g. Klincu in g. Fricu, godbeniku g. Bede-niku, GZ Gorišnica in vsem PGD občine Gorišnica, grobarju, zastavonošem in pogrebnemu podjetju MIR. Zahvala osebju Splošne bolnišnice Ptuj, ki so mu v težkih trenutkih pomagali.
Vsi njegovi!
Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo
do torka do 10. ure. Telefon: 02/749-34-10. 02/749-34-37
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) - 17. avgusta Katja Arko Kampuš, dr. stom.
ZD Ptuj
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: OBČINA SVETI ANDRAŽ	250.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko TRR Bolnišnice 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica
Okoli nas tišina, v hiši je praznina, v srcih bolečina, ker tebe, draga mama, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tete
Marije Novak
roj. Duh
IZ GABRNIKA 45
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in sv. maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govornikom ga. Dragici Toš-Majcen in g. Zvonku za ganljive besede in molitev, cerkvenemu pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema ter pogrebnemu podjetju MIR.
Vsi njeni
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice, tašče in sestre
Angela Kmetec
IZ HLAPONCEV 9
10. 5. 1926 - 5. 8. 2002
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. Zvonku Zorcu za ganljive besede slovesa, Društvu slepih in slabovidnih Ptuj, OS Juršinci, zastavonošu in pogrebnemu podjetju MIR.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Tvoji najdražji: mož Anton, hčerka Helena z možem Brankom, vnukinja Doris in vnuk Damir
Že dve leti naš dom je prazen,
odkar nehote smo šli narazen.
Usoda je tako hotela,
da tebe nam je vzela.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo
in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 19. avgust 2000, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast
Franc Polanec
IZ VAREJE 25
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji!
Vse matere so bogate, kadar ljubijo svoje otroke, njihova ljubezen je vedno najlepša od vseh radosti.
V SPOMIN Danici Bombek
V torek, 6. avgusta, je minilo pet let žalosti, odkar si nas za vedno zapustila, draga hčerka, mamica, sestra in botrca.
Z ljubeznijo in bolečino tvoji najdražji
TERME OLIMIA / POLFINALE MISS SLOVENIJE 2002
Ana ni prepričala komisije
čeprav naj bi bil polfinalni izbor miss Slovenije neke vrste spektatel, je bila celotna prireditev posvečena snemanju televizijske oddaje, zato pričakovanega blišča ni bilo. Začelo se je s skoraj polurno zamudo, gledalci pa so dobili nalogo, da naj bolj ploskajo, ker se pač snema za televizijo. TUdi glasbeni gostje - bolj ali manj se trenutno sprehajajo po vseh slovenskih veselicah - niso pretirano navdušili. Priznati pa je treba, da je veliko bolj kot dekleta občinstvo navdušil hrvaški pevec Borno. Dejansko največja zvezda prireditve pa je bila še aktualna miss Slovenije Rebeka Dremelj, ki je bila tudi najbolje oblečena udeleženka prireditve.
Kljub temu da so za tri izhode deklet skrbele tri stilistke, se z izborom niso proslavile. Se najbolj jim je spodletelo pri izbiri kopalk, v katerih so bila dekleta videti, kot da gredo v fitnes, ne pa na lepotni oder.
Z izbora za najlepšo Stajerko so se v polfinale uvrstile Nataša Krajnc iz Celja, Ana Starki iz Ptuja in Marinka Čančar iz Maribora. Komisija je odlo~ila, da si vstopnico za finale zaslužita prva in tretja, Ana Starkl pa ne. Ni~ ji
Svetlolasa Tatjana Kodric iz Podlehnika. Foto: Črtomir Goznik
ni pomagala njena višina, s svojimi 180 cm je bila dale~ najvišja udeleženka, in se je tudi brez nervoze in zelo graciozno sprehodila pred žirijo. V ve~erni kreaciji pa je pokazala, da je kljub nekaj "od-ve~nim" kilogramom (vsaj tako je bilo mnenje komisije), ki so ji
prejšnji petek sprehodila tudi 24-letna absolventka slavistike Tatjana Kodric iz Podlehnika, ki je bila na tekmovanje povabljena kot udeleženka regijskega izbora za miss Pomurja. Vstopnico za finale pa so si na drugi strani pridobila dekleta, ki
Kljub temu da Ana ni prišla v finale, je svoj nastop opravila vec kot odlično
tudi po neuradnih podatkih vzeli vstopnico za finale, lepotica na mestu. Že res, da so njenih 18 let, zavidljiva višina in naravna lepota njena najboljša popotnica za v bodo~nost; vse to pa ne odtehta nerazumljive odlo~itve komisije, v kateri ni bilo nobenega strokovnjaka za lepoto, ampak zgolj tisti, ki so s projektom povezani tudi poslovno.
S Ptujskega se je na polfinal-nem izboru v Termah Olimia
že zaradi premajhne višine in tudi nepripri~ljive zunanjosti -da o kvaliteti nastopa niti ne govorimo - uspeha ne morejo pričakovati. 'Luštkan obrazek' je za uspeh premalo.
MG
Kulturni križemkražem
LENART * V avli Jožeta Hu-dalesa bo v petek, 16. avgusta, ob 19. uri otvoritev razstave fotografij Danijele -Marije @ula Igre sončnih žarkov. Večer bo popestrila pianistka Mojca Kosi. PTUJ * V petek, 16. avgusta, bo ob 19.30 v vite{ki dvorani ptujskega gradu koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tom{i~ iz Ljubljane. Vsem ljubiteljem zborovskega petja koncert podarja podjetje Auditor iz Ptuja. Vstopnine ni! (Vstopnice so po{le po na{ih podatkih že v ponedeljek. Ljubitelji petja lahko računajo na morebitne odpovedi tistih, ki so si vstopnice že zagotovili.)
VELIKA NEDELJA * Kulturno dru{tvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja uprizarja v petek, 16., soboto, 17., in nedeljo, 18. avgusta, ob 20.00 uri na prostem pred velikonedeljsim gradom komedijo Pricoprani ženin z Amerike.
KOLNKIŠTA * V nedeljo, 18. avgusta, ob 21 .uri bo projekcija filma Boter III. režiserja Francisa Forda Coppole. PTUJ * V sredo, 21. avgusta, ob 20. uri bo v Knjižnici Ivana Potrča nastop udeležencev Festivala poezije in vina, ki poteka v Medani. Nastopili bodo: Kre{imir Pin-tarić, Hrva{ka, Marius Gr-zebalski, Poljska, Michael Stauffer, Švica, in Gaetano Longo, Italija.
PTUJ * V restavraciji Lužnik bo v četrtek, 22. avgusta, ob 18. uri odprtje prve samostojne likovne razstave likovnega ljubitelja Ota Me-sariča.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Jelka Pintarič, La-honci 18, Ivanjkovci - Katjo; Elizangela Pivec, Čadramska vas 44, Poljčane - Erika; Suzana Repič, Zagorci 85, Jursinci
-	Nejca; Erika Marot, Ločič 4, Trnovska vas - Tejo; Michaela Jurak, Moskanjci 81/a, Goris-nica - dečka; Cvetka Koletnik, Trdobojci 12/a, Zg. Leskovec -Saro; Slavica Senčar, Mladinska 23, Veržej - Tineta; Katarina Cvetko, Moskanjci 80, Gorisnica - Suzano in Dominika; Nada Toplak, Grajensčak 11, Ptuj - Tomaža; Milica Tepes, Na postajo 50, Ptuj - Laro; Aleksandra Lorbek, Arbajterjeva 4, Ptuj - Domna; Marjetka Dre-vensek, Gorca 49, Podlehnik -Alena; Vladimira Vrsič, Trnovska vas 55/a - Miha; Patricija Dobrun, Dolane 18, Cirkulane
-	dečka; Mojca Mursič, Perso-nova 41, Ptuj - Kajo; Helena Šalamon, Zamusani 25/a, Gorisnica - Tadeja; Olga Janže-kovič, Kersnikova ul. 4, Ptuj -Katjo; Tanja Ribič Vidovič, Go-lobova ul. 16, Ptuj - Klemna. Umrli so: Štefan Teskač, Zg. Gruskovje 33, rojen 1954 - umrl 30. julija 2002; Maja Bednjač, Dravska ul. 23, Sredisče ob Dravi, rojena 1987 - umrla 30. julija 2002; Terezija Gajsek, rojena Trantura, Zg. Sveča 8, rojena 1931 - umrla 2. avgusta 2002; Angela Kmetec, rojena Čus, Hlaponci 9, rojena 1926 -umrla 5. avgusta 2002; Justina Selmajer, rojena Strelec, Viča-va 67, Ptuj, rojena 1914 - umrla 6. avgusta 2002; Antonija Ger-lica, Dobrava 5, rojena 1919 -umrla 4. avgusta 2002; Janez Šuman, Gorisnica 171, rojena 1922 - umrl 4. avgusta 2002; Marija Novak, rojena Duh, Ga-brnik 45, rojena 1909 - umrla 4. avgusta 2002; Marija Zajsek, rojena Kojc, Stanosina 36, umrla 6. avgusta; Jožef Žibrat, Go-deninci 15. rojen 1920 - umrl 7. avgusta 2002; Ivan Zavratnik, Mihalovci 10, rojen 1938 - umrl 6. avgusta 2002.
Za vstop v finale se je potegovalo dvajset mladenk
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
če velika maša (15.) mokri, mala maša (8. septembra) praši.
Danes bo sončno, delno se bo zjasnilo tudi v vzhodnih krajih. Zjutraj bo ponekod v kotlinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 17, najvišje dnevne pa od 22 do 27, na Primorskem 28 stopinj C.
Obeti
V četrtek bo prevladovalo sončno vreme. V petek bo predvsem v vzhodnih krajih spet nekoliko bolj oblačno, a večinoma suho.
SLOVENIJA	» NATO	
Natonabiralnll		C Slovenska 29, Ljubijana
Natofon: 080 21 22 http://nato.gov.$i		
		
CRNA KRONIKA
PADEL S KOLESOM
7. avgusta okrog 18.20 uri se je A.Š., star 64 let, iz Podlehnika peljal z moškim kolesom po lokalni cesti iz smeri Podlehnika proti Tržcu. V bližini stanovanjske hiše Podlehnik 118 je na ravnem delu ceste zapeljal na neutrjeno bankino, izgubil oblast nad vozilom, padel po tleh in se poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Ptuj.
NEZNANEC POVZROČIL POŽAR
Neznani storilec je 11. avgusta okrog 11.30 ure na neugotovljen način povzročil požar na stanovanjski hiši v Gruškovcu. Pri požaru je pogorelo leseno ostrešje, krito s salonitnimi ploščami, v notranjosti pa leseni podi. Lastnica A.B. je oškodovana za okrog 1.000.000 SIT, požar pa so pogasili gasilci.
POŠKODOVAN PRI DELU NA KMETIJI
Z nakladalne prikolice, ki je bila priključena k tovornemu vozilu, sta 8. avgusta ob 10.00 uri A.Č., star 32 let, in M.Č., star 20 let, iz Sestrž spravljala seno v silos. A.Č. je stal na tovornem delu tovornjaka pri priklopniku nakladalne prikolice. Ko je spustil pomožno kolo na prednjem delu nakladalne prikolice pri priklopu, se mu je to zaprlo, priklop pa se znižal in mu stisnil desno nogo. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Ptuj.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tei.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
• TRGOVINA •VODOVOD
c/.o.
0-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812
Punto
aktivnost-1 ž
delavnost, dejavnost; pridnost, prizadevnost
Punto ACTIVE
BOGATA OPREMA...
o I ETI (ÎAP AUri IE
dinamika -e ž (gl. dinamičen) v fiziki nauk o gibanju teles in silah, ki delul^o nanje (del mehanike); fig. gibanje, spremlja ■nje; razgibanost; spremenljivost, 2. v glas. stopnjevanje moči tonov
vfr: F. Vaifainc, SLOVAR TUJK, CZ Liublpno 1974
Punto DYNAMIC
BOGATA OPREMA...KLIMA m±K ....2 LETI GARANCIJE "T r T um Prstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01