&t m.
V Gorici, v sredo dne 26. marca 1913
Tem XLW
Telefon št. 83.
.Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na dosno.
BJpravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem deiu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Italija in Avstrija na morju.
S posebnim zanimanjem je bil v Italiji povsodi sprejet govor poslanca P a l-tn a v italijanski poslanski zbornici. Tika! se je razmerja Italije do Avstro-Ogrske. Palma je 'govoril:
Našo nalogo na rnorju -določuje politična naloga, katero je Italija prevzela v Sredozemskem morju. -Kratko ipa določno je označil minister Di San Giuliano misijo Italije v tem morju, v katerem nismo pripravljeni dovoliti, da bi kaka -aruga ¦moč se priigrala do gospodstva. Malo dni poprej je izjavil minister Baudiu v francoski zbornici, d a F r a n c i j a Ii o Č e n a v s a k n a čin v a r ov a t i s v o j e v r h n o g o-s p o d s t v o v S r e d o z e m is k e m in o r j u, t o \ i k o ip r o t i It a l i o i k o 1 i-k o r p r o t i A v s t r i j i.
Obe v nasprotju si stoječi izjavi daste .spoznati v splošnih obrisih našo nalogo na morju: Italija-in Avst r i j a m o r a-t e s k ti p m o imeti na in o r j u m o č i, k i s o o ni m F r a n c i j e n a j m a n i je d n a k e, neodpusten pogoj za varovanje ravnotežja v Sredozemskem morju. Kar se tiče Italije m Avstrije, imate obe skupni interes na tej četudi različni gradbi svojih bojnih moči na morju. Ali to, kar je bilo včeraj še tekmovanje, oziroma rezultat tekmovanja, je postalo danes vspričo novega položaja v Sredozemskem morju potreba za mir. Di San Giuliano je rekel, da so interesi Italije in Avstrije v Sredozemskem morju identični. Identični da, ali ne jednaki v svoji razdelitvi. Pri nalogi s k up nega postopanja n a m o r -ju zadene 11 a 1 i j o v e č j e breme. Za današnji dam zveni še malo vabljivo govoriti o skupnem postopanju na morju z Avstrijo. Od strani Avstrije se ne zgodi nič izdatnega, da bi se razmere med obe-t"»a državama poboljšale in spoprijateljile. Zlasti je Palma apeliral na vlado, naj iz-posluje od Avstrije vestinejše upoštevanje načma mednarodne prijaznosti.
Treba pa zreti trdno v oči istini in se ne udaiati nevarnemu gibanju čutstev, ki če so tudi opravičena,   vendar niso za-
doščala, da bi bile dale povod za orientacijo naše politike drugje. Italijanska-vlada je dokazala s tem, da je obnovila tro-zvezo, da prav coni skupne interese naroda in ve uveljaviti pomen Italije kot morske vdov lasti. Ali smemo zreti na Adrijo z nezaupanjem? Tako misliti, to bi dandanes, neposredno po obnovitvi tro-zvezc, ne bilo pošteno.
N a A d r i j i je, taiko je naglasi! že San Giuliano, ravnotežje v sled sodelovanja Avstrije t a k o r e-k o č ž e dosežem o.
Italija pa nima zastopati le svojih interesov narodne obrambe, marveč s pristopom trazvezi je sprejela se daljne obveznosti, i n r a d i t e g a s t e o b esre-d oz e m sk i mornarici že v ni i -r o v n i h č a s i h p o klic a n i k s k u p-n e m ti pošto p a n j u, n a m r e č k o b-di ž a nj u ra v n o t c ž j a v Srednjem morju.
Palma se 'je bavil potem s številnim .azmerjem italijanske in avstrijske -mornarice in zahteval razmerje 1.5:1. Primerjal je potem moč obeh združenih mornaric 7. močjo Francije in prišel do zaključka, da je potrebna za Italijo takojšnja gradba 4 dreadnoughtov in nadaljnih štirih v letu 1916; za Avstriio pa gradba dveh dreadnoughtov vsaka tri leta do 1920., da se p o s t a v i r a v n o t e ž j e proti F r a n c i j i. k i i ma v svojem !ii o r n a r ič ti e m p ¦»¦ o g r a m u d o ft e-t a 1 9 1 2. š t e v i 1 o 2 2 d r c a d n o u g h-t o v.
Ako pa si Francija še razširi svoj mornarični program, potem bi morale tudi Italija in Avstrija misliti na razširjenje svojega, ako mislite resno vzdrževati ravnotežje v Sredozemskem morju. Le tako bi imela od San Giuliana razložena in ho-tena pomorska politika vrednost politike, sveste si »svojega cilja. * Oovor poslanca Palma je vsekakor znamenit. Tz tega govora doni uvaževanje Avstrije na morju v taki meri, kakoršne navadno ne dobimo pri Italijanih. Palma vidi potrebo skupnega postopanja na Sredozemskem morju, italijanska in avstrijska mornarica morate iti neko skupno pot,
predstavljati neko celoto nasproti drugim \eicvlasti,m, zlasti" nasproti - Franciji, ki hoče na morju gospodovati proti Italiji in Avstriji. Ali v naši Avstriji zvenijo taki glasovi o skupnem postopanju neprijetno radi tega, ker tako skupno postopanje nalaga neverjetno visoka bremena. Vedno le več ladji, vedno le več oboroževanja, kam pa pridemo pri naših slabih državnih financah! Italija ima boljše »urejene finance; torej bo morda lažje "mislila na po-množevanje svoje mornarice — ali mi! Če pa Avstrija ne bi mogla slediti Italiji mi bi se tako ne postavljalo sproti ravnotežje proti Franciji, potem pa sploh ne velja, graditi si ladje v taki meri, ker pač se ne more priti do ravnotežja. Ta slučaj pa bi zbliževal Italijo s Francijo in struja, ki stremi za takim zbližanjem, je velika v Italiji. To se čmje iz tlistov in tudi iz poslanske zbornice. — Če bi obveljala Palmova namera, potem bomo gradili ladje, da bo veselje! Kdo le jih bo plačal?
Ali osti proti Avstriji se le ni mogel i/ogniti tudi Palma. Postavil je razmerje 1,5 : 1; ipo tem razmerju bi se gradili drcadnoughti iz istrahu pred Francijo. To se pravi: Italija ibo vedno močnejša na morju, Avstrija šibkejša. Spomin na Vis še ni izginil in nikoli ise v Italijanu ne da udušiti čut potrebe maščevanja ža Vis! — Uuustvo pa se bode končno uprlo tem" večjim bojnim svrham, večnemu oboroževanju in iztiskavauju denarja iz ubogega trpečega človeka: kaj res le v orožju je gotov mir, ikaj res ni boljšega čutetva v človeštvu, ki bi napravil mir brez ved-•nega tičanja v orožiju na kopnem in na morju? R a z o r o ž e v a n j e hočejo ljudstva in mir za proč vi t gospodarstva in vseobči napredek ter blagostanje človeštva.
V to smer naj krenejo tisti, ki imajo usodo narodov v svojih rokah.
POTAPENKO:
Generalova hči.
Prevel: A. M. (Dalje.)
»O. ne, tu ni nikakih tajnosti!... Slučajno sem spoznala njeno dušo in uvedla sem se, da je bila to prekrasna duša... Vse vam bom povedala. AH preje vas prosim, da mi obljubite le jedno...«
»Govorite, jaz... Jaz vam bom storil vse, kar morem!...«
' »Ona je zapustila neko stvar... Vi, kot njen oče, imate pravico do te stvari. Jaz pa vas prosim, da jo pustite meni. Zame je zelo dragocena ... Glejte... Vse vam bom povedala... To je njen dnevnik...«
»Klavisn dnevnik?«
»Da, Klavrn dnevnik... Pisala ga je zadnje dni. Tu je knjižica, glejte... Vzemite jo s seboj, pa, jo preberite.«
Starec je vzel knjižico iz njenih rok, obrnil takoj prvi list in esastrmel v vrstice na prvi stranic Spoznal je-, pisavo Klavdije Antonovne in nova žalost, nežna, do solz genljiva, mu je objela dušo. Čuvstvo tope, brezupne bolesti, -kateri ne bo najbrže nikoli našel utehe, tolažila,   se je za hip
ublažilo, ko je začutil v svoji roki živo roko svoje hčere. Njena pisava! Ona, prav tista, s katero je pisala, ko je bila doma, pravilno, ravno, samo da je zdaj postala krepkejša, bolj dovršena. Da, nekaj močnega, nekaj ginljivega je v teh ravnih potezah, točnih in pravilnih: roka, ki jih je pisala, je morala biti del bitja, ki je poznalo sebe, svoje sile, smotre, hrepenenje, močnega bitja, ki je bilo sposobno, da vstvari v življenju nekaj trajnega ... Da, ona je to pisala, njegova mala Klava, ona miia, vesela, brezskrbna Klava, ki ga je ranila v srce s svojim nerazumljivim postopanjem ... Ves ostanek svojega, življenja je posvetil težkemu nedoumevanju, brezuspešnemu reševanju vprašanja: »Zakaj, zakaj?« A glej, v tej knjižici je rešeno to vprašanje.
»Ali mi boste dovolili, da čitam tukaj, pri vas?... Vi ste me oživeli... Jaz ne vem, kako, s čim naj se vam zahvalim, gospodična!...« je govoril starec z drhtečim glasom, vrhtega ji je krepko stisnil roko. V njegovih očeh so se zahlesketale solze.
Manjička je vstala. Tudi njo je ganilo: te iskrene besede, ta pritisk roke, in že sam pogled na starca, ki se je tako razveselil ... A nad čem? ... Nad par vrsti-
Nadalievaitie vame na Balkanu.
Klici za mir.
Turški časopisi    moledujejo za mir. Prcrt kratkim še so hoteli boj do skraj-
nosti, do zadnjega, sedaj nočejo mir.
Pišejo, da o "volni in miru; ne bo odločevala por ta temveč armada se bo morala izjaviti, ako je mogoče še uspešno bojevanje. V slučaju, da se odločujoči krogi pri armadi izjavijo, da je boljše skleniti mir, tedaj bo Turčija mir sklenila, kar ji bo v toliko lažje, ker ima garancije za •prevzetje enega dela državnega dolga in za prosto veroizpovedanje prebivalstva, ki biva v zemljah, ki jih Turčija odstopa balkanskim državam.
Mirovni pogoji velevlasti.
Zastopniki velevlasti so naznanili, da predlagajo sledeče mirovne pogoje:
1.  Mejo n;;d Bulgarsko in Turčijo tvori linija rrr/e~ Ergene- Midija. Vse ozemlje, zadani,'«» od te linije je last balkanske zveze, razven Ailbanije, kateri določijo meje velevlasti.
2.  Vprašanje Egejskih otokov rešijo velevlasti.
3. Turčija se odpove Kreti.
4.  Velesile so sicer proti vojno-od-škodninsiki zahtevi balkanske zveze, vendar pa dovoljujejo, da se balkanski zavezniki udeleže sej komisije <za ureditev turškega državnega dolga in finančnih fore- . .men novoosvojenega ozemlja. Sejam te komisije 'bo prisostvovala tudi Turčija.
5.  Velesile zahtevajo, da se takoj pri začetku mirovnih pogajanj ustavijo vse sovražnosti ma bojišču. Za slučaj, če bi balkanski zavezniki odklonili ponudbo velevlasti, ne morejo računati na njih pomoč pri pogajanjih glede ureditve finančnih in drugih vprašanj.
Nota velesil in zavezniki.
,        Sofijski »Mir« piše z ozirom na znane 1 predloge velesil, da (pojde posredovanje j še dalje in se pri teh točkah ne vstavi. 1 Kar se pa tiče zahtev velesil, da mor a-J jo t aik o j z im i r o vn i m i p o g a j an j i prenehati vojne    operacijepa pravi »Mir«, da je silno dvomljivo, da bi zavezniki brez jasne in trdne   garancije, j da se mir tudi sklene, to zahtevo velesil sprejeli. Ničnost in neuspeh   londonskih konferenc, za časa katerih iso vojne operacije počivale, kar so skušali Turki do-
cami, katere je napisala roka njegove hčere, ki jo je pa vendarle izgubil na ve-fkomaj.
;>Tukaj vas ne bo motil nihče,« je rekla Manjička, »v tem -naslonjaču tu vam bo udobnejše.«
In primaknila je k mizi jedini naslonjač, ki je bil ostal od Klavdije Antonovne, poikimala mu z glavo in odšla iz sobe.
Zinajida Petrovna in Hivrja sta sedeli zunaj na klopi. Obe sta čutili, da se vrši tamie v sobi tajitstven in nenavadno važen razgovor. Zakaj Manjička ni brez vzroka zaželela, da ostane sama s človekom, katerega je videla prvikrat v svojem življenju. Nekaj je gotovo morala imeti na srcu.
Ko je prišla Manjička ven, sta se obeti ve ženski začudili, da je sama, in za-strmeli vanjo z izbuljenimi očmi.
»Obljubila sem mu, da ga ne bo nihče motil,« je rekla Manjička, »prosim vaju torej, da ne gresta tjakaj.«
»Kaj pa dela?« je vprašala Zinajida Petrovna.
»Bere... Prosim vaju, da ne gresta noter«...
»Ah, to je gotovo tisti rokopis!...« je pomislila Zinajida Petrovna. »No, to bo
trajalo dolgo!... Ali ne bi šla ta čas k popovim? a?«
Obrnila se je s svojim vprašanjem k Manjički, dobila pa ni ntkaikega odgovora..
»Torej grem!« je dodala; kopa tudi sedaj ni dobila odgovora, je vstala Sin odšla naravnost proti župnišču.
Hivrja je sedela in sedela in premišljala* h kateri sosedi bi sla. Žensko srce je zahtevalo, da 'se izlitje. Po njenem mnenju so bih dogodki tega dne tako važni, da jih je morala izpovedati ženski, <ki joiprvo sreča, kateri, to ie vseeno.
In odšla je., Manjička je ostala sama na klopi. Zakrila je za nekaj časa obraz, z rokami in si predstavljala one občutke, ki jih je moral imeti stari general pri čitanju izpovedi svoje hčere. »Ali sem storila prav, da sem mu povedala o dnevniku in mu ga dala, da ga prebere?« se Je vpraševala in si odgovarjala: »Sem, da!« Vprašanje o vzrokih Klavinega postopanja je neizmerno važno «a njega. In sploh naj zve resnico! Morda ga bo ta resnica vnfc čila? Pa naj ga! Resnica je prekrasna tudi tedaj, kadar uničuje. Jaz ivem to pa isefoi. Jaz sem postala tisočkrat nesrečnejša, ko sem fpoznala resnico, toda srečna sem , zato; 'ker jo poznam.«
bro izraMti, so aaveanikom še vse preveč Živo pred ožini, da hi šli sedaj «o-,pit isto pot.   .
Avstrija in Crnagora.
Govorilo <se $e že o — ultmiatumu. Vojna s Črmoigoro!
Vsa reč pa se re§i mirno. Črnogorska vlada Je v bistvu ugodila avstrijskim zahtevam, pripravljena je, odposlati svojega parlamentarja v Skader k Essad paši, da se pogaja ž njim glede odhoda civilnega prebivalstva iz mesta. Dalje je tudi izjavila, da je pripravljena prenehati z obstreljevanjem mesta, dokler ne zapusti mesta vse civilno (prebivalstvo.
Kar se tiče dozdevnega nasilnega konvertiranja muslimanov in katoličanov in smrti patra Palica, je Crnagora privolila, da se vrši preiskava ob navzočnosti avstrijskega kozularnega funkcijonarja. Crnagora v tem vprašani« ni povsem ugodila avstrijski zahtevi, ki se glasi, da naj preišče ta slučai avstrijski vicekonzul od navzočnosti nadškofa Mledlje. Tako bo avstrijski konzularni zastopnik sedaj samo prisostvoval preiskavi, ne pa funkcioniral kot preiskovalni sodnik, kakor je hotela Avstrija..— Črnogorska vlada pa je pozvala na to preiskavo tudi zastop-' nike vseh ostalih velevlasti, da se na licu , mesta preoričaio, v koliko so opravičene obtožbe dunajskega nemškega časopisja in avstrijske vlade in kako pretirana le gonja, ki se je pričela pred par dnevi z Dunaja.
Protest Črnegore pri velesilah proti postopanju Avstrije.
Cetinje 24. Črnogorska vlada je izročila zastopnikom velevlasti cir.kularno noto, v kater? energično protestira proti zahtevi Avstrije, da se moTajo prenehati vse operacije pred Skadrom, dokler ne odide iz mesta vse civilno -prebivalstvo. DaHe protestira črnogorska vlada tudi proti avstrijskimi grožroiam m izia<vlia. da Domeni pastoiDamie Avstrije kršitev nev-tralitete. ČnKvrorska vlada hoče vpošte-vati željo velevlasti erlede odhoda civil-. isega prebivalstva iz Skadra in naznanja, da je v to svrho danes zfutrai že odposlala svoiega parlamenterja k poveljniku ska-drske posadke.
Ustavljenje operacij pred Skadrom.
Belgrad 25. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bodo velesile v najkrajšem času taiko pri črnogorski in srbski vladi intervenirale za ustavitev vojnih operacij pred Skadrom. 'ker se je baje po-slaniška reunija že •defrnitfvno izrekla za albanski Skader. Djakovico pa pripozmala Srbiji. Zastopniki velesil bodo izjavili, da je -pod tem pogojem nadaljevanje obstreljevanje -mesta brez vsakega (pomena, obenem pa še posebno pozvali Srbrjo, nad odpokliče svojo armado fe onega dela Albanije, /ki pripade ,po sklepu velesil novi Albaniji.
Vprašanje Skadra in Djakovice.
London 25. »Reuterjev uTad« poroda: »Velesile so se že sporazumele tako glede severnih kakor severovzhodnih albanskih mej. Tudi vprašanje Skadra in Djakovice |e že rešeno in izide tozadevno v najkrajšem času oficijalno 'sporočilo, balkanski zavezniki pa bodo obveščeni o tem Še v posebni noti. — Veleposlaniki razpravljajo sedaj le še o določitvi južnih mej Albaniji.
Bulgari zmagovalci pred Odrhfom..
Sofija 25. »Agence tefegraphioue Bul-gare« poroča: Danes ob en! zjutraj je pričel fciočasno na vseh krajih generalni naskok bolgarske armade na vse utrjene pozicije pred trdnjavo. Ob pol štirih so Bulgari, kljub strašnemu odporu sovražnikov, prešli v bajoneta} naskok in se jim je posrečilo zavzeti vse vzhodne pozicije Utrdbe pri Maslaku kakor tudi fort Maslak in vse neposredno pred vzhodno trdnjav* skp linijo ležeče utrjene pozicije, so padle v bolgarske roke. Bulgari so,pri tej priliki zaplenili 12 topov z vsem materijalom, 4 mitrafleze in vjeH 300 vojakov.
Bulgarske čete so zasedle tudi Ser-veander, ki leži približno kilometer od glavne trdnjave.
Na zapadu in jugu Je bulgarska armada na vaej črti pregnala sovražnika te pozicij In ga zasledovala naravnost do trdnjave.
Džavld paša se je udal s celo armado
.;      Srbom.                      '   '
18.000 T srkov ujetih.
Cetmje 25. Uradno se poroča: Džavld paša, ki se jo po bitki pri Bitolju umaknil v gore, se je sedaj ob reki Ikurabl udal s celo svojo armado, broječo 15.000 mež, Srbom.
Skader — albanski!                  i
Kaj zaman so se trudili hrabri Črnogorci pred Skadrom, 'ga oblegali toliko Časa, prestali toliko trpljenja in zaman je legk) v zemljo toliko Črnogorskih junakov, ubitih pred Skadrom! Velevlasti so govorile in se odločile, da Skader in Djakovo imata pripasti Albaniji. Pokopani so vsi črnogorski upi na Skader. Kaj se zgodi? Velevlasti pravijo, da če se ne bo njihova volja spoštovala, potem padejo po ornim, ki 'bi se protivil, vse velevlasti ne le ena. Kaj bi hotele prav s sveta spraviti Črnogoro! Cudmo pač bo in nezaslišano v zgodovini, če se bodo morali Črnogorci umakniti izpred Skadra brez
uspehov.....   po toliko bojih   in takih
žrtvah!                                                   [
Arnavti proti avtonomiji Albanije.
V Carigradu je bil kongres arbamaš-kih zastopnikov iz srednje in južne Albanije in na tem kongresu s» izjavili, da je za Arbanese nesreča, ako Albanija ne bo neodvisna nego samo avtonomna, ker bi bila tako pozorišče neprestanih intrig. :    i
Zato &o sklenili, da naj Albanija, ako nima biti povsem neodvisna, rajše sklene realno unijo s Srbijo. Ara Sikmed, pred-sednik kongresa. <je šel s tem predlogom v Srbijo. Kongres je izdelal memorandum v tem smislu za" poslanike v Londonu.        «
Beogradska »Samouprava«            |
pravi, da je čudno, da se ne zahteva tudi za Odrhi iste mere kakor za prebivalstvo Skadra in zakaj se zavzemajo za turške ubijalce tolikih kristjanov in zahtevajo zadoščenje za katolika, k/i je ljudi hujskal in bežal. — Čudiro, da se sedaj zahtevajo izhod prebivalstva in Skadra, ali tuji konzuli niso bili s tem zadovoljni, ko jim je Crnagora mnogo prej to ponudila.....      ;
O umoru patra Palica.              j
Vesti, iki so bile razširjene o smrti patra Palica, so tendencijozno predelane. Frančiškanski menih Palic je ščuval prebivalstvo na upor proti Črnogorski vladi. Zato je 'bil ujet m z tujim 55«'drugih kmetov ier bil izročen sodmiji v Peči. Ker je bila straža preslaba, se je posrečilo patru Pa-liču uteči. Vojak, ki ga je na begu videl, mu je zaklical naj se ustavi, česar pater ni storil, nakar ga je vojak ustrelil.
O spreobračanju.
Neresnične so vesti o nasilnem spreobračanju v Peči in.Djakovu. Katoliki in Mohamedainci so po okupaciji oddali oro- ' žje ter zaprosili, da bi se smeli vrniti k veri svodih pradedov. Oblasti so jih odbile, prizrenski nadškof je bil obveščen, je šel na lice mesta ter jih skušal odvrniti od namena. Ko je tudi njegova beseda bila brez uspeha, so dale oblasti privoljenje za .prestop.
Oglasil se je tudi nadškof iz Bara in izjavil, da so vse vesti o nasilnem spreobračanju katoličanov k pravoslavju neresnične; v okupiranih deželah se nikokar ne sili v pravoslavje.                    : !;
»Skodra«, »preohračanje«, »umor Palica«, to so zopet tri reči, 'ki so prinesle blamažo avstrijski diplomaciji in so postavile na laž velike slovamske sovražnike, katerih je toliko ravno v naši državi!
Inozemstvo.
V angleški zbornici je sir Edvard Orey govoril p mednarodnem položaiju, rekoč, da balkonsko vprašanje ije rešeno v glavnih točkah. R e 8 a n o j e t u d i s k a-d r s k o v p t a š a n j e. Z mirom na solidarnost vseh evropskih kabinetov ho treba pred Sik a d rom ?is t a v iti nadaljme vojne operacije. Ako bi se Baikams-ki izaveizniki ne uklonili tej i aih t e v i, pride do skupne akcije vseh velesil in ne do korakov  kake posamezne   države.
Sasonov o mednarodnem položaju, — V proračunskem odseku dume je govoril ruski zunanji minister Sasonov ter orisal mednarodni položaj iza precej ugoden, povdarjajoč med drugim, da se reši mirno -bulgarsko-riumuniski spor. Vzdržal pa se je vsake opazke glede usode Skadra.
Tudi v Berolinu sodijo mednarodni položaj za dokaj ugoden ter pričakujejo kmalu konec balkanske vojne. Sporazumi med Avstrijo in Italijo ter med Avstrijo in Rusijo glede mej Albanije so že tako trdni, da najnovejši konflikt med Avstrijo in Črnogoro ne .spremeni nič v tem pogledu.
Nemška proti Poljakom naperjena politika. — 'Nemški uradni list v Berolinu priohčuje naredibo »glede znanega razla-stilnega zakona, v kateri se cela vrsta krajev v (deželah Vzhodne Prusiije, Po-morja, Šlazvka in Šlezvika Holsteina oz-nača za narodno ogrožene. V teh krajih naš se utrdi nemški živelj potom naselitve na rodnih tleh Poljakov, katere naj <se požene z doma. kije? so se rodili in kjer so živeli njihovi dedje. Kaj takega v dvaj: setem stoletju v znamenju nemške kulture!
Generalni štrajk v Belgiji. — Ker je določen generalni štrajk delavstva radi volilne reforme, namerava mimiisterski svet določiti, da se pokliče pod orožje več letnikov reserve.
Turki še vedno hujskajo Beduine v Cirenalki. — V Cirenaiki ni še popolnega miru, marveč (se vršijo opetovani spopadi med Italiiani m Beduini. Te dni je došel v roke italijanskih vojakov neki 'turški artilerijski podčastnik, v beduinski obleki, in ta je povedal, da (je med Beduini še mnogo Turkov m da če bi teh ne ibilo, bi bil že izdavnaj mir v Cirenaiki.
Rusija pomaga Črnigori. — V Črni-gori vlada vsled vojne velika beda. Zato je poslala ruska vlada v Čraogoro za dva milijona rubljev žita, katero se razdeli med prebivalstvo.
Protlavstrijske demonstracije v Kiie-vu. — Na zahtevo zunanjega ministra Sa-zonova je poslala ruska vlada v Kijev preiskovalnega sodnika, da dobi krivce .nedavnih demonstracij Kijeviskih nacionalistov proti Avstro-Ognski. Nacionalisti so bili pri Stahpinovem spomeniku sežgali sjiko avstrijskega cesarja Franca Jožefa.
Politični pregled
Avstro-Ogrska.
Povišanje rekrutnega kontingenta v Avstro-Ogrski? — »Ungarische Corres-poudenz« poroča, da vojno mirosterstvo se domenjuje z vladama, avstrijsko in ogrsko, v svrho, da bo zahtevalo v parlamentih novo povišanje rekrutnega kontingenta v povišek armade v mirovnem času na 400.000.
Naš zunanji minister Berchtold namerava demfeijonirati, kakor hitro se reši kriza. — Blamaž in poraaov je doživel dovolj.
Domače vesti.
Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, se je pripeljal danes popoldne okoli PA v Gorico z avtomobilom. Ž njim se je pripeljala soproga vojvodinja liahenberg in neka druga dama. Vstavili so se pri grofici Waldburg, rojeni avstrijski nadvojvodinji, ter se potem ustavili v hotelu Sudbahn, od koder so se odpeljali popoldne ob 3. nazaj v Miramar.
Volitve v goriški deželni zbor še oiiso razpisane.. Vršile pa se ibodo najbrže meseca julija.
Velikonočni prazniki. — V soboto so se vršile v Gorici običajne procesije; vreme jih je dopustilo, dasi je je bilo bati, da se zdajpazdaj zopet vsuije dež. Deževno in oblačno je »bilo cel veliki teden. Ve-likanoč je prešla brez solnca, drugi praznik pa je bil posebno neprijeten; dež, oblačno' cel dan. Tretji praznik pa smo imeli krasen topel pomladanski dan. Zjutraj ob Jv uri je bilo še oblačno, ali.kakor da bi uevidnaroka obrisala nebo, so izginili oblaki in sotnee je posijalo ter sijalo in grelo cel dan. Zatorej pa je tudi vse hitelo ven, v gotiko, vtzibujajočo ise prirodo; cela okolica de bila polna izletnikov im goriške kavarne, ki so bile preišnja dva dneva pome, «0 bile prazne. Železniški promet je hil -oh prazmikih, kakor vselej, velik; živahno zlasti je bilo, ko so se vračali vojaki. Videli smo v Gorici v praznike nekaj tujcev; tned temi nekaj Ljubljančanov.
Novara. — Tukajšnji pešpolk 5t. 47.. iz Štajerske .proslavijo..vsako leto slovesno spomin ma 'bitko:pri Novari 23. marca 1849., v kateri je hil Karal Albert od Avstrijcev premagan ter se de odpovedal prestolu, V tej bi<;ki se je, posebno odlikoval pešpolk št. 47., Xi je hil takrat še ves slovenski, pozneje šele ,so mu pri-delili tudi nekaj nemških okrajev, talko da je sedaj več nemški nego slovenski. — Slovesnost se je vršila v nedeljo dopoldne na Travniku sredi mesta; tam je bil postavljen pešpolk z zastavo- in godbo, maša je bila pred cerkvijo sredi (zeleno okinča-nega prostora. Občinstva se je zbralo na Travniku jako velika množica, ki je obdajala vojaštvo; spredaj so bili sedeži. Navzoči so bili general, Častniki vseh vrst tukajšnjega vojaštva, zastopniki vseh oblasti, indškof in knez je 'tudi dp.^.1. Cel Travnik je bil poln občinstva. Vreme je bilo tisti čas še dokaj ugodno. Vojaški duhovnik 'je imel pridigo, sledila je.maša, po maši pa je imel nagovor ma polk polkovnik Majer, ki je v zbranih besedah proslavljal spomin ter izaklical trikratni i»hoch« na cesarja. Med temi klici je zasvirala godba cesarsko himno, z grada pa so zadoneli streli iz topov, 18 po številu. Veličasten trenotek. — Sledilo je običajno defiiliranje in lepa slovesnost je končala v uzoraem .redu ob navdušenju navzočih,
Prazniki ostanejo prazniki. — Papež je s svojim »motu proprio« z dne 9. oktobra 1911. odpravil drug praznik o Božiču, Veliki noči in Binkoštih im še nekatere druge, nekatere pa postavil na nedeljo. Tačas de bilo precej prerekanja radi odprave pravnikov, zmagalo je končno na-zirauje, naj ostanejo praizniki kakor doslej in naj se ma "navedene dni ne dela, kakor se doslej ni delalo. Seda? konečmo se je oglasila v vprašanju praznikov tuidi avstrijska vlada, ki je pred kratkim razglasila v »Wiener Zeitung« dame uvede nikak-ih prem emb glede* prazni k o v, irnarveč ostane po c. kr. uradih, šolah, zavodih in tvormicah 'vse po starem.
Za Narodni muzej so darovali: 1. Matija Kenda, nadučitelj v Volčah, 12 srebrnih in 209 (bakrenih novcev. 2. E. Prinčič, nadučitelj v Pevmi, knjigo: Pesme v medel e celiga leta. 3. Anton Spinčič, dijak v Gorici, Ljubljanski list. 4. dr. E. Dereami, zdravnik v Gorici, 3 novce. 5. Ivan Majcen v Gorici 1 nemško knjigo. 6. Štefan Segala -iz Kanala bronasto kladivo in nakovalo, več kosov bakrene rude, 2 srebrna in 5 bakrenih novcev. 7. Jos. Prijatelj, c. kr. vadniški učitelj v Gorici, nekaj starih listin iz 17. in 18. stoletja. Josip Lapamja s Pečin je poslal dve stari uri. Josip Gruntar, mfear v Kobaridu, pa starinsko, lepo re&Hamo skrinjo. Odbor.
Izredni občnJ zbor akad. fer. društva »Adrija« v Gorici se bo vršil danes ob 8. uri zvečer: »pri jelenu«. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika, volitve, slučajnosti, predavanje dr. H. Turne o Kantu in Marcu, in diskusija. Vabi se vse Adrijaše in starešine.
Goriška podružnica S. P. D. priredi na beio nedeljo dne 30. marca. 1933. izlet na Šentviško goro (645 m). Odhod zjutraj z vlakom drž. železnice ob 6.8 do postaje v Grahovem, odtod peš na Bukova in na Šentviško goro. Povratek po dogovoru čez Pečime na Slap ali čez Ponikve in k sv. Luciji. Nekaj jedi je treba vzeti s sabo. Vabljeni so člani ,in ljubitelji hribov.
V Gorici je umrl bivši trgovec Anton Kiihnel, star 79 let.
Za ministerialnega konclpista v finančnem ministerstvu je imenovan \ kr. finančni komfear dr. F. Gregorrč v Trstu.
Naši okoličani Imajo vedno pritožbe radi goriških tržnih komisarjev. — Tako js pred kratkim vzel komisar pri    »ruši
hiši« vrč mleka ljudem, ki stalno vozijo \i Šempasa mleko ter oskrbujejo z mlekom do 80 strank; vozijo mleko tudi v bolnišnico in umobolnico. Ko jim je bil pred 3 leti vzet vrč mleka, 'so morali plačati globo 10 K. Sedaj bo inorda še več. Ko so šli potem po vrč, ga 'je prinesel mestni policaj in kulhkije, komisar se je ipred očetom H. zaklenil v sob_o,.;JPjjzadej^^ ko v mesto, doDud"rnletto^t^i^mm^;'^ da ga sami ne morejo 'pregledati, zato želijo že poštene preiskave mleka in če kaj ni prav, da se ipove, ali da bi trpeli kazni, proti temu se upravičeno upirajo; pni nimajo nikakegtf kamena,, šfcodovatfftoga, t\ mlekom, ali. zahtevajo oC strani goriških magistratnih organov tudi polnega upoštevanja tega, ne pa da se kar pobere mleko :n odnese vrč, ikaterega 'se potem dobi iz kuhinje.
Za promet s tujci v naši deželi. — Koliko se je že pisalo o prometu s tujci, v naši deželi, koliko nasvetov je bilo podanih, ali kako malo se je zgodilo. Na slovenski napredni strani je bila vedno poštena volja, delati za promet s tujci, ki bi lahko dajal naši revni deželi lepe dohodke, toda z raznih strani so bile tu zapreke; ni bilo volje, sodelovati. Na i tali jamski strani se ne stori za promet prav nič; Še za Grade/ skrbijo tujci. — Seda i pa hoče deželni odbor vzeti v roike akcijo za tujski promet v naši deželi, izdati kažipot, delati rekta-mo po listih ter dajati vsa prometa s tujci se tičoča pojasnila v posebnem .deželnem uradu. 4000 K je votiral deželni zbor v ta namen v svojem •zadnjem zasedanju.                                        !      ,¦—¦¦¦—'
Preveč laškega petja se <čuje' še vedno iz slovenskih ust, toliko v Gorici, kolikor semintje Še v okolici: včasih pa se naleti v vlaku ma mlade ljudi, ki čehmjafo med seboj po 'laško in pojejo po laško. Če oa vprašaš koga izmed njiih kako reč, pa H odgovori v čisti slovenščini in hitra vidiš, da imaš pred seboj Slovence, ki pa tako spoštujejo svoj jezik, da ga nočejo rabiti, marveč se pačijo s spakedrano Jaščino. Ni več takih slučaiev toliko, kolikor iih ie bilo včasih, ali še so, in to je žalostno rn to se ne s<me poditi več! Kdor zaničuje svoj jezik, zaničuje samega sebe in kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Porotne razprave. — Poleg ie naznanjenih razprav se bo vršila še razprava proti 82 letnemu Valentinu Jazbecu radi tatvine in goljufije. Delavec Marega iz Gorice pride pred porotnike v torek ma dan 1. aprila.
Cirkus Schmidt v Gorici, na prostoru starega pokopališča, vzbuja splošno pozornost: dosedanje lepe predstave so pridobile občinstvo, ki pridno obiskuje imenovani cirkus ter se divi posameznim točkam vsporeda: sigurni streli ženske roke kar presenečajo človeka, »Peter« je ljubljenec občinstva, v dresuri in akrobatiki se vidijo nastopi, ki (kažejo pohib vrednost cirikusa Sohmrdt
V  bolnišnici usmiljeni 'bratov v Go-nci se nahaja 23 letni Fran Vuk, 'katerega ie baie mekdo (napadel na Velikonoč 'zvečer, ko je šel domov ter mu prizadjal več ran. — Streljali so z možnarii ik procesiji v Solkanu. Pri zažiganju je dobii 27 letni •fasim Oravner po obrazu in rokah pogodbe, radi 'katerih ie moral v bolnišnico.
Razgrajali so in prepirali so se po mestu nekateri mladiči v praznike, kakor po navadi. Policija jih je aretirala več in potem pustila na svobodo. Pridržali pa so nekega R. Medveščeka, 'ki se je na Komu prerekal z vojaki.
fzored sodniie. — E. Pi.crnata.ri in Al. Podgormk iz Črnič sta bila obtožena tatvine vreče sladkor?a 103 kg z vosa Ivana Ciuhe. L. Fišer pa ie bil obtožen, da ie po krivem oričal. Podpornik ie -oproščen, Pijrnatari obsoien na 6 mesecev ječe.Ti-Ser pa na 15 dni zanora.
Samomor. — Obesil se ?e včeraj na untfk-ii,'.za gradim nri hiši št. 35. Tvan Fornrv/arič, 39 let star, doma iz Št. Petra nri Gorici. Najbrže ga je gnala v smrt beda.
V  Sočo le skočil včevai ponoldne neki Ivan Jiiša. TO let stan s Kbroškeira dotna. Ali nr*temni1j so g? iz vode. KonstaiHralo *« *p. ^n jf» bi! fami precej -natrkan. JuSa je trgovski mnmofinik.                        ' *   .'•
.lavni nWs priredijo vrtovinski fantje na belo nedeljo, tink 30. t. m,
Književnost.
Knjige Slovenske Šolske Matice.  —
Imamo tri  Matice:   Slovensko   Matico, — Šolsko Matico in Socialno Matico. —
Slovenska Matica je ravnokar praiz« inovala svojo petdesetletnico. — Socialna Matica zbira prve sile za bodoče delo — Šolska Matica pa nam je predložila' te dni ^H^^^legrtHrleta. <-HEpiamo tudi drug'© Matice: Glasbena Marica itd. ki v.rše^važno.delo v našem kulturnem živ- j ljenfu — -toda kot književna društva mo- J ramo.imebi pired očmi gorenje tri Matice. Vse* tri so važne, 'vsaka.iz njih ima svoj delokrog in toliko dela, da bi potrebovale desetkrat toliko sredstev, stokrat toliko sotrudnikov in tisočkrat toliko članov, ako bi hotele izvršiti vse, kar je nam kot kulturnemu narodu potrebno. Kulturne potrebe malega naroda so iste 'kakor pri velikih narodih — sredstev pa ge mnogo manj. Pod temi razmerami tirpi delo vseli treh Matic. Priznajmo pa, da skušajo vse tri izvršiti, kolikor je pri danih razmerah mogoče.
Delo .treh Matic je razdeljeno. Slovenska Matica goji (književnost in vedo — Socialna Matica hoče izdajati spise — Šolski Matrici pa pripada naloga skrbeti za knjige, ki .jih potrebuje naša šola in in naši vzgojitelji. Zapisal sem vzgojitelji, da ne bo pomote, ko bi rekel učitelji. To polje je obširno in važno. Dokler nri bilo »Matice« se je čutilo, da je. vrzel v naši kulturi. V 12. letih je Matica podala toliko lepih del, da more danes s ponosom kazati na svojo preteklost.
Naša širša tudi napredna rim inteligentna javnost gre rada 'brezbrižno mimo takih stvarij, ki jih po drugih narodih smatrajo za svoij ponos. Tako tadii v naši Šolski Matrici dela le nekaj agilnih ,mož, nekaj profesorjev in učiteljev. Povejmo takoj, da je zadnjih »razmeroma mnogo več — in da naši profesorji tudi tu ka-že'o nekako svoje vzvišeno stališče in mislijo menda, da jih slovenska šola' ne b-nga. Ako bo kutanni zgodovinar čez pol stoletja pregledoval maše delo sedanje dobe — bi pač maral marljivemu učiteljskemu stanu priznati veliko važnost v delu za napredek — ne le v šoli, tudi v javnosti »in v publicistiki — dočim ibo slovenski profesorski stan z malimi izjemami lahko .zamolčal. To je bridka resnica, ki bi jo bilo treba povedati enkrat na vsa usta.
DOPISI.
Iz kobariškega okraja.
Iz Kobarida. — (Elektrarna.) Ko-nečno smo vendar-le električno razsvetlili naš prijazni trg. Po ulicah je svetlo kakor na Travniku v Gorici in na trgu pred cerkvijo beres lahko po noči časopise ob električnem svitu. Nekateri naši neverni Tomaži pa zevajo v električne žarnice in obločnice ter se čudijo, da se je to doseglo brez inženirjev iz Švice.
Tudi tu pri nas se še vedno najdejo ljudje, ki nimajo nikakega zaupanja v domače slovanske ivrdke in da vidijo vse popolno .le pri ptujcih-Germanih, ki hočejo izkoriščati naravne sile naših sinjih gorskih voda in tu bogato investirati ptuji kapital.
Sedaj je tu pri starih divnih mlinih »Elektrarna Ing. H. Uhlif Kobarid — Goriško«, ki pa preide takoj po ureditvi v last občine ali pa domačega konsorcija, ako ne privoli v prvo deželni odbor.
Naša elektrarna uporablja lahko do 50 konjskih moči rečice Idrija, a za razsvetljavo vsega trga in vseh zasebnih hiš bi baje rabili le do 20 konjskih sil. Zaved-nejši naši sosedi rz fdrskega se tudi že po-gaiajo s tvniko za ulično razsvetljavo njih vasi in prične se že v kratkem z napeljevanjem električnega toka po sosedni občini. Tako je prav!
To je lep napredek za Kobarid in ldrsko in iz srca želimo, da bi se to novo podjetje popolnoma posrečilo v srečo in ponos našega zavednega trga,
(Drug dopisi — Prejšnji teden smo na kratko omenili, da je dobil trg Kobarid električno razsvetljavo. Danes pa podaje-mo oenj. čitateljem še nekaj podrobnih podatkov,
;». Lansko (poletje se je obrnilo župan- 1 stvo na dež. odbor s prošifjo, da bi isti I dovolil, da sme županstvo najeti posojilo K 25.000, da prične z zgradbo lastne elektrarne. Dež odbor ni ugodil prošnji in je utemeljeval ta svoj 'sklep s tem, da se bo v dogledmem času gradila večja elektrarna ob Soči, ki bo dajala luč celi Soški dolini. Načrt je res izvedljiv — ,„tQda kedaj se uresniči — kdo ve to?
Kljub zaprekam, in sicer celo od strani, ki bi morale pri takih občekoristnih napravah še celo podpirati taka dela, je dobil Kobarid lastno elektrarno, ki je povzdignila in olepšala trg. Da se ije moglo to zgoditi je pač v prvi vrsti zasluga naših vrlih tržanov, ki so zložili med seboj potrebno svoto 25.000 in uresničili že dolgo let gojeno željo.
Delo se je poverilo inženirju Uhlir, ki je izvedel načrt s primerno zelo skromnimi sredstvi. Ob potoku Idrijca pri tako-TrVanih »treh malnih« se je napravila turbina 56 konjskih »sil, ki zadostuje za 1200 luči. Dosedaj ie oddanih 300 luči privatnikom, 40 za javno razsvetljavo po trgu in 3 obločnice. V teku 2 mesecev bo oddanih še 300 luči drugim privatnikom.
Luč se računa po 40 vm. za kilovat (v Gorici je po tem takem luč še enkrat tako draga.) Za obrtne namene se računa energija pa 13 vin za kilovat. Ker je v trgu tudi več takih, ki ne potrebujejo mnogo luči in bi pa vkljub temu imeli radi doma električno razsvetljavo, se je uredilo tako, da dotičtii plačalo pavšalno na leto 12 kron za luč 16 sveč ali pa 20 kron za 2 luči po 10 sveč. Taki odjemniki ne dobijo števca In smejo rabiti hi^ le do polnoči. Vpeljavo plača vsak sam in sicer toliko od metra.
Omeniti moramo tudi- to, da je električno razsvetljena tudi cerkev in da je bil j letos izredno lepo  razsvetljen božji grob. j        Iz Kobariškega Kota poročajo, da so ! premestitev klanca skozi florjano na ok-j raini cesti Kobarid-Bregmi prevzeli do-; mnči podjetniki.   Prav, saj so naši vrli , Kotanji spretni v tem delu.   ker se ra-z-krope no vsej državi, iskaioč zaslužka pri , železniških in stičnih podjetjih! i   "   Nnino potrebna je bila ta premestitev | toga klanca in naši vozniki jo prav željno t pračakniejo.   Hvala našemu    okrajnemu , cestnemu odboru, da nam je to izposloval v našo korist.
Avtomobi! novozil otroka. — Na Ve-t likoroč poookbie ie vo7il neki nrivatni av-[ tomobil skozi Kobarid nroti 'Bovcu. Na t Trnovem ie povozil nekega otroka in ga t imrlo no«kodoval. Dotični brezsrčnež ie i VHoh temu, da ie onazil. da se je prinesla l nesreča — voz«! z majvečjio naglico dalje. j Ker so na Velikonoč brzojavni uradi . znnrti. se ni modo obvestiti žendarmeriic v Bovcu in Tržiču, da bi ustavila drznega ^ vozača, Vnrašanie je, pride li ta človek v i roke pravici.
J     iz kanalskega okraja.
¦j Samomor starke. — Včeraj zjutraj so j našli mrtvo v gnojnici blizu domače hiše
80-!efeno Marijo Medvešček iz Anhovega.
Nesrečnica je bila že delj časa slaboumna.
Predno je skočila v gnojnico, se je slekla • prav do nagega. Ko so domačini vstali, j so kaj sumili, da se je pripetila kaka ne-' sreča, ker so našli njeno obleko. Včeraj j 'popoldne je bila na 'licu mesta isodna <ko-! misija,   ki je dognala, da je bila s^rka
slaboumna   in da je v blaznosti izvršila
sVimomor.
Htev v občinsko zastopstvo, y Katerem je bil nepretrgoma celih 18 let. Nekaj let je. bil tudi predsednik \ krojnega šolskega sveta; a zadnji čas pa odbornik cerkve-lV^sklaidovnega odbora. Preostalim naše iskreno sožalje, a tebi, dragi' Jože, večni mir in pokoj.
v   Slovo nam bridke seka rane, Solze rosijo nam oči, Oj iz Bogom, drago srce.ti!
Gospodarske vesti.
Opanke za ogrsko domobranstvo. —
Kralj, ogrsko domobranstvo namerava naročiti za leto 1914. 16.000 parov opank navadnih in 5.800 parov- lahkih. Ponudbe se imajo podati nrinisterstvu do konca aprila 1.1.
Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčati bo imela sklep Šolskega leta 1912/13 v nedeljo 30. t. m. ob 37a popoldne. Sklep je združen z razstavo šolskih izdelkov.
Zboljšanje zunanje trgovine v januarju. — Statistični podatki naše zunanje trgovine v mesecu januarju 1.1. kažejo si cer tudi pasivum. toda znatno manjši kakor v januarju 1912. Trgovska bilanca je bila v letošnjem januarju za 40'2 milijona kron pasivna, dočim je bila v januarju 1912 za okroglo 747 mil. kron pasivna. Uvoz je namreč znašal 250 mil. kron, izvoz pa 210 mil. kron. torej se 'je uvoz prov\ ianuariu 1912 zmanjšal za okrog 17 mi-l'»onpv kron, fevoz pa 'zvišal za okrog 17'fi milijonov kron, Zvišanje izvoza so v prvi vrsti povzročili sladkorni sklepi. Izvoz rafinad <je okrog 17 milijonov višji, uvoz surovega sladkorja pa za okrog 3 nrlilone kron manjši, torej se je izkazal prirastek 17 milijonov kron. Zanimive so zlasti številke sladkornega izvoza v balkanske dežele. Meseca januarja letos se ie namreč izvodilo sladkorja: na Bulgar-sko 197472 o moti 4154 v januarju 1912; na Grško 49956 meter, stotov proti 13530 a v ianuariu 1912: v Črnogoro 3627 q proti 566 o. na Srbsko 3627 o proti 0 in v evmnsko TurČiJo 208655 q proti 149670 Q v ianuariu 1912. To ugodno razmerje proti ianuariu lanskega leta velja žal le za sladkor.
Je soriške okolice.
Pevsko-bralnO društvo »Orel« na Trnovem pri Gorici bode imelo svoj redni letni občni zbor dne 30. t. m. (na Belo nedeljo) v prostorih tukajšnjega krčmarja g. Fr. Peršiča ob 3. uri popoldne. Dnevni red po pravilih. K polnoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Trnovo. — Dne 19. t. m. smo spremili k večnemu počitku našega iskreno-Ijubljenega sovaščana g. Jožef-a Volka (po domače »Calta«), V prezgodnji grob gn je spravila, v starosti 58 let, naduha. Pogreba se je udeležilo pevsko-bralno društvo »Orel« z zastavo, katerega pevski zbor mu je pel žalostinke, kakor rudi mno-gobrojno občinstvo. Da je bil v resnici priljubljen pri sovaščanih, je pokazala ' udeležba pri pogrebu hi pa njegova izvo-
Razne vesti.
Strelne vaje te aeroplanov. — Iz Be-
rolina poročaio, da prično te dni iz velikimi strelnimi vajami iz vojaškega zrakoplova »Z IV«-. metali ibodo tudi bombe. Na Bodensee odmerijo večjo površino!, na katero se bo streljalo iz višine 1000 do 1500 m. Na zračni križanki je napravljena priprava, iz katere ie mogoče hkratu vreči 12 bomb. Sodi se. da je »Z IV« najhitrejši zrakoplov na svetu ter da doseže hitrost 90 km.
Veliko poneverienie v Laškem trgu na Staierskem. — V Laškem trgu so imeli Nemci in nemškutarji svojo posojilnico in hranilnico, pri kateri so konštatirali sedaj defravdaeiio okoli 400.000 K. Blagajnik Drolc je noneveril to svoto v teku 35 let. Po reviziji na Veliki teden je izginil in se v Marihoru v nekem hotelu zastrupil. — Nemški eavod ' je dobil s tem smrtni udarec.
Dal!e "a 4. strani.
liliJDO iDUČDato *tf!*:
od twdke Bergmann 4 Oo., Tetschea na UM,
Ostane nriosegljivo prej in slej ?; bJoJi. agi-kovitosti proti pegam in ^ neizogibno potrebno ea umno negovanje kože in lepote. To.spnBatao Lriznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. kobiva se po 80 vb. v lekaraan, mlradilnioah in trgovinah 3 parfomi. Eavno takoizknSona je lilMaa lcteina „Manera«,4 ki ohrani damam čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po,« 70 (^n. povsod.                                              /;
Pogreb grškega kralja se bo vrlil v nedeljo 30. t. m,- V Atene se prepelje kraljevo truplo danes. Pogreb obeta biti kar najveličastnejši.
19 Letna Marija Vodopivec z Goriškega je služila na Reki. Te dni je 'spila nekaj strupa, hote si vzeti življenje. Prepeljali so ]o hitro v bolnišnico.
Puiiska občinska blagajna tožena. — Ko so bile dognane razne nepravilnosti v občiitisikem gospodarstvu v Pulju, je bilo suspendiranih 10 občinskih uradnikov, ki so prišli v discnlinar.no 'preiskarvo. Proces v Rovinju je že davna ikončan, disciplinarna preiskava ipa še ne. Radi tega si je dovolil eden izmed oproščenih uradnikov ta špas, da je toži*l Puljsko občinsko blagajno, ker vse je branila izplačati mu polovico mesečne plače. Razprava se je vršila pred okrajno sodnijo v Pulju, in občinska blagajna u e bila obsojena plačat? zahtevamo svoto, ker disciplinarna preiskava proti dotičnemu uradniku še ni končana in mu za ta čas pritiče polovica iplače in drugič, ker <se more zapleniti uradniku dohodke po ipostavi samo n?d 2000 K in ker je tožite!] kot uradnik postavil za predmet tožbe samo znesek 49 K. Ta občinski nastavljenec je bil Desko-vič; najbrže mu ibodo sleJili tudi drugi uradniki, ki so bili oproščeni in iproti katerim še ni končana disciplinama preiskava.
Grški kralj, natakar in meščani. — Cirški kralj je pogostoma bival v Parizu. Nekoč, ko se je mudil v AiK-jles-Bains. je korakal v pogovoru s svojim zdravnikom po trgu Carnot. Kar stopi k njemu natakar iz Grand Cafe in mu zakliče: »Podvizajte so, blagorodni gospod, Vaši prijatelji že sedijo pri skatu in čakajo na četrtega«. Kralj odvrne smehljajoč: »Vi se najbrže motite«. »Kaj še«, pravi natakar, »gospoda že dolgo čaka in -vsled dolgega časa že ne more več vzdržati. Naposled je razložil zdravnik natakarju, da stoji pred njim grški kralj. Toda kralj je nadaljeval > špas«. Šel je v kavarno, kjer so v resnici trije na četrtega čakali. Eden je pa spoznal kralja in sedaj je prišlo do dolgega opravičevanja. Kralj se je zabaval in željno Čakal na svniega dvojnika.
Ukradel----vagon riža. — Tvrdka
Josip Lewy in sin v Nagyszalonta je bila naročila 4. jan. letos pri tvornici riža na Reki en vagon, to de što vreč riža. Tovarna je poslala naročeno blago dne 7. jan., ali dne 18. istega meseca je tvrdka I.ewy naznanila, da še ni prijela naročenega blaga. Tovarna je seveda reklamirala prvo na železnici, ali v njeno začudenje jej je došel odgovor, da železnica ni dobila omenjenega blaga za tvrdko Leyw in sin v Nagvszalonta. Slednjič so po dolgem iskaniu dobili moža. ki ge ukradel vagon riža. Ta je neki skladiščnik, ki Je znal porabiti na kolodvoru ugodno priliko ter je odposlal riž neki drugi tvrdki v drug kraj na Ogrsko, kateri je poprej ponudil riž in dobil tudi takoj nekaj denarja za to. Moža so prijeli.
Z vlaka ie padla petletna deklica, in sicer na črti iz Sv. Križa v Trst. Družina Skrl je napravila iz Trsta izlet v Sv. Križ. Zvečer so se peljali domov. Blizu Miramarale siala deklica pri vratih vagona, vrata so se odprla in deklica je padla ven. 18 letni Leon Perhavc je skočil za njo. Strojevodja ni slišal žvižganja sprevodnika m vlak se ni ustavil. Deklica, ki so jo potem pripeljali v Trst. je močno' poškodovana. Perhavc pa ni dobil nobene znatne poškodbe.
100 let stara žena živi v Pulju. Tme-mije se Justina Bolaoc, rojena je btta blizu Pazina v letu 1813. Starka je zdrava in živahna in ne kaže nič volje, da bi zapustila »solzno dolino«.
Zopet roparski napad v Trstu. — ReŠ^icMsnt Ignac Schwinger je šel v nedeljo zvečer domu iz neke gostilne v Bar-kovljah. Napadla sta ga dva človeka ter mu pobrala uro, verižico in denarnico potem sta zbežala. Schwmger pravi, da ne ve nič, kakšna sta bila napadalca, ker ga je ibilo malce vino omotilo.
Strahovit orkan je divjal v Ormaiki in Nebraski v Ameriki. Napravil je velikanske škodo. Pretrgane so tudi vse brzojavne m telefonske zveze. Baje je ponesrečilo tako veliko Število ljudi.
Odgww.i! Hrtdrik ta fedafatell fv,„ KmrŽI« v Gorici. T!**: »Oorilk.TI.1«««* A, Oabrf&fc <od«ov. J. FibTlfl. . **>&¦ Pmito« i2d.jmje t!** »so&i* ta »Primorec*.     1
Hispreddt vede!
L
NajenergiBnejSe in  gotovo se zdravi  sifilis s  svetovnim sredstvom
i RUBIN GASILE-
Stotine zdravniSfcih potrdil potrjuje, da se nrotralna zoženja, prostatitis, nro-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s
M. c*m.    konfett Caslle
Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bilo J treba" rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto nriniranjo; edini korenito ozdravijo uretralna zozenja (prostatitis, uretritis. cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4'—.
Iorubin Casile, najboljšo protisifilitično in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi. anemiji, impotenci, kostoboli, isbias, vnetju žlez. poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi. sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevaleo uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3-50.
Vbrizjjaaec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis. endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3*50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                     6—1
Zobozdravnik
Dr. B. Piki
se je vrnil in ordinira znpet Corso G. Verdi 19.
Najboljše Švicarske precizne tare 9,Schaffhauscn*6 in druge raznovrstne ure zlate in srebrne. Trgovina z zlatom in srebrom, briljanti in diamanti ter optičnimi predmeti
Jakob Šuligoj,
ar« c. kr. državnih železnic in zaprisežen sodni cenilec
Gorica, Gosposka ulica štev. 25.
IKHliOflt ljudi
je.odpravilo
Kašelj
hripavost, katar,  zasliženost, krčni in oslovski kašelj s
IST Kaiserjevimi
------prsnimi karamelami — —
z znamko 3 jelke. filflfl    notavsko potrjenih priznanj od raznih zdravnikov UlUlI    in privatnikov, kateri jamčijo za dober uspeh. Bonboni so Jako lahko zaužitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., dozo po 6D vin. Dobiva se v lekarnah pri 6. Cristofoletti, c. kr. dvorni dobavitelj, L. Oliubicb, C. B. Pontoni, Ruggiero Kiirncr A. de Gironcoli, v mirodilnici A.  Mazzoli, v lekarnah: .Jiuji Hus v Vipavi, L. Kurschen v Ajelu in Maks Ajdovščini.
se sprejme za premogovni
rudnik fldria Britof (pri Diuači, Kranjsko).
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka
Gorica, Rastelj 3. Zaloga usnja.
Prvo primorsko stavbeno in kamnoseško podjetje
ALOJZIJ TAVČAR v Dutovljah okraj Sežana
zapriseženi sodni izvedenec
izoršuje use potrebne načrte, proračune, cenitue za staube, uodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
Ve*»  Cene zmerne.
3auno zahualo
izrokam   gospodu   Francu Wilhelm,   lekarnarja, c. kr. dvornemu dobavitelja v Heun-
kirchen pri Dunaja.
Po vporabi njegovega Wilhelm čaja sem
popolnoma ozdravel od dolgoletnih
bolečin protina in revmatizma.
Obiskal som prej različna zdravilišča v tu-in inozemstva, dokler nisom doznal od nekega ozdravljonca za ta sloveči čaj. Pri-občnjem te vrste iz lastnega nagiba, brez vednosti g. Wilhelm, ker nočem delati mu reklamo, pač pomagati vsem onim, ki trpijo na takih boleznih.
Dunaj.           Ferdinand Sctaubert,
profesor na konservatorju   in
član c. kr. dvornega opornega
orkostra.
Gena zavoju K 2.   6 zavojev K 10.
Kjer se ne dobi v lekarnah in mirodllnicah se poSlje direktno.  V Trstu se dobi v lekarni : Dr. Vittorio Seravallo „A1 Rodentore", , Piazza Cavana, najemnik Mafio Lang; E. I de Leitonburgovi nasl.  „Alla Salute", Via 1           Giulia 1, provis: Silvio Giraldi.
420a -1
»i
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V testni blil, Bospoaka ulic« št. 7, I. nadstr.) — TmMom it. 78.
Bačun poStne n?anUnlce Itev. 837.315. Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. ee je določilo: Hranilna vloga se   obrestujejo  po 5%. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica tarna.
Hranilne vloge S9 sprejemalo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. ^8a«Z.?!l?lSQ?l,rfstt hranita?» vlog TSled splošnega Dodraženja denarja zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 57, oz. 6% obresti od posojil
S**?1 i?1*?1 se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. ^a«??"'•   ¦   d«0-1®1*- Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku tn^anno     '  ""DHran!Il!e   vloge:   1,103.254-98.  -Posojila: ^ŽSPaT' ~ Re,ervm zaklad: 100.451-56. - Vrednost hiS:
Ušesno olje
višjoga štabnega zdravnika in fizika dr. 6. Schmiedta
0'ls'iaii        lu in popolnoma Cnsno
gluhoto, ušesni tok, ušesno brcnCanJe in nagluho.
Tudi pri zastarelih sluCajih.
Cena steklenice K 4— z navodilom vred.
Dobiva se v lakarni G. Cristofoletti v Gorldl.
--------   ODLIKOVANO--------
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratdm :
ANT. CERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluje: vsa stavbena dela,
okna, vrata, podove.....
Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in šnste. --.......
Zaloga: Strngarskin in rez-barskih izdelkov.......
Želodčne bolezni
hemorojdl, zapeka, lišaj, kožni izpuščaji, ranitve na nogah, Brezplačno sporočim na željo vsakomur, kdor trpi na želodčnih in prebavnih težavah ter zaprtju, krvnem zastajanju, kakor tudi hemoroidih, lišaju, raniivah na nogah, vnetjih itd., kako so se mnogoštevilni bolniki, ki so dolga leta trpeli na teh boleznih, hitro in trajno iznebili teh nadlog. Na razpolago je več nego 10.000 zahvalnih in priznalnih pisem.
Kruukeiisclnvcster Iflaaio* WIESBADEN, Walk-Klara      mUhlstrasse 26.