VreiniltvO: v-
» Traraika St. 577. 1. aaiatr. (oho •krki	raspoSiUaAl« lia(a). ,
PrajaMaja >u :» ptaAla vatkaria* • kianila tadi v nnalovemkca« j etika.
PJafa »e aa v »ako natisa« vrata 5 aald.,če >« asaaailo Aaino enkrat aa-- '
iiaaa, je Jp»kr»l. .0 solJ., fa, trikr*«. IU a. r. a. ~ Povrl*. tega i« raak., krat.10 p. aa ItMMpelj.
za domatfe, slovenske in občno potrebe.
V («orici, v petek M. febrniiji im
hhdja+it&kpttk. "V
Velja ^o poMi poiHtiaafteilaleta .1 g«U.,*a pol leta 1 (fll. *0 »a ;s«trt lat« HO m	ffrr'
Ulja,. jila^a aa cel* leta »a«a«f.,ftO h., a* t »2 l.lr. 30 «., aa Čet|-fT. fVi. 'Naročila* pfiMu :ja'relkHM*Qi» m) aa Miiljajt- vrtJiiHni - <
lfoB*m»i I Vili M f. v kakvamioi K. SbJimsJb vi »a Travalol
k »' po 5> #otipv.,' ■• f' " " ^
.im-u^lk.'^^..!-um----w|,|]|l)l| l| j ||
Minister Giskru odgovori, dA § 4 obsega lo' princip, kteri Se nc' velja; za nJega obveljayo d|jui-iko izpe^jaiijo daje ti;oba posebuo žvrieVnvne djCŽefne postavo; treba da je torej vteni primpru. čakati dolo^ be deielnega »bora spodnje-i aVstrijskega.-* Saihu lin «4bl bi nas tareč n|Č ne' mikala; miku našlo zavoljo liačolu, ki ga jo g. minister izrp^l, in kteromorado-Mleduo voljati ž* vite glavno državne postavo. Nadelo pa je to: Glavne državne postavo niso veljavne h tim in zavoljo toga, ker «o razglafiono; da mbfi zadobi jo, jo treba šo le pouohno deželno postavo- S tim pa Jo do-telnim {zborom važnu oblast dovoljena in.ho vjema to h federalnimi principi, Odgovor ministrov ho opira na to, da maiOka v glavnik , pOHtavab klaueulo (določbe) zatiran njih »vrHovanja.iT-Se imamo, dodati, da . Mi, je zbornica Izvolila noviga predsednika1, k^jti poprejšnji predsednik, "dr. Giskru, jo zduj' ministeV iidtranjfitvu. Novi predsednik jO fltajafskl poslanec Kaiserfeld.
. ,L ••'-!, .	1 "M" "M!1!1'! ! !' J 1 .'1 .!
■..«>*' . • ." . : .	j .. . •"„.
Ilržavni zbor. « -m h
V'ponedeljek 10. t. mi »e je sni del zpppt drjUyui zbor njh Dunaji, (pa za zdaj samo zbornica poslancev),' dasiravno niste.delegaciji svojih opravil'i*'<opravili: Sedenj t^lnov jo zbor praznoval, poprej zuvoljo Božič11 nik j^aznikov, potle zavolj dologacijskjb sej. Ker ima pa zbor še marsikaj opraviti ju to ŠO predno bodo sklicani deželni zbori) ni bilo moč čakati, da bi bili poprej delegaciji svojo zborovanje sklenili. Prva in 'naj lilnej-4a naloga, ki je čakala državnega zbora, je preračun za tekoče leto, brez kterega bi so državna malina ustavila. -- Važno pa ni vselej samo to, kar je ravno na dtipvncm'redu, teinufc večkrat tudi marsikaj drij-zega, kar po itaklučbi vmos pride..Nokaj taeogajebi^ lo v zbornici slišati pretekli, torek. Šlo jo za §-4. občnih državljanskih postav in zu pravico popravljonja volivskik spisov na podlagi t^gu člouai. Glasi »p § 4. tako-le :	Vsi državljani, kteri v: kaki občini
stanujejo in:iV djoj od svojih posostov, prislužkov (obrt-nije), ali dohodkov kaj davka plačujojo, imajo pravico za občiusko zastopstvo voliti, in va-njo izvoljeni biti s tistimi pogoji kakor obČJriarji." Ta $ daja pravieo vo-livno tudi takim, kteri je niso poprod imeli. Dunnjska' mestna gosposka j6 bila torej imenike volivnerpo tom paragrafu popravila iu pričeti bi se bile imele že tudi volitve za starofiinstvo. Vladu niže—avstrijanska pa do-tični sklep ustavi, defi, da tisti § nima $6 Veljave. Poslance K uran da interpelli zarad tega v drž, zboru ministrstvo.
Podlim ,vV -
i
Ho« /trbauije.
Potopisne črte Maksimilijana L, cena rja .mthikanskega, (Dafc gl. 1. 6.)
Po poldne Bmo se napravili ga obiskat. Trop konj nas je čakal na produ. Le malo pa jih je imelo prav za prav sedlo, na druzib pa bo ležala stojala, kakorina se rabijo za nošo poljskih pridelkov,	11
Čudili smo Be, pk: ni bilo^ časa se čuditi ih muditi. Mladost se je mogla z Vsemi zlatimi oramnicami (epau-letti) in s vso žlahtno toaleto na medle konje usesti,— in jezdili amo v zeleno deželo, . Obdani smo bili t ob-oroženei, kakor je navad»; r jttrovih deželah. Oljke in gosto grmovje obdaja jkdl, ktere do mestih nreremie kak potok, čez kterega drži mo^it, pb turški iegi sezidan. Daleč se tidyo visoke golre, kterih podnožje je prav dobro obdelano in z lepimi hiškmi okmčatio. —Na pol zagrnjene ženske, ki so po njivah delale, so bežale, ko smo so jim mi bližali:— —.
Posamezne hiše in velika drevesa, po nam nazna-n o vala, da se hližamo mestu, ktero se nam je podajalo kakor Velik kup hiš na strmi skali; tabki minareti so kvi šku mololu Na korenini skalo bo ložali bazarji (tržišča) in stanovanja_ciganov; više je bilo turško pokopališče s noturhanjenim kamnjem (a svitki po turSki šegi) ;na nekterih se je pozlačenjo lesketalo v večernem solnou Vsakovrstno ljudstvo v strgani obleki nas je na bazar ju sprojelo. Bazar je bil sostavljon iz majhinih, lesenih
JPolItl^kl €>tivd
, j i • ,t c

Avstrija.
^roHtiKži1 BŽsnica jo^pmli^^^fflr
glasi,-da bo onkraj Litavo vsa nemadžjamka imdstv^ polna upanja, da se mora država v kratkeiu feaeraiiv-' avnati in neki voditelj teli ljudstev/ .Jcton J« tQdi
no nrat
poslance tv delegaciji, nu, jo zagptonl^f	kaj je
enkrat cesar	^/ne(,bo04n«jha<w»uja^jD^j*-.
da, kakoir	.»i«' ..«1'«...!^)«^«.'
da se, vpelje lfld<yativni. sistopi. Proudarj^ae že tpdi,
bkjtio, kakor p^dbd-lf^ntfm^dMIMii KttJro'^1.«© tl-{ kama vrstile.' Streiie mol^1 ha1 eiedtoj pod streho so prC-: dalniki, na kterih pqditk flefginktično prodajavec in fabri-
Na Vratih qa pol rftzpadenogA pzidju me je spre: jel Aga, ki jO iMol.svOje lilapce s šebč in v tem ko sem jat e koujn alopil; da bi; v mesto peš v.eličastni vhod imel, začeli sO Tnrki, kakor je bilo zaukazano, streljati; da: jo oiidje, nehavajeno tace ga groma, žugalo so podreti.—: • • '	••	•
Grom se' jo valil iz nekoliko starih beneških topov, ki so na>kzdjaijem t umu ležali. Zažigat jih je on sam karipnir, kteremn je pot iz čela sonrkoma' tekal. On je-bil tod* edin? redni V6j^' v cskjsj sissts, in je dokazoval to svojo rednost z modrim (plavim) fra-koinj rudeče'Ošitini, s belimi hlačami,'9 čeVlji brez no-govie, in fesom, ki mu je 'doli na tilnik silil:—Mesto pa ti ni bilo druzoga, kakor kolobocija umazanih in kih nlic, ktero so polne produ Csvišča); hiše so ' WIe; po'turški, pa tudi po stari bonOčki Šegi zidane-
Pred vsim bo nas peljali v mofiojo flurški tempelj), ktera je bila pa podobnješa staremu, zapuščenemu magazinu, kakor hiSi božji; potem amo šli.na majhen prostor nii ozidju, h kterega smo se razgledali po lepi bogati deželi.—Kaj bi so ne dalo iz te "dežele napraviti!—Turek jo prolen, da bi jo obdeloval, kristjanu pa Turek veselje nad delom kali!	(Dalje prih.)
kiy in kakč da bi bilo storiti, ko bi priilo do toga, ia ho je našlo, dO še. vporu lladžjarov prav labko moč v-zamo, ker bi vpolteni federaciji $rbl, Romani, Hro vati, Slovaki itd. radi in veseli poslali srbje zastopnike v občen državni zbor na Dunal, in tndi veči dol čisto madžjarskib volivnib okrajov bi po direkluili volitvah z« Dunaj glasoval. Kar mene zadeva, zdi ao mi bi reč jako važna, ip po VBom, kar vidim in slišim, kaže se mi, da niso niti cesar, niti dvor in tudi državna vlada no prenapeto zaljubljeni v duulizom. Pa kako hi tudi bili? Vsak dan bolj se kaže, da uočejo Hadžjnri o dr žavi avstrijski nič vodoti tor postopajo v torti u nodtin-tlčuo natančnostjo tako, da se mora-misliti,'da'hoče|o uukraj Litave imu Avstrija cplb iztrebiti iz zgodovine." — Ta dopis so vjema' ž mislijo, ki jo je „Dom." v predzadnjem listu v v vodnem čluuku izrek Iu.
IVvo dni tega meneča jo bil časnik ;,Slldiirolor Volkablatt" zavoljo neke nopoVolJne reči pod prepoved djau. O. k. okrožna tfodnija v ftorzanu je ti. t. m. pre poved potrdila. Mod razlogi, s ktorimi podpira to sVojo razsodbo, nahaja se tudi ta, da, kar ne tiče pravih namenov vlado iu državnega zautonatva. ima tiroluka duhovščina na kmetih napačno misli. To pa ai jc vzela duhovščina za zlo IU se jc pfltdžila zoper to urftdno razžalitev pri viSi deželni aodnijl. Podpisalo je pritožbo 2f>2 duhovnov (nomikega dnla tridonlinsko školijo). — V pojnaujopjo naj priataviuto, da so Tirolici eoHarju in Avstriji nar boli vdani iu zvesti, u sedanjim stanom reči, a sedanjo vlado pa lio zadovoljni. Radovedni smo, kaj viša Sodnija poreče.
Vnanje drfcart*;
Na Srbske** in »ploh na Titržkem se jo začelo nekako |imuoiiljivo, Živo gibanje. Apgležko, Franooako in Avstrija pazijo ojslro na vso, kar se tam .godi. Da Rusija rok križem no drži, lahko verjamemo.
Vloplal
Mz Kanal*, i. fobr. I«\ V. V mojem dopiau od 22. januarja sem zapazil noko nopovoljno zmoto.— Ki bil namreč župan iz lianjiice sv. Duha, ampak bivši župan nu Banjtiei sv. Lovrenca tožen goljufijo; zdi ne pa da tudi on no nedolžnem. Od službe pa ga je odstavil deželni odbor, kor ni hotel fačtfna o prhvGm Času narediti.
« Odrlik^i Pč. V naši fdbaniii ** smo imeli 28. preteklega meseca prvo občinsko sejo, kar smo sami na sebi. Veliko je bilo opraviti, prčdno smo vse v red spravili. Zborovali smo v lepi g', županovi uobani, kar jc začetni seji posebno svečanost pbaajalo. Po Beji jo novi gospod župan—blag, poatrcžUjv, pošten mož — vse starešinstvo pogostil, šesladčicin š am panj arja. ni manjkalo. Kakor poprej pri soji, tako tudi pri mizi amo- so pogoVnrjali v , mešanici, kakoršpa jc v margikakem kraji naše mejne dežolo navadna. G. župan in 2 starešine go namreč Lahi po rodu, drugi smo Slovenci. Govorilo ae je torej vso po črez. Lahi bo se prizadevali po slovenski, mi pa laški govoritičesar ni storila šola, je pa > žlahtna kapljica pomagala. In do tukaj je vse lopo in prav. Ta mednarodna vzajemnost v mešanih starešinstvih ne bi bila ravno pregrešna. Veselje mi je kalilo samo to, da zapianik prve naše soje ni slovenski, ampak -nemški I Kriv tega jc tajnik, rojen Slovenec, kteri se pa izgovarja, da no
zna slovenski pisati, daslravno bi kot..... moral znati.
(Oh, tajniki, tajniki 1 kedaj se spokorite! Vr.)
Ix Movomeata ,A. F— č 2. t- m. je zadela tukajšni o. k. gimnazi volika nesreča: smrt nam jo namreč pobrala gorečega in pobožnega frančiškana, dobrega in učenega uČite^a in vnetega Slovenca, viso-kofiaatitega O. Adolfa Kokalj-a v naj boljših letib, ker šo 30 let ni bil star. Umrl jo na Svečnico zvečer ob 8 '/«; njegova mati pa v Ljubljani, drugi dan zjutraj ob 6. uri. Ljubljenega učitelja smo prav slovesno k pogrebu spremili. Nar prvi so šli učenci tukajšne normalke, potem, pa gimnazijski. Neslo ga jo 8 sed-mošoloev, za trugo smo šli pa šostošoloi' s svečami, kor bil jo rajnki naš razrednik (Klassenvorstand). Spremil ga je pa tudi en oddelek moBtnega vojaštva (meščansko stražo?) z godbo in velika množica meščanov -
Na grobu so mu pevoi še zapeli in talnega srca smo ae ločili od mirnega groba dragega nam učitelja
Prosim te,„ JDjomovina", postati rajnkemu s temi vrsticami ponižen apOipInek, saj Al mu bila vselej draga: prav rad te je prebiral,—Pred nekoliko leti je bival umrli O. kot klerik na Kostanjevici v Gorici, kjer je tudi oerkveuo potjo in orglauje navaduo oskrbo val- Bog tpu daj večni mir in pokoj, in večna JuČ no) &U svetil .
V	Voljah 9. febr... i 5. ($$>el je Buden) Mi-j pulo jesen jo v naših krajih' nek postopač svojega po-
potndga tovarša skoraj dd'smrti' pobil, bojda, ker je pri njem denar slutil. Prišel jo pa pravici v pest m 1 k 1/prašovaiiiu v Tomln, od tod pa v. Gorico. Dne 7. | t. ra. jo Imela biti ž njim obravnava v Gorioi. Povabljen je pa bil za .prič? uioi iz naših Ruto v Obhodnik mu prinose laško povabilo in povč, da naj omenjeni dan v Tomln pridu. Povabilo gA je pa v Gorico kli-oalo |M)d kaznijo 6 do 60 gld. Mož pride Jioldrugo uro-daleč o pravi uri v Tomln. Za svojo sitno jiot jo od ; nokega uradnika prejel lopo kopico neprijaznih besedi. Faiitlč tega moža k meni v šolo hodi Iu porok jem. da vsako slovensko pisanje tkžločho 'prebere; lahko bi bil todaj tudi povabilo prebral, ko bilo očetu došlo v domačem jeziku- Lo lopo po uomško iu laško ura-dujmo i alovouskcgu ni trohu. 1 m) Nekteri gospodje i-, ■nujo Budno trmo, Tcer—svit Ja čuden.—Ni dolgo, kar je nri 'nekom prepiru v Kobaridu nek arborit Lah prehode! miroljubnega Koharidca, poštenega moža, očeta velike iiooskrbljepe.družine, ki jp .boteJL prepir vstavili. Uamoncc jo malo dni potopi umrl. Ko sc iz Laha vino Izkadl, razjpčc se, pu, kakor jb rekel, bilo mu jo Žal le zato, ker je krivega zadel, namesti naapro-tnika. Ljudje imajo o >v. veri Čudne zapopadkp, ker— svet je tuden. **).	,	> ■
V	Gradcu 10. feb.—PraVila„ slpvanske besede " »o žo potrjena. Nodjamo se, da društvo v krat' kom ourose, posebno ker je,.v našem mestu veliko-alo; vanskih družin. Namop društva je enak namenu naših
i alovbnških Čitalnic, fcfitoroj Vani ga tukaj nč razkladam.	_ ' r- ' •
Na^jauio se, da bodo pomagali tndi naši dijaci novemu podvzetju na ifogo. Oni imajo sicer svojo društvo ..Sloveniio". ali saj zamorejo lahko ostati udje njeni, pa tndi postati članovi" slovansko besede ".'Kaj titfceea pričakujemo tim bolj od njih, ker vemo, da dijaško društvo no more vsestransko zadoštovati naši mladini. Vsakoko naj postanejo udje slovanske bcaotje; če spoznajo, da jim zadostuje, naj opustijo svojo društvo, če no, h^i ga obiltže. Nadjam se, da teh misli nisem e-din jaz, da veČina graških slovenskih dijakov tako misli in z nami vsak polten' Slovan. Tako menim najbolje odgovoriti „ Znkunft— i", ki pravi, da„ Domovina" zagovarja ude Slovenije. Žnkunft" dobro misli, vendar tukaijšnih zadev popolnoma ne pozna.
, Malireilna 11. svečana —N.— (Pogojedovanje Krasa.) T^ dni smo zvedeli, iu nas je to jako razveselilo, da je o. k. miniateratvo za knpčijstvo ip javno gospodarstvo ustanovilo pri naši primorski namestniji začasno novo službo gojtdnarskega nadzornika eapogojtdova-nje natega Krasa. Plače bo imel iz, oegarake blagajni-ce 800 gl. na leto in povrh šo-300 gl. za obhode po . Krasu. Njegova nalogu bo voditi pogojzdovanjo in lju-| di podučovati, kako bi bo dalo to važno delo po kratkem potu umetno dovršiti. Glejmo, da ga bomo j radi poslušali in njegovo dobre svete izpolnovali. Po-j goj v razpisu to službe je, da mora omenjeni uradnik znati dobro Slovenski. Tedaj se ne bo moglo več oči-
•) J 19.!!	" Vr.
••)' Tretji &aMp »em 'iipatlU, d* »I Je brl ko ne retničen, ker ie r piebnoiti: »ploh ne tpuitUm In kor se meni .ne spodobi tovai^ iem avfjlm itbavjLifl, l*J,bi UR*'tudi Vi se storili, v tadevah Valih tovariar. Sicer pa Je* i> dpličnin rtieh menda nar »eJ »»01. VreJ/tUt.
•*•) T«di"Dom". lih nepoitui} ii lrg»volJo ki bilo dobro, kobi Vi, g. doplinlk, blagovolili onditnj« i-izeic.ro gladA na „ Slovenijo." inn 8lbrl lieaedo" nekoliko mloiiti, ako Je lahko, to atoriti, pa da ne bi bil tik popia viajemnosti in ediooiti alovaniki t Gradcu n4 Ikodo.—B<ilj p* lu mika „ bom ". druga zadeva gralka namreč (/orliko-dijulki pltJ G. 1. m. v lamoinji Tlial ji. Pojasnite nam protest t 'Tsgosposli- od 3. I. m. io aploli vae; kar sem »pada. Radi bi vedeli, ktkien tuetk v tem loli Uči.	Vr.
tati kakoV poprejšhib-let, da ab v noznariem jezi- j ku govori, ke* ae lio pri podučevutgu lo naš jezik, ra- j bil. — Moja misel, ie, da naj se napravijo • povsod drevesnico po sofceakab, koder Jib 60 nimajo, in sicer, če je le mogočo, blizo močila ali kalk, ali pa naj so' napravi v drovosnioi > vodnjak, da bo. voda za uilk-da ia šibka drevesca pri rokah,.da jih bo' inoo.-ob' času sušo zalivati; kajti,skušnja uči, da naj bo dreveani-ca še tako lopo in v. redu, posajena, naj bo trava šo tako. skrbno očiščena, iu naj bo okoli dreves, zemlja še toliko dobro zrahljana, vendar ob časa suše šibka drevesca večidel ppsahnojo, jdcojih ne zalivamo. V vsaki občini naj bi so tudi ou dol pbčiioga pašnika za, po-gojzdonje odločil iu zagriutil, da ne .bi mog)a -živina vanj zahajati, iti uaj so v njem listje lin trava pusti, da sognjijp in pusta tla poguoji Sadijo naj se pred, tujmi. bolj doinada drbvesa, o ktorih verno, da so na Krasu dobro,obnašajo, da hitro rastejo in so množijo, kakor postavim naš brotft^ .ki v kratkih letih ludj v slabi zemlji višoko zraste, in okoli sebe hitro voliko rast-lik zaplodi.— Nasadila naj lil se tudi poleg potov drevesa, ki rada rastejo, pot prijetnejšo delajo m popotnikom souco ponujajo. Oh i koliko poti jo šo na Krasu, | ki so neprijetno In dolgočasne, kčr polog njih še /.ulenega listka vidoti ni. — Kako Žalostno jo slišati, da v pek 1 te rib soseskah, kjor so občinski pašnik med seboj ' razdelili, ao noiiutui gospodarji v svojih, doložih skoraj j vsa drevesu posokli iu pokon£nli, tako da Živina ob vročini klnverno po pašniku okoli tava, in jezik iž gobca izteguje, ker no najdo sonce. Ali ne zaslužijo taki malovredni sosedje, da bi jih v črne bukve zapisali? Če se ho Ie sekira na drevesa nastavljala, nič pit sadilo, nastopijo tužni časi, in naši potomci so bodo nad nami hudovuli, da smo imeli le ojstro zohč, da smo jim šo 00I0 drva zglodli. Da nas no bodo naši• mlajši kodaj preklinjali, podaj mo si roko in lotimo so srčno težkega dela pogojzdovanja in dobičok bo gotov in naš. No strašimo so, ako bo to dolo lo počasi napredovalo; saj jo žo star pregovor, da so tudi počasi dalfifi pride. HrOz dola ni plačila, brez, truda ni užitka!
iiom^i novi^ur.
(iVov zemljevid grofij a gorifke) v ,volikem morilu za nn stono je ravnokar dodol*L zomhemorec g. Itosen. Ako se no motimo, naročil gaje deželni odbor za do-, žolno dvorano(?). Da bi bil pa slavni odbor tudi ukazal krojna imena spočiti ali prav za prav žo ttpačona tudi na ta novi zemljevid, prepisati, no vorjuuiomo. Znano je namreč, da ni jc dežele, da bi bila ujena krajna imona tako spačona, kakor so naša slovanska. Davno že žolč slovonski in drugi zvqdonci. da bi so dal napraviti natančen zemljevid s popravljenimi imeni, kteri naj bi bil potem podlaga in zgled generalno—štabnim, šolskim in vsakoršnim zomljekazom nošo dožole. . Po-znamo tudi poslanoa, ki jc imel to reč sprožiti v prihodnji sejni dobi deželnoga zbora; ali odbor gaje prehitel. Ta naglica, bi bila hvalevredna, ko bi zemljevid no bil skažeu iu—ko nc bi se bilo za-nj Že čez 600 goldinarjev izdalo. — Našo Orchovlje (pri Mirna) se nahajajo 11. pr- pod Raccogliano; Cirkno (Kirchbeim) je Circhina itd. Pa da bi bila že vsaj popačenim prava slovenska imena pridjanal—ali tudi to ni prišlo nikomur na misel.— Skoda za trud in denar! ^
Obrlnijsko^ospodarabe
Naši kmetje okoli Gorico se radi posmehujejo n. pr. Istrijanom, da obdelujejo poljo še kakor v Abrahamovih časih; da imajo kolesa, ki so bol} štirivoglata, ko okrogla, nookovana, z okornim platiščem itd. In ko po zimi za ognjiščem pripovodujejo, da'so tudi njiho-
•) Ko imo napis tn noto alulbe v „ Osacrvsiore TrisUao"-ii brali, razveselili amo so ga v dvojnem osiru. Novi uradnik utegna »oliko koristiti, aimo da nam ne po.UjnJo kakaga nepraktičnega, prAučonega, niihonarnrga teoretikarja, kteri ho hotel Itog zaa kaka viaoVomndra j Eojzdnaratveiia nadela na naS Kraa obračali. To J« ono/ Drugič pa smo naleteli » tem raapiau na nek%J oali novega. Oa'Jo naoirtč prri, v ktorera ao aihtava popolno znanje iloveiukega Jezika, laike ga pa Inaploš- j no. Navadno jo to narobe. — Pri poeojzdovai\ji Krasa lBort biti po j n»Ii misli glavno vo3ilo to, da ao" vanjo in goji to, kar je: Ne goni- j te živino tje; kjer Jo U ali le Irak sle! goida, ter no socito loau in ne grabite ondol lilija!	Kr.	11
vl stari očetje še take Škripajoče Vozovb imcli (id ,ros so nahaja tO pa tam šo kak oafaiiok iz tistih Časov) tO vam zijajo otroci, kakor da lil 80 jim kaj o Noeto-vi barki pripovedovalo. — Vasto pa) kaj vam povem, vi babačir— rfa je okroglo kolp čada |n napredka Jžb tudi vus prohitelo in vasi otrocj bodo o Vafletri, orodji ravno tako govorili, kakor vi zdaj 6 vaŠih dedih in uboziti Istrijanih. ki )lb ošabni, pa libvcdni Bonečpu (isterski posestnik) tare in molze. Poslušajte tedaj't V Gorici nad Plucuto, ob . stari cesti proti mostu v Vetnja vl hiši Številka 60, lina svOjo delavnico' nek bistroumen Lah Iz ItasBapskega okraja, ki ie pa že tO vt|oma-Čcn,--'JMe/ Pan mu jb ime— kterf vam, izdolbe mno* ^dvrstna žitna orodja, da so Jim boste praV Čndl|l, Čo jih pojdete glodat. — Bil jo razumni mož ladi v Parizu pri razstavi in jo tam marsikaj videl, zdaj .posnema Tako naroja n. pr. (po zgledu noko inAŠluo, ki ,io v Parizu medaljo dobila) Čedne ieri\e (milne, ki fle z roko gonyo) za turšioo. Co jo ŽerrtV taknarpien, da ga en čluvok goni. stane 120 gold. ; zii moč dvqli mofc t«0 g. Tudi narodi lahko mline/kterili bi on kčpj tri, h kr«tu gonil. Tisti, ki som ga videl Jot; mjell. VipOUo on polovnik V oni nri. Muka Jp lepa, k^koK V Mad-uein malim mleta. Co lil so1 Ramen premerili, bil tti žurov dober tudi za pŠonicii aU rož. Nadalje Izdeluje g. Pan tudi pripravo, ki UiAico utrdijo, no nar iio-vojfti iznajdbi narejeno, ki omrvijo 'pO w) vagauov (starov"); iiihttivnice, ki jih je sum (z n aš o I, Jk^lejr^' piulati-jo po ISO' starov pšenico; doha 1 (K) gold.: :-r 'vejavpien (burat) vsake sorto po 100 gold.; mlallvolco za h konji) za 2, do 0 konj itd. -—Mlini Paii-ovi bi liili uosebno za tako kraje dobri, kW imajo daleč v mlin, sosebno zii jioleti, ob suši. — Kaj. ko bi si jih. jirempžnejšo hišo na Krasu ali v gorah ali paŽupanijo oniialjlc?! Menim, tla bi se Mpla&uo.	» .	i r' Jf/
ftm«tj<?! lic bodite ncmarul laa obrezujte prav prevešal
Nekdaj ho je mislilo, da kmetu'ni treba drazega, ko drovo usaditi in ga k vočomu še 'h kolu privotati potlej pa še cepiti (peloati), pa je. Potlej pa bodi drevo, tam in rasi, kakor češ, <la mi le obilo sadu o aVO-joui času doneaeš. Al zdaj ga pa ni monda kmeta, ki no bi apoznal resnico, da boli ko bo drovo gleštid i trobil, s to m bolj obilnim in okusnim sadom mu bode trud poplačavalo. Drevo lepd okopovati, mu včasih pogno-jitij; potloj pa posobno šo vodono in no^odori^no ali zolo poškodvane včje in Splok vse nepotrebno iziaaitlike čisto poreaati je zgolj znana potreba. Pa nI; zadoeti, Aa so drevesu vrhi in vejo le na Čez oklbatijo kakor si bo-i di, ni prav, če sekvojo s kako ustrupano (tumpasto}' sokiro lo na dobelo odčesno, v deblo preveč ukroji al pa premalo odsečo tato da pOrobek (štula) od debla proč štrli. Vejo jo treba pri polti *) t. j: gladko pri deblu odrezati, ročom gladko t. j. kolikor je mogoče brez škrbeovi zarezov. Nar lopšo i boljšo se pa. to opravi z malo ročno žagico, iakoršno' imajo somlcrtje viinaijj, ki jo k temu dolu že zato ntlr bolj pripiavtfa, ker se zjyo tud znotranje veje, če jo treba, nar ložejo odpravijo. Potem je dobrd rano s khkšnifn drevesnim mazilom, čo ni druzega, z ildm in smolo zamazati, da mokrota1 in zrak lesu nb razjesta. Ne reci mL brovec, da toga ni treba, saj če se sam v. prst ureŽes al useČeš, vundar lo skrbiš, da si rano hitro obvežeš, da so ti hitreje zaceli al da prisad zraven no pride. Veja pa se mora zato pri deblu gladko proč odseči, ker skušnja uči, da, ako ae porobek ca debla pusti, začne lahko b trdoti **) (tra-hncti_); mrčes se potem lahko v njem zarodi, ki se dode-blovcga Btržena zajo in lahko so potem takem zgodi, da drovo vsahne.
JezifcoslovHka stvar.
„ s«"
Elimologijefce Črtice,
Kdo mi bode zamoril, da mi jo rojenemu ob Soči ta roka od nekdaj tako sveta bila kakor Ind ih Ganges vzhodnim Indljanom? Že doček bc jo nisom
•) Ti iaraz je v hribih v navadi, kjer se večidel isgovarja: pri
rP*ti. "
••) Y gorah »plob rabljena beseda.	Pit.
mogel uagMati, tuko vciič^Blua ,sg mi jo zdpla; kaj ^ kakor fantič,' ko sem V W mt^nke lovil, in »jo plavati učil? Ko inlad . dijak. sem o počitnicah enako ob uoroli materi, ki za vloujeniin otrokom gledu, po cele ure zrl v bistre iyeue valovo, kako ao ae urno podili proti Kanalu, Gorici, in dalje do morja, izročivfi jim inoje srčno jiozdravo do ondotnib aouČcnccv. .
Lo eno me je težilo, da jc moja ljuba Soja na zcmljovidu' proti drdgim rekam tako neznana ao kaza la. Toda vso se spreminja pod aoluoem.
Ni mi moč popisali aladkih občutljejov, ki ao iuo obhajali 19 letnega sedmošolca. nekega pplctuega popoldne na sprehodu od Goriec do Pevmu z rajucitnu profesorjema dr. Svakom in Jordanom. Prvi, kijeobč no zgodovino učil, zagledavfii našo divno Sočo prvič v svojem Živiei^ji poslane, -:se zamisli,'—vsklikno; „Das also ist dor vv^isac Pluss, bia zu vvclclieiu dic TMrkou vorgedruugeu iraroii." (-To jo iala bela reka, do ktere so bili Turki prilomastlli") s prisUlvkoin, da fakoja« no—bele vode Še ni videl.
Ta rek je sprožil celo zgodovinsko obravnavo.— Oh I kako je moje srce vosclja igralo, elliati kolike »godovinsko važnosti da jc Soča. N* opazko: „8koda, da je tako m^jbina" mi profesor Jordan v besedo seg ne, rekoč: Vi se motile; kajti Soča, kakor naj iznojn*) (reissondste) roka, v 1 uri več vode v morje ia|lje, lic go drugo počasno reko, ni ao veliko vflče vjdeti.
To mc je uapcljitlo imenu Hoča korcnlkp iskati. Kolikor se je o tem v „Novicab" pisalo, ui mi dopad * lo. Moj ded, ki bi, ako.bi šo živeli, 105 lat šteli, so našo Sočo, slišal sem iz njihovih ust— Isnp imenovali. Una — Isuitz, laonzo, Isofla,,606***) po nhravi jzpolja no ime,'	....
Tudi dr. Štabov* p bela reka^ ima svoj pomen. Ma mostu pri sv. Luciji in v okolioi ondasuji se iinc nuje Soča „ belika noda" v razloček od Idricc.
Torej menim, da bi se «« smelo pisati „ Bovec " ampak Belec, od tod laiki Plot«, lat. Amplotium, Plitach, Flitach. •*«)	■
Primeri na Kraiyakem bohinjsko Belo.. V Bohinj i sem slišal reči »Beliki gospod." Razumel sem napačno za -Flitscher"-na mcati InVellacher" Herr. Kakor ai je enak rek v netili ljudstva za naš Belec in ,za bohinjsko Belo, tako sta si tndi. ta 2 kraja xel6 podobna.
■ ; 1 ■.; . j ••• . •	Prapic.'
Orobtince.
(Pojdite tje, svobodnjaški kritji, in storite .Jkator on!) Dekan ribniškina Kranjskem prč. g. Ignac Holzapfel, kije, ni davno, umrl/io naredil tako-le oporoko (testament): Dušo Bogu, prah zetnlii. Dedič (B/b) moj naj . bode zavod za gluho-mutce, ki ae'ima na Kranjskem napraviti. Premoženje njegovo pa abaia 60 do 70 tisuč gold. — Rajnki Holzapfol jo bil tudi slovenski pisatelj. Živel jc prav priprosto.
Koliko »tanovavcev ima Pariz ? Pariz šteje en milijon 790, 980 prebivavcev, in 26,000 mož posadke.
Koliko dohodkov ima angleška vlada ?
Finančni dohodki angleške države so. bili lanskega lota: 68 milijonov, 663 tisuč,. 510 funtov. Funt Šterling znese okob .10 goldinarjev naicga dnara.
'••) ,,I«neje7'! Kaj je to? .Je li po Valih krajih ta bssada navadna? Rad bi imel nekoliko primero«. (rekov). v kterik h rabi. Kij ko bi bila to le napačno izgovarjana beaada jjoino"*; kajti iliiiat, <la v »gornjem Poaočji^se rečo: „viao jami teče" t. j. rnočao
•V.
Speljava „ Uoia '', „Iaonzn" ic nima" ni mogoča; to ae •pira vaakorfnim privilam. Ramo „ Isnitz " je iz „ Itrn " spatyaao ime. Soče ao atari Slovenci gotovo Sonča (o kol nosnik) lagovarjali, kakor je imel staral jezik »ploh veliko nosnih glasov, klerih zd^j nimamo. Kmk oslaaek oahajtmo na Kobadakem tudi v imenu Log, ktoro se la zdaj izgovarja Ta ae je tudi ni davno 5« pitalo fxmf ^Louh). Da jr moral l>iti r besedi Soča nosnik, luže nun polalinčena oblika Sod/iuj in il qje prenarejena laika oMIka /«oqio, v kteri i druiega ai, kot lo, kar 1 besedi Iddio. Ispagha. V obliki L' Isorizo (Liaenio) je r Členek. M P» da je imeau Sonja Imenik«, ai moj namen preiakavati; ho(el aam smo (nemogredo 1 opomniti. <Ja m mogoče, da bi Seča ia. Izua speljana biU.—Cddno je, da ,ima U na is rajska reka Iroje iiaen. Pri izvltkn lina, poUe Boča, predno se v mod« pa Zdoba (Sdobs).
Vr.
•••) Tu imiU nrave. Črka I je morala biti t izvirni obliki, ča ne, od kod t>i bili pnlia v obliko . PloU " itd? Kakšen sama ologlsstiik p s ds Je bil v ileblu. vedi je Bog!	Vr.
Koliko stanov&vcev ima London? London itn* 3 miiijoue J2tf tiauč ia. 635 prabivavcev..Vsak dan se to itevilo .za .126 Ijttdi poamHtiiuini
Nar boljši pomofiek zoper trihine. Nekdo
je bil. praaca ubil, napravil ai klob&s pa mulie ter lih v klet obeaiK Drugo Jalro itoni v klet po eno kloha so, da bi al-jo k polenti ocvrl, p*—0 čuda! na mesti klobaa iu uiulic vidi obeieu listek, na kterem je bilo zapisano to-le: „ Nar boljftt poinočok zpper triblbe"!— Tat ai je namreč mislil; ako mu vse odnesem, ne bode se mu bati, d* bi za trihinami zbolel ! -t *•
Kekdo, ki je bil živ pokopan, v Hongkon-
gu (v Aziji) je bil tak strašen vihaj-, da je veliko hjš podrl in veliko ljudi pod razvaline pokopal Rdeh izmed rešenih je prišel po arečl t glavo in z desno roko pod veliko škrlo, s truplom pa pod inaito in korce, in je mogel v taki postelji tri ure lejtatl, dokler 'ga izkopali. Na bližnjem otoku so morski valovi tri vasi popolnoma odplahnlli, in veliko ljudi je pri tej priložnosti smrt storilo. 1
Umrli v Gorici: '
od 6. do li, f^r/i. l. .'
4. Jakob Romaain, SO l„ cui^sr, aa uaduho; 7. Kslariaa 1'at/aJU, l I, i ID., aidarja bči, za sul.ro, Jiar Ui>jak, tfl I., kiu«Mi«in, ta »Bat. /.rev; H. KaUrina Brelan, fl'J |„ kmetic«, ta naduko; t. Alojsi Valiiit, 3S 1, alaar, sa T; Union ValiLoiJa, 7t l.; kmet, u mrtudom; 11. Jolaf Ksgsnel, 11 I., kmečki fant, ta	KtaitaUka Orunding, M I., u-
radaika hči, za pialnioo, t ..
i Horsul kurs as »ssMaJI 12. t. ju. MeUl-
liuuca 57;.—; narodno poaojilo 66tl0; London 117:60 adžjo #rebra lili:—; cekini &68 . r f .
loterijske itevllke zadnjič VKilfnje* .»ri V Gradcu 12. t. m. 15, H9,	il.
šk. Za
mm U. UI. H. v A. Dragi pot o Tvoji aadavi— 0Au&
Pristnost zagotovljena! »r Harisassaf-oro olj« ta lubja kilajiluga dre-vo4a. sa obranjenje in liipenje laa; v zapečatenih skle-nicah (flaikah), (pečat je t ateklo vtisnjen); po 86 iol-
dpv.'- ■' '• . 1	-.'■•'
Dr. BorehardU-ov^ Upo diitt* miilo (taifa) za zlepianje in zboljiahje polti, po^ skušnjah' potrjeno zooer vsakorino kožno nesnago: v zapečatenih originalnih povezkih (pakeljcih) po 42 soldov.
Dr. B^rlaaalrr-iev dobro diitči kronski cvel (Kronongeist), žlahtna voda za du hali je in umivanje, ktera moči življenja krepčain spodbuja; v originalnih sklenicah po 1 gold. 26 s., ali */c sklenice 76 sold.
. Profesorja ir. Usiste-a rastlinska predenUna pomada^ (Staogenpomade); steri, da se lasje bolj svetlijo, da so vojjnejii, in da, počesani, lepo trdno stojč; v originalnih' kosčh po 60 soldov.	1 '
Balzamovo oljfno snljlo; odlikuje se jhj tam, da -kožo oživlja In hrani ter jo dela mehko in voljno; v povezkih po 36 aoldov,
Dri B^rlssffasler-jevo rastlinsko barvilo ta las*j barva jih prav črno, rjavo in rudečkaato;a ičei-mi in lončki vred 6 gold. a. v.
Pr. Har^UMg-ova rastlinska potnada,' ki atori da začnejo lasje zopet čvrsto raati; v zapečatenih ate-klenih lončkih, ki imajo rtečat V steklo vtisnjen, po 86 sold. '	' "
Pr. Msaln de Hoastensard(-ova lopo dits-la pasta za sobe \ nar navodnejli in zaneaijivši pomo-ček za obvarvanje in čiičenje zob in dlesen (zebernov); v celih io '/■ povezkih po 70 in' 36 sold.
j Dr. Il/rlng-Mtelr-jevo olje za lase iz zeli&nik Jcorenik; ono da lasem moč in jib ohrannje; ena skle-uičica 1 gold. in 76 s. a. v.
Dr. H.och-ovo zeliteno dadje-, potrjeno kot dober domači jjomoček zoper kašelj, zagrljenost, zasli-ženje; v originalnih žkatljicah po 70 in 36 soldov.
I*RIATI1£ (nepokvarjene) se prodajajo vse te zarad priznane dobrote tudi po naših krajin špogaue reči v Gorici in za deželo samo v lekarnici (Hpco* rijl) pri Pontonl-u, pri zamorcih, v lUitplu.	'