Poštarina plačersa u gotov oni God. X. Broj 38. U Zagrebu, 24. septembra 1938. Pojedini broj Din I -— v Uredništvo l uprava ZAGREB, MASAH »KOVA 28a Telefon 67-8U Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA. Erjavčeva 4a N.----- - Duhovna veza izmedju pojedinih di- jelova naroda je najjača veza. Naš list je duhovna veza izmedju nas u emi¬ graciji i naših u Juiijskoj Krajini. Sa- čuvajmo i proširimo ovaj naš list da sačuvamo i proširimo tu vezu. Naj- manje što možemo učiniti Je to, da uredno plačamo svoju pretplatu. GLASILO SAVEZA JUGOSLOVENSKIH E H (GRANATA M JULIJSKE KRAJINE MUSSOLINI V JULIJSKI KRAJINI Članek »Slovenca« »Slovenec« od 18 t. m. piše: Danes se pripelje na bojni ladji v Trst vladni načelnik Italije g. Mussolini. Odkar drži v rokah krmilo svoje domovine, pri¬ haja prvič uradno v Julijsko Krajino, kjer mu pripravljajo veličasten sprejem. V teh tesnobnih dneh, ko se zbirajo nad Evropo viharni oblaki, gleda ves svet z zanima¬ njem na pot g. Mussolinija na vzhodno me¬ jo Italije in napeto pričakuje njegove iz¬ jave. Dežela, skozi katero bo g. Mussolinija držala pot, je domovje dveh narodov, ki že več ko tisoč let živita zakoreninjena v tej zemlji, z ramo ob ramenu. V velikan¬ skih množicah, ki bodo pozdravile prihod vladnega načelnika Italije, bodo stali tudi tisoči Slovencev in Hrvatov, da izrazijo čustva lojalnosti državi, kateri že dvajset let pripadajo. Slovensko-hrvatska manjšina pričakuje prihod vladnega načelnika, ki v svoji železni roki dejansko združuje vso državno oblast, z upravičenim upanjem, da bo ta daljnovidni državnik, ki je lani sku¬ paj z vladnim načelnikom Jugoslavije po¬ miril dolgotrajni vihar na Jadranu In us¬ tvaril spravo ter prijateljsko sodelovanje med sosednima državama, zdaj z velikopo¬ tezno gesto zaključil temno dobo njenega življenja in dal manjšini možnost bolj svo¬ bodnega kulturnega razmaha. To upanje zajema manjšina tudi iz jasnih zagotovil, ki jih je v njen prid podal zunanji mini¬ ster grof Ciano ob podpisu belgrajskega sporazuma v marcu 1937, ko ie v imenu fašistovske vlade prvič uradno priznal ob¬ stoj slovanske manjšine v Italiji In zago¬ tovil, da ji bo rimska vlada dala neko me¬ ro pravic. Ko izražamo željo, da se bodo upanja slovanske manjšine v Julijski Krajini zdaj začela izpolnjevati, se zavedamo, da želi¬ ta tako Italija kot Jugoslavija doprinesti, da se prijateljski odnosi med njima poglo¬ bijo in okrepijo, kar je spričo važnih go¬ spodarskih in političnih koristi, ki ju ve¬ žejo, koristno za obe državi in za Balkan ter za Podonavje. Nič pa bi ne moglo pri¬ jateljstva bolj okrepiti, nič ga boli trdno zasidrati v srce in zavest našega naroda, kod modra in širokogrudna ureditev manj¬ šinskega vprašanja v Julijski Krajini. Iskre¬ no želimo in pričakujemo, da bo slovanska manjšina dobila elementarne možnosti za svoje kulturno življenje, da postane prav ona nov, trden most med narodi obeh so¬ sednih držav. Imamo razloge, da upamo, da bo prav slovesni obisk g. Mussolinija mogel ustvarit bolj ugodno ozračje, da se to notarnje politično vprašanje Italije,kipa je obenem srčno vprašanje vseh Jugoslo¬ vanov, obrne k zadovoljivi rešitvi. Čas za veliko delo zori, saj nam burno in grozeče vrenje po vsej Evropi prav te dni doka¬ zuje, kako važno je manjšinsko vprašanje za mir in iskreno sožitje med narodi. Potovanje g. Mussolinija v tem tednu silne napetosti je nov dokaz, da Italija že¬ li mir na svojih mejah, mir v Evropi. Ju¬ goslavija in Italija, ki sta po desetletju zelo hladne soseščine, ki je včasih grozila spre¬ vreči se v odprt spor, znali po energiji in iskrenosti svojih državnikov ustvariti mir na Jadranu, sta podali vsemu svetu zgled graditeljske miroljubnosti. Gotovo tolma¬ čimo najgloblja čustva širokih množic slo¬ venskega, hrvafskega in srbskega naroda. K o izražamo željo, da bi tudi zgodovinsko Potovanje g. Mussolinija na našo mejo okrepilo temelje za miroljubno sodelova¬ nje Jugoslavije in Italije. ŠIRITE „ISTRU“ Mussolini za plebiscit Pismo lordu Runeimanu. — Mussolinijem govor u Trstu — Chamberlainova teza o manjinama Milanski »Popolo d’ Italia« od 15. o. mj. ood naslovom »Pismo Runeimanu« objav- ljuie ovai Mussolinijev članak: Kada ste prije nekoliko tjedana napu- stili London, da biste otputovali u Prag, svijet nije imao jasnu sliku o vašem za- datku, o vašoj kompetenciji ni o vašoj odgovornosti. Je li vaša misija bila služ¬ bena ili nije bila službena ? Sve to ostalo ie uvijeno u nekoj vrsti londonske magle. Je li vaš zadatak bio samo zadatak po¬ srednika ili je možda u jednom odredje- nom vremenu bio to zadatak arbitra ? Ma kako bilo, došli ste u Prag u pratnji čitavog štaba saradnika, a pogledi cijelog svijeta bili su upravljeni na vas. Svatko se morao diviti revnosti, s kojotu ste se latili svoje teške zadače. Tijekom posljed- njih tjedana pročitali ste bezbroj memo¬ randuma i stotine pisarna, primili ste mno¬ ge i mnoge ljude, razgovarali ste sa vo¬ djama svih narodnosti. Jer nije potrebno riješiti samo njema- čkl, več i madžarski, poljski i slovački pro¬ blem. Onoliko problema, koliko ima narod¬ nosti, s kojima je Beneševa republika u Versaillu inflacionirana. Uvjeren sam, da ste u svom srcu več došli do zaključka: ier ne postojl nikakova čehoslovačka na¬ cija. to ne može postojatl ni Čehoslovačka država. Vi, gospodine Runeimanu, niste slučajno zapali u jednu obitelj, u kojoj ne postoji minimum srdačnosti i razumijevanja kao medju ljudima jedne i iste krvi. Ne ! Temeljni su elementi čehoslovačke obitelji raznovrsne rase, ko j e ne mogu jedna drugu trpjeti. Nišu nadahnute centripetalnom več centrifugalnom snagom. Samo ih sila drži zajedno. čim bi ovo prisiljavanje prestalo, bilo bi neminovno i nezaustavljivo razluči- vanie i raspadanje Čehoslovačke. U Versaillesu je trebalo osnovati novu Češku, historijsko ime s homogenim češkim stanovništvom. Ali umjesto toga pronadjena je čehoslovačka, pojam zajednice, koja nije nikada postojala. Tim ie osnovana umjetna država, koja ie od rodienja dobila svoje glavne elemen¬ te slabosti i svoje životne nesposobnosti. Vjerujem. gospodine Runcimane, da ste na- išli bukvalno na tu pojavu, kao što sam je ja oredstavio. Možda ste se upitali, što vi imate još tu da činite ? Zaista je bilo riječi 0 mogučnosti vašega povratka u London. Ne 1 Poslije Hitlerova govora postalo je za vas. gospodine Runcimane, lijepo vrijeme. Mogli ste raditi i nešto postiči, što bi našlo miesta u povijesti. Sada nije više vrijeme sporazuma. Kar- lovy Vary več su odavno zastarjele. Beneš ie izgubio utrku. Vi. gospodine Runcimane, morate naprosto predložiti Benešu ple¬ biscit. Ne samo za sudetske Niiemce, nego za sve narodnosti, koie budu to zahtiievale, Beneš če odbiti plebiscit. Onda čete ga uvjeriti, da če se Engleska sedam puta predomisliti. prije nego što zadje u rat, da bi spasila jednu fiktivnu državu. Ali cijela igra nije vrijedna uloga, premda su mason- ske veličine uplele sve svoje konce. Da se Hitler usudio anektirati tri i pol milijuna Čehoslovaka. onda bi Evropa ima- la razloga da se uzbudjuje i da udari u viku. Ali Hitler nije nikada pomišljao na to. Ja, ko.ii vam ovo pismo pišem, imam pravo reči vam u povjerenju: ako biste došli na pomisao da Hitleru ponudite tri 1 pol milijuna Čeha. da bi Hitler učtivo, ali jasno odbio tai prijedlog. Fiihrera inte- resira tri i po! milijuna Nijemaca i on se brine iskliučivo za njih. Nitko mu ne može poreči to pravo. Nitko se ne može uspro- tiviti sili takve jedne obveze, najmanje mi Talijani, koii smo na torne terenu doživjeli orecedense. Imaite malo hrabrosti, gospodine Runci¬ mane. i predložiti plebiscit ili bolje rečeno plebiscite. Veiičanstvena i delikatna ie to zadača. Postoie čitavi krajev!, gdje če plebiscit imati naprosto rezultat oriključenje bratskom narodu Ali postoje takodjer kralevi, gdie su razne rase u velikoi mjerl oomiješane. pa nije moguč obi- čan razlaz. Tu bi mogao biti orimi- ienien sistem takozvane »raviiopravne kantonizacije« ili nešto slično torne. Uostalom to bi u ciieiosti odgovaralo demokratskim tradicijama. Kada budu ustanovljeni kraievi. u ko- jima se ima sorovesti plebiscit, onda če doči vrijeme. kada če se urediti uvjeti i kontrola. Ova bi kontrola mogla biti i me- diunarodna, ier se takva kontrola pokazala dobrom prilikom plebiscita u saarskoj obla¬ sti. G. Runcimane. imam dojam, da če vas ovo Dismo interesirati. Kada ovaj incident bude likvidiran, time če biti izvršeno na¬ knadno definiranje evropske mape. Bit če ugašeno žarište nereda i nemira Miroliu- bivim putem i na razumnu veličinu stegnuti Prag biti če iači i sigurniji i mnogo če bo¬ lje napredovati, ier više ne če biti opte- rečen balastom neprijateljskih narodnosti. Za italiiu ie gotovo nemoguče da bude u oriiatelistvu sa Čehoslovačkdm ali to bi bilo vrlo moguče s jednom budučom Ceškom. Jedna nova političko-teritorijalna situacija bi dakle stvorila novu ravnotežu i nove mogučnosti. I što prije svega, Evro¬ pa bi bila sačuvana od rata. Milijuni ljudi su mišljenja, da ie bezuvietno potrebno da se to omoguči. Granice, koie su povučene lednim po- tezom pera mogu se izmijeniti drugim potezom pera. Svakako ie sasvim druga stvar, ako su granice novučene božjom rukom ili ljud- skom krviiu.« Mussolini u Trstu Trst. 19 septembra. — Jučer u 10 sati prije podne razaračem »Camicia Nera« sti- gao ie Mussolini u Trst, dočekan od mno¬ štva svijeta. U pratnji broda. kojim je sti- gao Mussolini, nalazila se jedna eskadra talijanske ratne mornarice, koja se usidrila pred lukom. Mussolini se ukrcao u Vene- ciji. kamo ie stigao automobilom iz Foriia. Sa broda uputio se Mussolini preko trga Unita u gradsku viječnicu pozdravljen od hiliada ljudi, koii su se sakupili na trgu. °red gradskom viječnicom bila je podi- gnuta ogromna tribina, sa koje je Musso¬ lini izrekao ovaj govor: — »Trščani i Trščanke ! Prvi put govo- rio sam u prosincu 1918, kada je u vašem gradu bilo vidljivo uzbudjenje i kada se osiečao vjetar velike pobjede. Godine 1920. i 1921. kada smo bili mučeni nedovoljnim i nepotpunim mirom, ponovno sam bio mediu vama. kada su vaši skvadristi čistili grad od ostataka austro-ugarskog režima. Danas sam došao i vidim na prvi po¬ gled napredak. Nišam došao da podižem vaš moral, kaošto ie inozemna štampa glu- po pisala, da ie pao. Ja vidim, da je vaš moral veoma visok i ne vidim potrebe da ga oodižem. Došao sam da vam govorim i da se s vama razgovaram. Došao sam da vidim šta ste učinili i da pospješim etapo u izgradnji za napredak Trsta. U ožujku 1938. (Mussolini misli na An- schluss, Ur.) izvršio se iedan sudbonosni dogodiai i Trst se nalazi u novoj situaciji, znajuči da geografija nije mišljenje i da se osvečuje onima, koii se suprotstavljaju do- godiaiima i razvoju mediu narodima. Trst ie svijestan svoje snage i stvar¬ nosti. Oni koii upravljaju sudbinom naroda ne smiiu izbjegavati u teškim časovima da snose odgovornost nred historijskim dogo- diaiima. Osovina Rim—Berlin nije samo diktirana simpatiiama i prijateljstvom, nego stvarnim i historijskim potrebama, kao što ie diktirano i prijateljstvo medju Madža- rima i Poliacima i ostalima, koji sačinja- vaju danas mozaičnu državu broj 2. (Prva ie bila Austro-Ugarska ! — Ur.) Došao sam da vam kažem u punom osječaiu i kao Talijan i kao Evropejac, da kada historijski problemi stignu do točke riješenia i kada se postavi pitanje ovako- vog riešenia u vezi sa problemom, ko.ii da¬ nas uzbudjuje Evropu, nameče se samo iedno opče radikalno i totalitarno riješenie: Plebiscit! Ple¬ biscit ! Plebiscit! za sve narodnosti, koie su bile prisiljene da formiram Čeho- slovačku. Dogadiaii se kreču velikom brzinom le¬ dne lavine i treba brzo raditi, želi li se iz- bječi oDasnim komplikacijama. Ovo je shvatio ministar predsjednik Velike Brita¬ nije Chamberlain i odletio ie iz Londona u Miinchen kao leteči poslanik mira. Zavla- čenje ne donosi olakšanja, nego direktno do sudbonosnoga sukoba. Mi želimo da se u posljednjim časovima nostigne mirno riješenje, ali ako to ne bu¬ de moguče. nadamo se i želimo, da kon¬ flikt bude ograničen. ako se to ne dogodi i bude postav¬ ljeno pitanje protiv ili za Prag neka se zna, da ie Itaiiia več izabraja miesto. Aktuelni i naivažniji je problem naše unu- tarnie politike rasizam. Onima, koji misle da smo mi poslušali neke inozemne suge¬ stije ne znamo da li bismo uputili prezir ili samilost. ier su biiednici i moralno za¬ ostali. Rasizam nije buknuo iznenada. Historija uči da se imperiji osvajaju sa oružjem i da se brane sa prestižom, a za prestiž potrebna ie stroga rasna savjest i superiornost Judeizam ie kroz 16 godina unatoč naše miroiiubive politike bio naš nepomirljivi protivnik. Židovi, talijanski državljani, koji imaju za Italiiu vo.iničkih i gradjanskih zasluga, nači če shvačanje. dok če se za sve ostale orovesti separacija. Mi demo pokazati humanost, u koliko nas Židovi u Italiji i inozemstvu prisile da radikalno oostunamo. Trščani vi ste sviiesni svoje budučno- sti, koia vam ie osigurana uslijed vaše ra? dinosti i ne postoii mediu vama niti jedan, koii se ne osieča potpuno Talijanom i koji bi u to sumniao. Sve ono, što ie Trstu po¬ trebno biti če izvršeno. Kao što znate, na putu ie ostvarenie vaše stare želje za sveučilištem i u ovom če sveučilištu biti predana zastava naistarijeg* padovanskog Atheneuma. Nemojte misliti da ie geograf¬ ski od vas udaljen Rim, kao i da je Rim duhovno daleko od Trsta. Ne. Rim ie ovdie u Trstu sa svojim kra¬ ljem imperatorom i fašizmom«. Govor Mussolinijev u Vidmu Videm, 20 rujna. Predsjednik ta¬ lijanske vlade Mussolini održao je da¬ nas pred večer ovdje govor, u ko jem je naroči to istaknuo, kako je danas Itali¬ ja imperij, te da je na kopnu, na moru i u zraku tako jaka, kao što još nika¬ da do sada nije bila. Rekao je, da se u 16 godina fašističke ere talijanski na¬ rod naučio takvom vladanju, koje za- služuje svačiju pažnju, a koje se i proštih dana manifestiralo, kada je drugim narodima zavladao talas straha od krize. Talijanski narod u tim dani¬ ma nije izgubio svoj mir niti ga je tre¬ balo poučavati da bude hladnokrvan. U daljnjem je toku govora istaknuo, ka¬ ko talijaftski narod ne bi nijednog ča¬ sa krzmao, ako bi bio sutra pozvan na nove pobjede. S ponosom konstatra. da se duh stanovništva tih krajeva nije ništa promijenio u toku posljednjih 16 godina. Potom je postavio pitanje na prisutne, da li su i danas voljni biti poslušni te vjerovati i boriti se kao u prijašnje vrijeme. Nato su hiljade pri- sutnih gromko odgovorili »Da«. Musso¬ lini je naglasio, da je prije put vodio u Rim, a iza toga ide put iz Ri¬ ma. Taj put još nije zaklju¬ čen i na tom putu nitko ne če zaustaviti Italiju. Chamberlaimova teza o manjinama PREMA IZVJEŠTAJU AGENCIJE »STEFANI« Agencija Stefani javlja iz Pariza: Iz dobro obavještenog izvora se sa- znaje, da je Chamberlain, da bi dao preimučstvo svome stanovištu po potre¬ bi revizije češkoslovačke granice, izja- vio francuskim ministrima slijedeče: »Pravo nije materija koja se može dijeliti na fragmente. Po svom duhu i u praksi, pravo se ima sma¬ trati kao jedno i nedjeljivo. Kada se ono u rješavanju narodnosnog pitanja željelo i želi postiči za sebe i za svoje prijatelje, onda se mora dozvoliti njegova primjena i protiv samog sebe i protiv svojih prija¬ telja«. Kada se ova rečenica dovede u vezu sa problemom madžarskih i poljskih manjina i sa tezom Mussolinija onda, kako se potvrdjuje u ovdašnjim odgo¬ vornim krugovima, sutra če biti više nego teško da se umjesto razluče prava priznata sudetsko-njemačkim manjina¬ ma od očiglednih prava, koja traže dru¬ ge narodne manjine. »Stampa« o ostalim manjinama u ČSR Milanska »Stampa« podvlači danas poiovno potrebu da se češkoslovačka kriza riješi u punom opsegu. London i Pariz ne smiju da se boje i daljih kon¬ cesija. Ne radi se ni o kakvim stvarnim koncesijama, več o priznanju pravednih zahtjeva. Novi poredak u češkoslovač- koj mora obuhvatiti i Poljake, Slovake i Madžare. STRANA 2. »IS T R A« BROJ 38. RAZVOJ DOGODAJA Situacija se razvija tako silnom brzinom, da vijesti postaju bespredmetne još prije ne-\ go se osuši črnilo na novinama. TJ posljed- njih deset dana je situacija tekla ovako: U ponedjeljak 12 septembra Hitler je u\ Berchtesgadenu održao poznati veliki gwor u kome je traiio pravo samoopredijeljenjal za Sudetske Nijemce. Sutradan 13 septembrai dogodio se niz krvavih sukoba izrhedju Hen-\ leinovih odreda i češkoslovaške vlasti. Vide-j U vrlo ozbiljnu opasnost g. Chamberlain je u\ srijedu 14 u sporazumu sa Daladierom rije-l šio da ode u Berchtesgaden i da predloži Hi- tleru osnovicu za sporazum kojim su uglav- nom usvojeni svi Henlainovi do tada postav -] Ijeni zahtjevi, dakle karlovarskih osam toča- ka i plebiscit. Ali dok je u toku dana u čeivrtak 15 sep-j iembra Chamberlain putovao u Berchtesga-l den, njemačke su radiostanice javile nove J Henleinove zahtjeve koji idil za potpunim otcijepljenjem sudetsko-njemačkog kraja i za\ neutralizacijom ostalih dijelova češkoslova-l člce države. Ove nove zahtjeve Hitler je izlo-\ žio Chamberlainu, najavivši najenergičnije.l da se oni imaju usvojiti i postavio je za tol kratak rok koji još riije poznat, ali se mislil da je to srijeda 21 septembra. Pošto Cham-l berlain nije imao ovlašlenje da primi nove J zahtjeve, prelcinuo je svoj boravalc u Berch -J tesgadenu i več u petak pošao natrag u En- glesku. U subotu' je engleski ministarski . sa- vjet i pored otpora izvjesmh svojih članova, riješio da usvoji Hitlerove zahtjeve. U tolcul nedjelje sve do ponoči viječali su u Londonu' Chamberlain, Hallifax, Daladier i Bonnet. Poslije mnogih natezanja ova su četvo-] rica odlučila da predlože Pragu jedan plan, kojim se Hitleru izlazi ususret u onome šiol on zahtijeva za sudetske Nijemce. Ali, da\ bi svi engleski ministri u subotu prihvatilil Hitlerove jasne, precizne i odlučne zahtjeve J bilo je potrebno da se u njih unesu izvjesna\ ograničenja. Nešto veča ograničenja, izmjene i dopune unesene su u plan da bi on bio pri- hvačen jednoglasno i od francuske vlade m ponedjeljak prije podne, a poglavito kako pol svemu izgleda uslov da se plan neče primje-\ njivati bez pristanka Praga. Plan je dostav-\ Ijen Pragu i Prag je nakon dugog i mučnogl viječanja pod pretsjedništvom dra Beneša po-l slao odgovor Londonu i Parizu u utorak 20\ o. mj. u kojem se traže »pregovori u duhu pomirljivosti«. Sutradan u srijedu su Lon-\ doti i Pariz izvršili ponovno presiju na Pragi da primi njihov predlog. Prag je primio prijedlog u srijedu, a četvrtak je čehoslovačka vlada demisionirala. IZPREMEMBA V „P0P0L0 Dl TRIESTE"! Ljubljana, 13. septembra 1938. — »Jutro* prinaša: Neki zagrebški tednik (»Istra« op. ur.) jej te dni zabeležil govorico, po kateri naj bi se izvršile nekatere izpremembe tudi pri »Popolu di Trieste«. Po teh vesteh naj bi| se oba tržaška lista »Piccolo« in »Popolo« združila Novi list, ki naj bi pričel izhajati mesto njiju, naj bi se imenoval »Corrierej Giuliano«. Sodeč po okolnosti, da oba listaj — posebno po izločitvi Žida I\Jayerja iz »Piccolovega« podjetja — ne zastopata več ločenih ali celo nasprotnjočih si inte¬ resov, b, bile morda te govorice utemelje¬ ne, posebno še, ker so se v tržaških faši- stičkih krogih v resnici že ponovno poja¬ vile take težnje. A vendar se bržkone to tudi tokrat ne bo zgodilo. Po informacijah fašističnega uradnega glasila »Foglio d’Or-, dini« je bilo nekaj sprememb le v uredni-j štvu lista. Sedanji ravnatelj Michele Risoloi je prepustil svoje mesto vseučiliškemu pro¬ fesorju In dosedanjemu soravnatelju lista »Roma fascista« Karlu Barbieriu. Menda ta izprememba ni v nikaki zvezi s proti- židovsko kampanjo, nego je njen namen le vsebinsko izboljšati list ter mu tako po- Začetki tržaškega iredentizma IZanimiva knjiga: C. SehlfCrar, &© ©Hglni deli’ iw?edentismo tvlestlno (l8l3-i®6o). ITALIJANSKA VLADA ZA BIVŠE AVSTRO OGRSKE VOJAKE Italijanska vlada je izdala dekret s katerim bodo bivši avstro-ogrski vojaki prejeli svoje penzije In invalidnine. Ka¬ kor se razvidi iz detaljev, bo prejemalo te podpore precejšnje število bivših vo¬ jakov. Prošenj za penzijo in invalidni¬ no je bilo vloženih 28.000, ki so bile vse rešene. Nekatere kategorije penzioniran- cev bodo dobile povišanje penzije za eno tretjino, drugim pa bodo povišali za 200 lir na leto za vsakega sina, kar se v slučaju smrti poviša na 600 lir (de¬ kret za sirote invalidov prve kategori¬ je). Indirektne penzije za padle v voj¬ ski se bodo povišale za 10 odstotkov. Vojne vdove bodo dobile za prvega si¬ na povišanje 200 lir, za drugega 175, in 150 za vsakega naslednjega. Častnikom bivše avstro-ogrske armade je priznana penzija po činu, ki so ga imeli v voj¬ ski iz časa, ko so postali invalidi. Ta invalidnina jim je bila do danes izpla- čevana samo kot vojakom. Z nadaljnim dekretom bodo vsi vojaki in častniki bivše avstro-ogrske armade izenačeni z italijanskimi. __ Ljudi lako zaboravljaju na sitne dngove. Ne sjete se, da cesto za visi sudbina nekog lista baš od tih malin potraživanja — Nekoliko stotina duzm ka koji se' sjete i plate svoj dug od dese tak, dvadesetak dinara, mogu spasiti ih podiči list koji ovisi od svojih pretplatmka Kdor si je nekoliko ogledal itali¬ jansko politično publicistiko Primor¬ ske, se mora čuditi že naslovu te knjige, ki išče izvore tržaškega iredentizma ko¬ maj v prvi polovici minulega stoljetja; torej ni niti sto let še odkar se je začelo polagoma pripravljati v Trstu politično 'gibanje, ki je pripomoglo temu mestu z obsežnim slovanskim zaledjem vred, k sedanjemu političnemu položaju. In ven¬ dar se je doslej vsa množica italijan¬ skih piscev trudila dokazati, kako je prebivalstvo v neodrešenih pokrajinah že kar od rimskih časov sem nepretrgc- jma hrepenelo v mislih in dejanjih za ujedinjem s sosednjo prekomorsko de¬ želo. Edino tržaški socialist Angelo VI- vante je 1. 1911 v svojem temeljitem delu »I/irred.entismo adriatico« vzel to pereče vprašanje v kritično presojo in ugotovil, da je treba ločiti tržaški ire¬ dentizem predsvem iz zgodovinskih in gospodarskih razlogov od onega, ki se je pripravljal že mnogo poprej in izra¬ ziteje pojavljal v nekdanjih benečan- skih mestih na istrski obali. Toda proti Vivantejevim ugotovitvam se je poleg drugih piscev odločno uprl zlasti Attilio Tamaro v svoji »Storia di Triste«, kjer skuša vsako delovanje Tržačanov skozi vso znano in neznano zgodovino dveh tisočletij tolmačiti le s stališča iredenti¬ zma. Kako malo pa je ta uvaženi poli¬ tik uspel v svojem namenu, pokazuje baš ta nova knjiga C. Schiffrerja (izšla 1. 1937) že v svojem naslovu, ki kot mo¬ nografija oddeljeno razpravlja o trža¬ škem iredentizmu ter omejuje njegove izvore le na dogodke okoli burnega 1. 1848. Schiffrer je globoko zajel s svojim raziskovanjem v mnoge zanesljive vire in v takratno časopisje; on izsleduje podatke razmeroma nepristransko in jih uporablja vsaj na ta način, da se prav cesto ozira tudi na trajno prisotnost [slovenskega življa na tržaškem ozemlju, 'kar prikazuje ves nepričakovan napre¬ dek v politični literaturi. V tej bogati zalogi primanjkuje pa občutno in na škodo temeljitosti vsega dela — vseh slovanskih virov, pač najbolj vsled ne¬ poznavanja našega jezika s strani pisca. [Ta nedostatek zmanjša gotovo znanstve¬ no vrednost spisa, ki sicer ne bi bila [majhna kljub miljeju in namenu za katerega je pisana. Seveda sklepna iz¬ dajanja pisca zaostajajo daleč za pri¬ čakovanjem, kakršnega pač mora vzbu¬ diti v nas vsako resno razpravljanje o raznovrstnih pojavih ob stalnem in te¬ snem sožitju obeh avtohtonih narod¬ nosti na tako važni zemljepisni točki, kakor je mednarodno tržaško prista¬ nišče. Posebno zanimivo je prvo poglavje o razvoju novega mesta, ki služi kot zgo¬ dovinski temelj. Pisec opisuje obširno in pregledno, kako se je Trst razvil v zadnjih dveh stoletjih kot pomorsko tržišče in sicer šele po ustanovitvi svo¬ bodne luke 1. 1719 in le vsled tega va¬ žnega dogodka. Prej je v utrjenem me¬ tu. životarilo skozi stoletja le 3.000 do 5 000 prebivalcev za debelim obzidjem, izven tega jih je bilo komaj 1.500 v okolici. V dolnji okolici so imeli mešča¬ ni svoja zemljišča, ki so jih večinoma sami obdelovali, le na večjih posestvih |so bivali kmetje - najemniki »mandri- jarji« (stari dijalektični izraz bizantin¬ skega izvora, ki se je ohranil do dana¬ šnjega dne). Tako je bila po piščevih izvajanjih vsa dolnja okolica le redko naseljena in sedanjih vasi tu ni bilo. Starejše vasice so se nahajale v gornji okolici od Sv. Križa do Bazovice s slo¬ venskih prebivalstvom, ki . je obdelovalo svojo zemljo, ki jo je iztrgalo kameni- timu Krasu med goedovjem. Ti kmetje in pastirji so prišli v tržaško občino go¬ tovo že v srednjem veku iz sosednjih in bližnjih krajev. Že 1. 1234. omenja neka listina Slovane kot vinogradnike v Lo- nierju in ni pravilno stavek »de vineis sclavorum de Longera« tolmačiti, kakor ;se je doslej delalo, da so Slovani bili samo v tej vasi, a ne tudi v ostalih kraških vaseh. Za razumevanje preteklosti tržaške okolice so od. temeljne važnosti zapiski zemljemercev (perticationes), ki so o- hranjeni v mestnem arhivu. Znano delo Montanellija »Movimento storico della popolazione di Trieste« se nasla- jnja na take listine radi česar ga avtor ponovno omenja. Tako se da ugotoviti, da je bilo 1647 leta 2.500 zemljišč v tr¬ žaški okolici in med njih lastniki je bilo 200 meščanov. Ker pa Schiffrer o osta¬ lih posestnikih ničesar ne omenja, je gotovo upravičen sklep, da so ti bili v pretežni večini slovenski okoličani. O škedniu pravi le, da so tam bili nase¬ ljeni Sancini izLombardije (če bi to bilo res, kako naj si razlagamo, da so se. ta¬ ki italijanski doseljenci že pred stoletji vsi poslovenili tik pred vratmi samega Trsta?) Da ni bilo sicer poprej večjih naselbin v dolinji okolici, dokazuje pi¬ scu dejstvo, da so cerkve v Barkov- Ijah in na Katinari posvečene komaj 1. 1785. če omenja Ireneo della Croce v sre¬ di XVII. stoletja Čiče in Romune na Opčinah, v Trebčah in Gropadi, opo¬ zarja Schiffrer, da je treba upoštevati tudi opazko istega pisatelja, da so tl prebivalci govorili tudi slovenski m so se seveda zaradi tega kmalu asimilirali med ostalim slovenskim prebivalstvom. Ž omenjeno ustanovitvijo svobodne luke 1. 1719. pa je nastal važen pre¬ obrat v tržaškem življenju, ki ga pisec posebno opširno in nazorno opisuje na ta način, da so meščani našli več dela in zaslužka v mestu samem in so svoja zemljišča rajši prepuščali s prodajo ali v zakup slovenskim kmetom, ki so se doseljevali iz zaledja. A čim se je delo v mestu in luki z večjim trgovskim pro¬ metom pomnožilo, so po potrebi priha¬ jali posamezni slovenski delavci s kme¬ tov v vedno večjem številu v mesto in se tam tudi naselili. Toda zaradi manjše izobraženosti in majhnega znanja ita¬ lijanščine so se ti priseljenci v dotiki z meščani kar sproti asimilirali. In ko se je z naraščajočim prometom polago¬ ma in sorazmerno pomnožilo tudi pre¬ bivalstvo, moralo se je to naseliti kmalu tudi izven mestnega zidovja., pa so tako s časom nastala cela predmestja, ki so tvorila novo tržaško mesto izven sta¬ rega obzidja. Ta del Trsta je imel pose¬ ben značaj, da ga pisci pred koncem 18. stoletja opisujejo kot mesto raznovrst¬ nih običajev in mnogih jezikov, kjer so ljudje še nosili nošnje svoje prejšnje domovine, ko so prihajali iz vseh delov sveta v želji za dobičkom. Po mnenju Schiffrerja ne kaže tej novi in pestri družbi priznavati kakega kozmopolitičnega značaja, ker ta pojav ni postal nič stalnega,, ko je veliko teh prišlekov kmalu zopet odšlo, čim je zmanjkal tisti dobiček, na katerega so računali. Ostali pa so se asimilirali in celo Grki in Srbi, ki so si mogli svoje verske občine s šolami ustanoviti, so se tako prilagodili, da je končno ves prira¬ stek prišel v prid samo italijanskim meščanom v vsakem obziru. Na ta na¬ čin se je meščanstvo s takim zmernim pritokom le osvežilo in okrepčalo. Tako se je razvijalo mesto tržaško s svojim pristaniščem. Glede okolice pa kažejo listine iz 1. 1773., da imajo kmetje-najemniki na gosposkih posestvih vsi slovenske priim¬ ke in med njimi je mnogo krstnih imen v slovenski obliki, a načelniki posame¬ znih okoličanskih »contrad« so bili »supani«, ki se sicer poslužujejo v svojih spisih italijanskega jezika. Ko pa je konec 18. stoletja nastala večja potreba delavskih rok v mestu, Se opaža tedaj pravo priseljevanje iz vseh bližnjih kra¬ jev in posebno težaki in služkinje so vse slovenskega rodu, kakor izhaja iz do- tičnik listin. Le mornarji in obrtniki prihajajo od drugod. S tem je nastal prvi slovenski urbanizem, ki je takrat začel resno ogrožati italijanski značaj tržaškega mesta. Schiffrer misli,^ da je pripisati le . nezavednosti teh priseljen¬ cev in okolnosti, da so se doseljevali vedno iz bližine, kjer so se mogli ze prej naučiti nekaj italijanščine, da se je ven¬ dar posrečilo mestu ohraniti svoje itali- janstvo v vsem neokrnjeno kljub izdat¬ nemu pritoku drugo jezičnega življa. Ob tem času je tudi vlada poskušala germanizirati mesto z nameščanjem nemškega uradništva, toda brez vsakega uspeha, ker za to ni bilo v tržaškem prebivalstvu narodne podlage. Ko pa je 1. 1797. 'Napoleon zrušil beneško repu¬ bliko, se je začel takoj za tem izdaten italijanski pritok iz Furlanije in iz istr¬ skih obalnih mest ter je bila s tem traj¬ no odstranjena vsaka slovenska nevar¬ nost za tržaško mesto. Obenem je za časa francoske revolucije sicer trgovski in poslovni promet tudi v Trstu znatno dvignil, ali francoska zasedba do 1. 1813. ga je tako silno znižala, da se je moralo skodaj 14.000 ljudi izseliti iz mesta. V sledečih 30 letih se je število prebival¬ stva tržaške občine že podvojilo z naj- brže enakomernejšim priseljevanjem od italijanske in slovenske strani v trža¬ ško mesto, Za L 1342. je priobčil Kan- dler neko privatno statistiko sestavljeno po občevalnem jeziku v družini iz ka¬ tere je izhajalo, da je bilo Grkov Nemcev Slov, Italij, v mestu 1.000 8.000 7.000 50.000 v okolici — — 14.000 3.000 skupaj 1.000 8.000 21.000 53.000 Ta statistika pa se po mnenju Sehi- ffrereja ne razlikuje znatno od prvega uradnega ljudskega štetja, ki se je vr¬ šilo 1. 1846. in sicer po »narodni pripad¬ nosti«, ki prikazuje skupno Nemcev Slovanov Italijanov 8.470 25.300 48.000 Nočemo zameriti avtorju, če svoja trezna izvajanja o razvoju tržaškega prebivalstva zaključuje s tolažbo, da dosegajo Italijani po navedeni statistiki v sredi 19. stol. v mestu samem vendar 75 odstotkov in je s tem dana stvarna podlaga za uspešen razvoj iredentistične misli, ki je bila vsejana 1. 1843. Nas pa zadovoljuje njegova ugoto¬ vitev, da so Tržačani v izdatni meri slo¬ vanske krvi in da je tudi priznano po- italjančevanje avtohtonega našega živ¬ lja v tržaški občini ter je s tem ovr- žena vsa zlohotna teorija o umetni in nasilni slavizaciji, ki je služila kot pret¬ veza za tolike krivice do današnjega dne. — J. F. (Konec prihodnjič) ŽIDJE V TRSTU IM NA REKI Fašistično glasilo »II Tevere« in za njim tržaški »Popolo« sta objavila zani¬ miv članek o Židih v Trstu, v kateremu napadati osebnosti, ki so jih fašistična glasila še včeraj hvalila na vse pretege in ko so stale zelo blizu Francescu Giunti. Pred novim navalom tržaškim Židom niti ni pomagalo da so se aktiv¬ no udejstvovali med nekdanjimi itali¬ janskimi iredentisti in da so stali v prvih vrstah fašističnega pokreta. Čla¬ nek se glasi takole: _ »Ako napravimo kratek sprehod po tržaškem obzorju, naletimo povsod na židovsko rai.o v Trstu tvorijo vsi oni (in teh je ogromna večina), ki so pri- vandrali v Trst pred eno ali največ dvema generacijama iz nemških dežel, iz Poljske, Ogrske in od drugod, O tem pričajo njihovi eksotični priimki, ki so jih spričo površnega in lahkega pri¬ stanka oblasti v veliko primerih znali poitalijančiti, pri čemur so si čestokrat prilastili slavna imena italijanskih in katoliških družin. Semle spadajo Arn- steini, Goidschmiedi (sedaj Orefici), Goldbergerji (sedaj Montuorij, Kohner- ji, Luftschitzi (sedaj Ludovisi ! ! !), absolutno prevladovanje židovskega ele-.Weiszi (sedaj Albani ! !), Hechtl, Kreb- menta. I si (sedaj Crespi), Sternergi (sedaj Mon- zid od očetove strani je bil sedaj od- Haldi), Klugmanni, Windspachi (sedaj stopivši tržaški podeštat (Salem), ki Vinsi) Taussigi (sedaj Tassi) Lowent- lma za ženo dunajsko Židinjo; Žid je, hali s(edaj Lovenati), Schvrefelbergi podpredsednik pokrajinskega sveta kor-! (sedaj Sulfina). Prochazka Tolmainerji poracij (Segre); Žid je predsednik zve- (sedaj Tolomei), Blau (sedaj Bellaudi), ze in rili stri 1>P V fRnnb-uinet.tii • siri j e Schonsteini (sedaj Belsasso) itd itd. ze industrijcev (Sanguinetti); Žid tudi rektor univerze (Udina) in dobršen del akademskega senata profesorjev; Žida sta tudi oba podpredsednika Zdru¬ ženih jadranskih ladjedelnic (Modiano in Serge, predsednik pa je posl. Giun- ta MM), in Žid je tudi svetovalec te družbe (Sacerdoti). Najbolj razširjeni tržaški list je bil do včeraj v židovskih rokah (Mayer). Židje so ravnatelj Ban- ce Cooperative Giuliane (Cohen), rav¬ natelj Bance Nazionale del Lavoro (Pollak), lastnika Banca Giuliana (Ga- ttegno), pooblaščeni član načelstva Ban¬ ca Triestina di Credito e Risparmio (Matatia), in nekateri načelniki Casse di Risparmio Triestine. Žid je glavni zdravnik Tržaškega Lloyda (Castiglioni), univerzitetni pro¬ fesor, ki ni vpisan v fašistični stranki in je splošno znan kot antifašist. Banco di Roma poveruje svoje prav¬ no zastopstvo židovskim odvetnikom, od katerih nekateri sploh niso vpisani v fašistični stranki in veljajo za antifa¬ šiste. Židje so tudi odvetniki Banca Commerciale Italiane, Banca Triestina m Združenih jadranskih ladjedelnic (predsednik posl. Giunta). Celo Banca d Itaka m I. r. i, se dasta zastopati po zidovskih odvetnikih. .znano je, da so predsedniki m tri četrtine načelnikov družb Assicu- razioni Generali in Riunione Adriatica zidje. Vsi ti Židje se pod krinko Italijanov iz¬ dajajo za fašiste in patriote naj čistejše vode, medtem ko so v svojem srcu ved¬ no ostali Poljaki, Madžari aii Nemci, predvesem p- vedno Židje« Člankar pravi, da navedeni seznam m popoln, da se pa lahko vsak čas ugotovi in overovi, ter da mora služiti kot podlaga za izvajanja odredb, ki se bodo izdajala. »Popolo di Trieste« od svoje strani ugotavlja še posebej, da je v Trstu na državnih šolah najmanj 50 židovskih učiteljev in najmanj 500 židovskih šol«» s'kih otrok, Židovi m Sušak, septembra 1938. Posljednjih dana, nakon poznate naredbe talijan- ske vlade o mj erama protiv Židova, »Vedetta dTtalia« češce se bavi židov¬ skim problemom na Riieci i posli edica- ma primjenjivania protužidovskih mje- ra. Prema izvodima iVedette« pitanje odstraniiv-nia Židova s Rijeke od ve¬ like je važnosti za samu Rijeku, jer je procenat Židova na Rijeci prilično ve¬ lik, vedi nego u Trstu, a i kapital i tr¬ govina dobrim dijelom nalaze se u nji¬ hovim rukama. Prema posljednjoj sta- tistici na Rijeci na oko 58.000 Stanovni¬ ka ima 1.392 Židova, dakle oko 2.4 po- BROJ 3š. ISTRA STRANA 3. sto, pa je prema torne u tom pogledu Rijeka ispred Trsta, gdje židovski ele- menat sačinjava 1.8 pošto stanovništva. Prema prikupljenim podacima ima na Rijeci oko 360 Židova koji su si pri- bavili talijansko državljanstvo iza 1919 godine, dakle onih na koje se imaju primijeniti poznate odredbe vlade. Po torne se vidi da je pcsljednjih godina dcseljavanje Židova na Rij eku bilo do- sta jako. No ovaj židovski elemenat na Rijeci nalazi se u posebnim prilikama, i zato i »Vedetta« ističe, da če se mnogi slučajevi protjerivanja Židova sa Eijeke morati rješavati pojedinačno. Velik dio Židova sačinjavaju na Rijeci Madžari, a ima i dosta Jugoslavena Ostavka Žid©va u Trst, sept. 1938. U okviru akcije protiv Židova izvršene su razne promje- ne i u glavnim osiguravajučim društvi- ma »Assicurazioni generali« i »Riunione adriatica« u Trstu, koja imaju svoje fi- lijale i u Jugoslaviji. Predsjednici ovih csiguravajučih društava Edgardo Mor- purgo i dr. Arnaldo Frigeschi di Ratal- ma dali su ostavke. Zajedno s njima dali su ostavke i mnogi članovi uprave. Po naredjenju predsjednika vlade g. Mussolinija imenovani su za predsjedni¬ ka društva grof Volpi di Misurata, bivši ministar financija i predsjednik držav- ncg saveza industrijalaca, a za pred¬ sjednika »Jadranskog osiguravajučeg društva« g. Fulvio Suvich, sadašnji ta- lijanski poslanik u Washingtonu. Židovski dijaki še I&feko dsEaf® ispite Šolsko nadzorništvo v Trstu je opo¬ zorilo židovske študente, ki odslej ne sinejo pohajati italijanske šole, na sle¬ deče: Prepovedano je vsem židovskim dijakom, da se spišejo v vse italijanske šole, ki so priznane od države. Ta pre¬ poved ne obsega tudi posameznih izpi¬ tov in so k tem pripuščeni tudi Židje. — Vsi dijaki, ki se letos vpišejo v ka¬ terokoli šolo, morajo priložiti poleg običajnih dokumentov tudi izkaz, da starši (oz. eden od staršev) niso židovske krvi. Ta dokument oz. izkaz je za sedaj samo začasen dokler ne bodo prišle druge odredbe. V opozorilu je omenje¬ no, da morajo starši (ali kdor jih za¬ stopa) napraviti izkaz na lastno odgo¬ vornost. Spfejem Santina v Kopru V Kopru smo sprejeli novega škofa zelo svečano. Pri mestnih vratih so ga čakali župan koprški, vse oblasti cer¬ kvene, politične, vojaške in civilne. Na¬ sproti mu je prišel tudi cerkveni zbor, ki mu je zapel »Ecce sacerdus magnus«. Ni treba še poseboj omeniti, da je bil ves Koper v zastavah. Ko je mons. San- tin izstopil iz avtomobila, ga je najprej pozdravil župan, nakar je blagoslovil množico in se podal v cerkev sv. Kri¬ ža. Iz cerkve je prišel oblečen v ško¬ fovski obleki in se napotil v mesto. Na obe strani je blagoslvaljal množico, ki je klečala kraj ceste. Nekateri so ga s klečanjem pozdravili, a drugi so dvigni¬ li roko v rimski pozdrav. V procesiji, ki se je tako odvijala po koprških ulicah, so bile vse omenjene oblasti med ka¬ terimi je bil tudi zastopnik prefekta in federalni tajnik. Pred škofom so kora¬ kale fašistične mladinske organizacije. Ob škofu smo videli administratorja mons. Sirottija, mons. Mušico in druge cerkvene odličnike. Pred stolno cerkvi¬ jo, kjer je bilo polno občinstva so de¬ lali špalir karabinerji in mladi fašisti. škof je v svečanem razpoloženju sto¬ pil v stolnico in šel pred glavni oltar nakar je bil ustoličen s pomembno sve¬ čanostjo, kakor je bil v Trstu. V jsvo- jem prvem govoru se je novoumeščeni škof najprej zahvalil vsem, nakar je povdaril, da je kralj živo vtelešenje in se spomnil predsednika vlade. Nazadnje je govoril ljudstvu in se spominjal svoje mladosti, ki jo je preživel v Kopru ter dal sv. blagoslov. Po pontifikalni maši je novi škof odmolil molitev za kralja in cesarja ter Mussolinija. Ljudsko gibanj® v Julijski Krajini Kakor v vseh italijanskih pokraji¬ nah, tako se tudi v Julijski Krajini opa¬ ža počasno zboljšanje ljudskega giba¬ nja. Posebno je pažnje vredno ne samo zboljšano stanje na kmetilu ampak tu¬ di v mestih in posebno v tržaški pokra¬ jini. V prvih sedmih mesecih je bilo v Julijski Krajini in Zadru registriranih 12.013 rojstev, od katerih odpade 3.617 na tržaško provinco. V isti dobi prete¬ klega leta je bilo samo 11.033 rojstev in 3.311 v trž. pokrajini V 1. 1936 pa je bilo 10.813 in 3.237 rojstev. Italijanski listi pa omenjajo, da število porok ni¬ kakor ne sledi v vsaj približnem raz¬ merju številu rojstev. V istih dobah je bil pri porokah zabeležen celo padec. ODLOMCI IZ NAŠE POVIJEST1 PRVE ŠTAMPARIJE U TRSTU Mm Ust se bori z mnogimi težkočami, ki so do¬ bro znane večini naših čitateljev. Vseb teh težkoč ne moremo sami odstraniti ker ne zavisijo od nas. loda izmed vseh teh težkoč Je ena. ki jo moremo sami odstraniti, ker je za- visna od nas. To so težave materialne narave. Ne orosimo miloščine, temveč zahte¬ vamo samo to. da vsak naročnik na¬ pravi svojo dolžnost s tem, da plačuje redno naročnino. Ako bi vsak naroč¬ nik napravil svojo dolžnost napram li¬ stu. bi se mogli v teh težkih časih ve¬ liko lažje zoperstaviti tudi ostalim te¬ žavam. O denarnih zavodih v Juligskš Krajini in Zadru Pred letom dni smo podali pregled še poslujočih denarnih zavodov v Ju¬ lijski Krajini ob koncu prvega polletja 1937. Sedaj je inšpektorat za zaščito vlog v Rimu izdal pregled zavodov dne 30 junija 1938. Ob koncu junija 1938 je poslovalo samo še 95 denarnih zavodov. Od začetka 1937 do sredine 1938 so 23 zavoda proglasili likvidacijo, tako da je sedaj 107 denarnih zavodov v likvida¬ ciji. Stanje po pokrajinah je sledeče: Koncem 1936 so poslovali v Goriški po¬ krajini 43 denarni zavodi. Od tistega časa dalje pa jih je 8 stopilo v likvi¬ dacijo, in sicer slovenski zavodi v Bor- jani, Kobaridu, Komnu, Dornbergu, Šta¬ njelu, Huda južni ter furlanska zavoda v Gradiški in Marjanu. Sedaj posluje v tej pokrajini samo 35 zavodov, 39 pa jih je v likvidaciji. Tudi v Tržaški pokrajini se je v omenjenem roku povečalo število zavo¬ dov v likvidaciji, In sicer za 4 od 7 na 11. Dva izmed teh sta slovenska, v Sv. Križu pri Trstu in v Skednju, eden fur¬ lanski (v Gradežu) in eden italijanski (Banca Giuliana v Trstu). Celotno po¬ sluje sedaj v Tržaški pokrajini samo 29 denarnih zavodov. Posebno veliko je število zavodov v likvidaciji v Puljski pokrajini. Od kon¬ ca 1936 do 30 junija 1938 se je pove¬ čalo za 5, od 37 na 42. Napovedali so likvidacijo denarni zavodi v Malem Lo¬ šinju (dva), Rovinju, Sv. Nedelji in Vi- žinadi. V tej pokrajini posluje samo 25 denarnih zavodov. V Reški pokrajini je bilo 31 dec. 1936 še deset denarnih zavodov, danes jih je samo šest. štirje so namreč medtem stopili v likvidacijo, in sicer trije na sami Reki (Banco operaio, Cassa Cen¬ trale in Soc. An. Quarnero) in Ljudska posojilnica v Knežaku. Celotno število zavodov v likvidaciji je 14. V Zadrski pokrajini je »Consorzio di risparmio e anticipazioni« napovedal likvidacijo, tako da poslujejo v tej po¬ krajini danes samo še štirje denarni zavodi, dva zavoda pa sta v likvidaciji. Celotni pregled za Julijsko Krajino in Zadrsko pokrajino je ta le: 30 de¬ cembra 1936 je poslovalo še 200 denar¬ nih zavodov, 139 jih je bilo v likvida¬ ciji. Do konca junija 1938 je napove¬ dalo likvidacijo nadaljnjih 37 zavodov, tako da posluje sedaj še 163 zavodi, število zavodov v likvidaciji pa je po¬ skočilo na 176. P. P. RAZPUSTITEV KROŽKOV »NAZIONA- LE« IN »UNIONE« V TRSTU Predsednika krožkov »Nazionale« in »Unione« sta sporočila federalnemu taj¬ niku, da sta razpustila omenjena krožka. Federalni tajnik je to z zadovoljstvom sprejel na znanje. Drobiž — Gorica. — Pokrajinska zveza faši¬ stične stranke je pričela izdajati v Go¬ rici nov list pod imenom »Voce fasci- sta«. List je ustanovljen predvsem za propagando in je namenjen vsem fa¬ šističnim organizacijam v pokrajini. * — Gorica. — Ministrski predsednik je svečano otvoril ha novo preurejeno impozantno vojaško pokopališče v Sred- polju (Redipuglia). * — Koper. — V zvezi z gradnjo Istr¬ skega vodovoda so pričeli tudi reguli¬ rati reko Mirno. Ba bodo sedanjo stru¬ go lažje popravili in utrdili, so speljali vso vodo v nekdanje opuščeno strugo. Po teh delih se bodo lotili izsuševanja vsega močvirja ob reki. ♦ — Trst. — V prisotnosti predsedni¬ ka Mussolinija je bila otvorjena palača »Banco di Napoli«. * — Trst. — 36-letni zidar Ivan Bren¬ čič iz Skednja je padel z zidarskega odra, ker mu je nenadoma postalo sla¬ bo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Kmalu nato je ponesrečenec umrl. * — Trst. — Komi je ugriznil Ivana Dodiča, starega 30 let iz Novega grada v Istri. Naredbeno odredjenje svarh baštinske pravice^ zvan testamenta i drugeh zadnjeh volj, i što se k njima takodjer čeka u od- vetnoi Krajnskoj hercegovini; slavnoga riinskoga cesara i kralja takodjer Španjoi- skoca, Ugerskoga i Pemskoga, gospodina Karla !V„ velikoga Hercega od Austrije etc.. našega preniilostivnoga gospodina i orsačkoga velikoga Ladavca etc.- Aufs neue gedruckt bei Franz Mathia Winkovitz, k. k. Stadtbuchdrucker im J. 1775, In folio, s uz- porednim njemačkim tekstom, str. 76. Bol ja je bila štamparija koju su god. 1776. ti Trstu otvorili redovnici mehitaristi za različita djela bogoslovnog i bogoštov- noga sadržaja pretna potrebama krščan- skoga svijeta u Grčko.i i Maloj Aziji, dakle s raznovrsnim tipovima slova kakova su poznata medju istočnjacima, no bila je u njoj j bogata zaiiha slova za štampanie knjiga latinicom i goticom, tako da su se i ljudi iz Trsta i iz njegove okoline radije obračali njoi nego Vinkoviču, kad su litjeli imati ispravno i dotjerano izdanje. U Gorici ie štamparstvo bolje uspije- valo. Ondje ie na poziv i uz potporu nad- biskupa Karla Attemsa od god. 1754 dalje radio Mlečauin Tommasini, isprva otac Josip, a kasnije sin Jakov, kojernu se pri¬ druži obrazovani Josip Coletti. Posla je bilo obilato i za nadbiskupiju i za pokra- iinu goričku i za potrebe privatnika, a nije ga ponestalo ni onda. kad ie god. 1772 Valerio de Valeri iz Cividale otvorio u Gorici svoju tiskaru. koja je dvije godine i po (1774—1776) izdavala takodjer prve novine u ovim stranama, naime tjednik Gazzetta Goriziana. no za oba ie poduzeča došlo zlo s reformama Josipa II koji je god. 1782 ukinuo goričku pokrajinsku autono- miiu i podredio ciielo Primorje guberniji u Trstu. Gubernij nije bio zadovoljan s Vinko- vičevom radnjom u Trstu, nego se s na- rudžbama obratio u Goricu Tommasini ju koji do Drijedlogu Colettija otvori u Trstu filijalu (1784) Ovu ie filijalu vodio Coletti koji se njoj sav posveti pa je več god. 1786 postala njegovo vlasništvo, a stekao ga ie naročito dobitkom od izdanja službe¬ nih novina L' Osservatore Triestino koje su počele izlaziti dne 3 srpnja 1784 i izlaze ioš sve do danas. Coletti ie do smrti u god. 1815 imao mnogo posla u svojoi štam- pariii koia se zvala Cesarea Regia Privi- iegiata Stamperia eoverniale i za Osser¬ vatore Triestino koji nije uveriuo ni zamro u svakoiakim burama i olujama koje su došle u ove krajeve s Napoleonom i posliie njega. God. 1794 bijahu u Trstu 4 štampa- rije: Colettijeva. armenskih meliitarista, na- kladnika Wage. Fleisa i Co. i Ivana Spe- randija, a god. 1807 još dvije, naime štam- Darija Gašpara Weissa (»Weis«) i udove Bežek (»Besech«), Weiss je isprva radio više kao knjižar, a štamparija mu je uzna- predovala tek god. 1810 kad su mehitaristi otišli u Beč prodavši mu svoju armensku štampariiu, no procvala ie istom po smrti Coiettijevoi god. 1815 kad je preuzela sav rad za vladu i štampanje službenih novina Osservatore Triestino. Povijest ovih novina vrlo ie zanimljiva. Prikazao iu je Camillo De Franceschi pod naslovom Giuseppe de Coletti, tipografo e giornaiista u 46 svesku Atti e memorie della Societa istriana di archeologia e sto- ria patria (Pula 1934). Ondje se s postnje- hom može pratiti novinarska elastičnost (da se baš ne kaže: servilnost) Taliiana Colettija kao urednika ovoga službenoga lista, koji ie morao služiti sad Napoleonu, sad Austriii i tolikim drugim obzirima. Tako ie siromašni Coletti dne 1. prosinca 1809 pod Napoleonom obečao da če Osser¬ vatore Triestino u svojim članeima pratiti takodier »povijest. naročito ilirsku« (storia. specialmente illirica), a prema vremenu mi- ieniao mu ie radikalno i samo ime: tako ie Osservatore Triestino početkom 1810 prekršten naprosto u Provincie illiriche, a kad se austrijsko oružje pod generalom Fouchčom dne 28 kolovoza 1813 približilo Trstu, nazvan ie izravno Osservatore Illi- rico i nod tim ie imenom izlazio sve do 14 listopada 1813 (13 brojeva, naime od .35 do 47 broia). A tek u samome tekstu ko¬ liko imade kadjenja i laskanja svakome Dobjedniku oro tempore ! Izraz fidelissimo koii se unotrebljava. znači svaki čas pro- tivno i oprečno ! Sve to nije pomoglo starome Colettiju. Pod austriiskom restauracijom mu ie Weiss god. 1814 Dočeo konkurirati novinama Gazzetta di Trieste. koje su se držale go- dinu i no. dok nije državna vlast po Colet- tiievoi smrti u siječniu 1815 prenijela sve svoie narudžbe i sam Osservatore Triesti¬ no u Weissovu štampariju. Štamparija Co- letfiievih baštinika ie prosviedovaia i od 1816 konkurirala novinama II Mercurio Triestino koje su izlaziie godinu dana, ali Marenigh ie kao tipograf dugo živio po Italiji, u Livornu i Firenzi, ali je bio rodjen u Trstu On postade prvim domačim štam- parom u svome rodnom gradu. Biti če da ie starinom slavenskoga roda. a ime mu ie iamačno glasilo Marinič. Osservatore nije ni sada mogao ojačati, jer su mu se urednici često mijenjali, a ni najbolji (pje- snik Petar Ceruti iz Kopra i Dalmatinac Ivan Brozovič) ne bijahu osobiti. Preokret na bolje nastade tek onda, kad po želji trščanskoga namiesnika Alfonsa Porcie preuze uredništvo piesnik i poligraf Josip de Lugnani, profesor iz Kopra, no njegov ie urednički rad u novinama uvijek pokrit navodima tobožniih urednika, naime ime- nima Gašparova sina Mihovila VVeissa, od¬ nosno Ivana Marenigha. koji bijahu pret- stavnici štampariie i zakupnički izdavači službenoga lista. Ova ie štamparija Weiss- Marenieh izdavala Osservatore Triestino sve do god. 1843. kad je do odredbi trščan¬ skoga namiesnika grofa Franje Stadiona službeni list Drešao u štampariiu (upravu i uredništvo) novoosnovanoga parobrodar- skoua društva Austriiski L!oyd. Dalie nas štamparski rad u Trstu no- viiega vremena ne zanima više. jer su nanj naročito na pameti hrvatske knjižice sta- riiega datuma, koie su izašle ili mogle izači iz trščariskih štamparija svršetkorn XVIII i početkom XIX stolječa. U tom pogledu do- laze u obzir samo štampariie Trattner- Vinkovič i mehitaristi-VVeiss-Marenigh. Za sada poznamo samo nekoliko proizvoda iz ove Dosliednie štampariie. a glavni su ove četiri kniižice: t. ABC e le massime ossia insegnament; morali e proverbi del M(oito) R(everendo) Sign A F(rancesco) Soave per i fanciulli — ABC i nauki chiudoredni i recci za malu decu prinessen po N(ikoli) B(eliniču). Dalla stamperia di Gaspero Weis. Trieste 1806. 8° 16 str.: 2. Pervi kratki nauk grammatike itali- anske za malu decu ka xe!i nauccitise ita- lianskv s’ pomochiun ervaskega jezika, kako se govori no ungarskemu i istrian- skemu Primoriu — Primo breve insegna- mento della grarnniatica italiana per la gioventii. che hrama imparare 1’ italiano mediante il linguaggio croato, come si par- la volgannente per il Littorale ungarico, ed istriano. Traduzione per la prima volta fatta di Ntccolč Bellitiich Trieste 1808. Anpresso Gasparo Weis. stampatore. e li- braio dirirnpetto .. (oštečeno). 8°, 58 str.; 3 Scieta del fior di virtii, traduzione volgare di Niccolo Bellinich — Rasabranie cvieta krieposti, to ie priatei mladosti, ka xeli naucctise ova dva iezika Trieste 1809, 8°. 16 str, i konačno 4. Kratak Nauk Karstianski slosen s na- rednini i bistrim načinom na slusbu i korist od glasovite coileeiate crikve svetoga Mi- cu!e biskupa od Barbana u Istrii Pulske daxave no Petru Stancovichu. canonicu stariemu i namisto nlovana i arkipopa od iste crikve. Trinste 1828. Dalla tipografia Marenigh. Trovasi vendibile dal libra jo Sila (Slovenac), oer Kr(eutzer) 15. 16° 36 str. Prve tri kniižice sve tri od istoga au- tora Lovranca Nikole Beliniča. imade Sve- učilišna knjižnica u Zagrebu pod signatu¬ ram R 1203. R 1226 i R 1443. a čet v rta ie sačuvana u dva primierka od koiib ie jedan vlasništvo baštinika pok profesora Ivana Milčetiča u Varaždinu a drugi kaptolskoga kanonika Frana Volariča u Krku. Ovoj je četvrtoi knjižici autor poznati polihistor istarski dod Petar Stankovič, koji ie kod istoga štampara Marenigha u Trstu god. 1828/9 štampao takodier svoju dragocjenu Biografih! degli uomini distinti deli’ Istria u tri sveska (Trieste. presso Giovanni Ma- renicli tipografo). Dva su dakle štamparska preduzeča ra- dila u Trstu neprekidno od kraja XVIII sto¬ lječa prema burnoi godini 1848, naime Tom- masini-Colettiievo koie do svoj prilici ne dolazi u obzir glede hrvatskih knjiga, i ono koie ie od armenskih redovnika preko Nijemca Weissa prešlo na domačega čo- vieka Marenigha. Ova ie štamparija pored spomenutih izdala ioš neke hrvatske knjige. Kukulievič spominje ove: Starčevič Šime (župnik u Karlobagu t 1858): Nova ričoslovnica ilirska, vojničkoi mla¬ dosti krajičnoi poklonjena U Terstu pri Waisu 1812. u 8° str. 126. Možin. Nova rččoslovnica ilirsko-f ranču - ska. iz njemačkoga prenešena na potrebo- vanie voiničke mladosti ilirskih dčržavah. U Tarstu pri Gasparu VVeisu 1812. u 8" str. 311. Rukavina Ljubački tliia, c. k. nadpo- ručnik: Dramatički prevodi za narodno kaza- lište. U Trstu kod Mareniča 1843. u 8 . I. sv. str. 176. II. sv. 1844. str. 172. Kroat. Abanderungs- und Abwandiungs- Weissova štamparija ie ipak napredovala, premda ie Osservatore Triestino pod ured- , . , ništvom conte Jeronima Agapita iz Buzeta formen nebst den Regein der Aussprache bivao sve slabiii Colettijeva štamparija Je j und Rechtsschreibune. U Trstu kod Mare- od privatnih naručaba živiela kako tako niča u 8° str. 189. sve do eod. 1850 oo prilici. a Osservatore 1 Naoutienia za delotvorno življenje. Iz Triestino ie ostao u VVeissovoi štampariji I nimačkoga. U Trstu kod Mareniča 1845. u i onda. kad ie oko god. 1824 u nju stupio | 8° str. 112. — (Grafička revija). Ivan Marenigh Nikola Zle. STRANA 4 ISTRA« BROJ 38. NASA KULTURNA KRONIKA USPJESI BALOTINE ZBIRKE VIJEST! iZ ORGANfZAOUA REZOLUCIJAi izvanrednog članskog sastanka O. S. društva »Istra« u Sušaku S u š a k, 13 septembra 1938. — U petak 9 o. mj. održala je Omladinska sekcija dru¬ štva »Istra« u Sušaku izvanredni članski * sastanak, koji je trajao puna tri sata. a na kojem je bilo govora isključivo o naj- novijim klevetama, podvalatna i spletka¬ ma onih, kojima je Oml. sekcija (a i omla- dina uopče) trn u oku. Očito je, da je taj sastanak bio od velikog značaja, jer je nje¬ mu prisustvovao i društveni pretsjednik g. Jerina, koji je imao dužnost da ispita i analizira dosadanji rad u Oml. sekciji, te da o torne podnese izvještaj upravnora odboru društva. Naša emigrantska omladina je i ovoga puta pokazala svoju kompaktnost. Energi¬ čno je odbila sve nasrtaje na svoju organi- zaciju, te raskrinkala destruktivni rad ne- kolicine sabotera kojima je bio cilj da raz- biju jedinstvo i poremete ravnotežu jedtio- dušnosti u omladinskim redovima. Rezolucija, koju je sastanak oduševlje- njem i aplauzom prihvatio, najbolji je od¬ govor svim tim intrigama. Donosimo ovdje samo neke dijelove te rezolucije. I to one dijelove, koji če, po našem mišljenju, in- teresirati sveukupnu našu emigrantsku jav¬ nost: »... jedini stvarni razlog, najvažniji i presudni čimbenik koji nas je potakao da stupimo u ovu našu omladinsku organizaci¬ ja bila je naša omladinska i emigrantska svijest, — misao da su naše mlade snage pozitivne i da je. prema torne, potrebno da ih stavimo u službu i podredimo intere- sima naše uže domovine i našega naroda. Smatramo, da nam niko ne može ospo- riti to, da smo mi, omladinci, preko svojih omladinskih organizacija, jedini legitimni pretstavnici naše emigrantske omladine... U tom pravcu, u pravcu razumijevanja stvari, osječanja omladinske i emigrantske svijesti kretao se je naš dosadanji rad. Mi smo u svojim organizacijama uvijek samo emigranti i omladinci, i preko toga nikada ne prelazimo, ali poduzet čemo sve moguče da i starije emigrante upozorimo na tu stvar...« »,.. sa ogorčenjem i indignacijom odbi¬ tno tvrdnju da je naš dosadanji rad bio oprečan interesima naše emigracije. Očekujemo, u ovaj čas, moralnu pomoč sveukupne naše emigrantske javnosti, a u prvom redu širokih emigrantskih masa.« To s> samo neke tačke te rezolucije. Smatrai, da su obzirom na naš emigrant¬ ski program i na formiranje naše ideolo¬ gije, vrlo značajne, pa čemo ih drugom pri- likom analizirati i popratiti komentarom. Nakon ovog izvanrednog članskog sa¬ stanka održao je poslovni odbor O. S. svo¬ ju sjednicu na kojoj je dosadanji odbor podnio ostavku, tako da mogu i saboteri zabilježiti jedan uspjeh. I. C. Članski sastanak O. S 1 , društva »Istra«, Zagreb Omladinska sekcija odfžat če 24 o. mj. u 8 sati na večer svoj prvi članski sastanak poslije ljetnih praznika. Radi važnosti ovog sastanka pozivamo emi¬ grantsku omladinu da u što vedem bro- ju prisustvuje. Sastanak če se održati u društvenim prostorij ama, žerjavičeva ul. 7 (dvorište). Odbor. U 3—4 broju revije Hrvatska Fro- svjeta izašla je kritika o zbirci pjesama Mate Balote iz pera poznatog hrvatskog književnog kritika i urednika te revije g. Ljubomira Marakoviča. G. Marakovič prikazuje i ostale zbirke ko j e je tada izdao Pododbor Matice Hrvatske, a o »Dragom kamenu« Mate Balota kaže izmed ju ostaloga: G. Balota ima za svoju zbirku i pred¬ nost lijepog naslova koji je ne samo »poetičan«, nego ima i mekan i pleme¬ nit zvuk, a da i ne govorim o punini simboličnog značenja. Kao ličnost g. j Balota ima prednost života ispunjena ; snažnom sadržinom, bilo po svojim ne¬ mirnim lutanjima po zemljama i zva- njima, bilo po svojem bolnom osječaju čežnje za »dragim kamenom«, za izgu¬ bljenim zavičajem. Diskretna poetska inspiracija i intimna toplina osječaja um jela je taj svijet pretvoriti u zača¬ rani kraj nepovratne miline, a čuvstvu dati snagu neugasivog žara. Davno ostavljena Istra ne može biti zaboravlje- na ne samo zato što »iza žice« nasuprot sušačkom Kontinentalu čekaju majke koje u svojoj tuzi nisu bezutješne, jer ih drži ona j žilavi i čvrsti kori j en koji je duboko ukopan u rodnoj zemlji te odo- lijeva i danas, kao što je odolijevao vje- kovima. Makar da je negdje tamo na raskršču rodnog sela ostao samo natpis od dvije riječi »Sveto Poslanje«, te su dvije hrvatske riječi sidro koje ne da da potonu tisuče, i križ na koji su upi- sane iscjeljuje boli poput Mojsijeve zmije u pustinji. Treba li da čovjek izgubi svoj zavičaj, pa da tek onda osje- ti šta je domovina? Svakako, buduči da je patriotska lirika u prošlosti, obično u stilu budnica pomalo i zveketala oru- žjem, jasno je da takav zvuk danas, na¬ kon krvavih i gorkih razočaranja, nema odjeka. Ali je uopče nestašica direktnih patriotskih osječaja karakteristika su- vremene poezije kod nas. Zažiranje od patosa koji prijeti opasnošču poze, bo- jazan od bilo kakva »obilježenog« pa¬ triotizma, opravdana, u mnogim zemlja¬ ma, službenim forsiranjem patriotizma koji je i suviše jasno (pa stoga jedno- strano ili čak pogrešno) definiran, sve su to dakako razlozi koji imaju i svoja opravdanja. Ali ako je lirika izražaj osječajnog života koji daje sliku čitavog čovjeka, ipak prešučivanje (a da ne reknem nestašica) toga osječaja znači neki moralni deficit u cjelokupnom doj- mu ličnosti. Dakako da tu stvar treba prosuaivati ne blago, nego oprezno: za mnogog je čovjeka sam jezik kojim se služi s pažnjom i ljubavlju, dokaz ko¬ liko voli svoju domovinu i koliko, ujed- no, smatra tu svoju ljubav nečim što se samo po sebi razumije. »Vedro mi čelo i savjest mi čista. Ne trebam trobojkom skrivati grudi. Je li mi u srcu narod i ljubav. Tko o tom ima da sumnja i su- di« — tako je definirao več Domjanič svoj diskretni ali topli patriotizam pre¬ ma suviše bučnom isprsavanju politi- čarskih fanfara. Ali baš danas, kada se patriotizam poriče, kada se pojam na¬ roda izobličuje, a pojam domovine žr¬ tvuje »univerzalnim« internacionalami - ma, pjesnik kojega je od poroda sreča obdarila jezikom što samo po sebi znači privilegij biti članom jednog naroda, misliti i osječati kao što on misli i osje- ča, mora da osjeti zahvalnost na tom plemenitem i velikom daru. I ma koliko se danas nacionalizam odnosno patrio¬ tizam kao intelektualna vrednota sma- trao nemodernim, procvat »regionalne« poezije čakavske i kajkavske sa svojim dubokim os ječa jem za milinu i inti¬ mnost specifičnih oznaka svoga jezika, ni j e drugo nego latentni i spontani pa¬ triotizam u tom smjeru. • A druga je značajna pojava ta, da u odnosu prema domovini i narodu, izbje- gavajuči sve što mu se čini »šablonom« i »apstrakcijom«, moderni^ pjesnik za- zire od patriotizma zato što ponajviše živi u gradu, mehaniziranom, standardi¬ ziranem, proletariziranom gradu koji je za večinu svojih Stanovnika izgubio svo¬ ju boju i svoje vlastite životne sokove, te i sam više nalikuje umjetno hran je¬ nom aparatu ili apstraktnom fantomu. Stoga snaga osječaja proključava u do- diru sa zemljom tek ondje gdje je taj dodir neposredan i živ, svoj i samosvo- jan. Poezija prirode, sela i malog svije- ta ima bez sumnje i svoje druge izvore i uvire, ali je nesumnjivo jedan od njih, i neslučeno snažan, taj što i moderni je pjesnik, pjevajuči svoj zavičaj, nalazi diskretan ali živ izražaj latentnom pa¬ triotizmu. No ondje gdje ljubav za vi¬ ca ja dobiva izražaj duboke tuge i ne- ispunjive čežnje baš zato što je u svemu onome što je njegovo, specifično i naj- draže, potišten i prignjeten, ondje, kao kod g. Balote, mora i moderni pjesnik jasnije pregovoriti, osječajuči svoj pa¬ triotizam kao živu ranu koja nezagasno peče. I kao što kod pjesnika grada, jer im je najjače pred očima bijeda koju gle- daju pred sobom, zaokuplja kao »soci- jalna poezija« i sve druge niti njihova biča, tako u ovom slučaju, ono što bi inače pružilo motive za socijalnu poe- ziju (Šime, Sipe piva, Foška, Dinamit, Lončari, Kopnja, Kur a j i dr.), ne gubeči toga svog karaktera, ipak u prvom redu pridonosi torne, da slikajuči pojedince, njihov rad i trud, njihove brige i ne- volje, zalije milinom i posveti uzviše- nošču ljudskog stradanja sliku rodnoga kraja »dragi kamen«. Da navedem sa¬ mo jedan značajni primjer, pjesmu »Kuraj« (kuraža. t. j. srčanost). Ri- barski život: »Gren kupiti barku, guce i grip, čemo loviti skombar, manul i srp kako blata, samo da dojde trata«. Me- dutim, pošto su dio puta sretno i »slav¬ no« brodili, podigne se jugo (citira pje¬ smu »Kura j«), Sccijalni motiv: ribari kojima je borba za opstanak vezana o životnu opasnost u hrvanju s razbješnjelim ele¬ mentom. Pa ipak, taj borbeni duh nije samo boj za koru svakidanjeg kruha, to je stara urodjena snaga neustrašivih boraca. Odjednom iskrsava čarobna sli¬ ka od pred »milj ar lit«. Tada su Ne- retljani tukli na moru Mletke i Bizant (»Ne čemo! — grmnu Neretva junačka« — kožu u Nazorovim Hrvatskim kralje¬ vima). I onaj koji je danas u njihovu zavičaj u, mora da zadivljen usklikne: »Po Bogu, kakov je to narod!« I mi ne _ minovno osječamo pjesnikov nevezani odgovor: To je narod koji ne može pr 0 . pasti. ... ... Treba pročitati citavu tu knjigu pj e _ sama g. Balote, pa če se vid jeti kakva se bogat-stva odrekla suvremena poezija kad nije znala nači ovako snažne a ipak diskretne, i tako dirljivo ljudski osječane akcente rodoljubivog čuvstva.« U tom kaže Marakovič na drugom mjestu: Sa 40 godina, g. Balota teško da če izmijeniti ista od onoga što je ovdje dao kao definiciju i afirmaciju, snažnu i boga tu, svoga pjesničkog biča.« NAŠI U »JADRANSKOJ STRAŽI« U posljednjem broju revije »Jadran¬ ska Straža« objavljuje dr. Lavo Čer¬ melj članak Med slovenskimi ribiči, članak je ilustriran. Janko Samec objavljuje dvije pjesme (Zadnji cilj i O morje moje), Rikard Katalinič- Jeretov je objavio jednu pjesmu (Pjesma o starom ribaru). Viktor Car Emin nastavlja svoj roman Vitez mora. U kulturnom pregledu prikazuje op- širno i stručno dr. Ivo Rubič knjige »Istra« Nikole žica, a Jakša Ravlič pri¬ kazuje Car Eminov roman »Presječeni puti«. DELO »SOČE« NA JESENICAH Jesenice, sept. 1938. — Po dveh dobro uspelih sestankih na Bledu v juniju in juliju, je priredila »Soča« dne 18 t. m. sestanek v Bohinju. Sestanek je bil namenjen proslavi 20-letnice naše Jugoslavije, obenem pa posvečen spominu naših mučenikov ter juden- burškim in radgonskim žrtvam. Se¬ stanka se je udeležilo preko 100 naših ljudi in je to dokaz, da je bilo zani¬ manje za ta sestanek veliko, saj so prišli iz najrazličnejših krajev našega sreza. Na žalost pa vlada med našo in¬ teligenco, razen nekaj častnih izjem, popolna brezbrižnost za naš pokret. Na račun teh je bilo slišati in bo gotovo, še marsikatero pikro besedo. Naše zvezno vodstvo bo pa moralo prej ali slej tudi o tem razmišljati. Oba gg. predavatelja iz Ljubljane, kakor tudi član naše »So¬ če«, so bili deležni za svoja izvajanja splošnega priznanja in želja vseh je bila, da se kmalu zopet vidimo v prav tako velikem številu. Za »Istro« smo ob tej priliki nabraii Din 102.25. USPJEH NAŠIH ARHITEKA,- TA ANTE LORENCINA I MI¬ LANA GRAKALIČA U mjesecu junu bio je raspisan na- tječaj za s'kicu nove palače ministar- stva gradjevina. Na ovoj natječaj stiglo je mnogo radova arhitekata iz cijele zemlje. Ocjenjivački sud konstatirao je da ni jedan od radova nije u tolikoj mjeri zadovoljio, da bi se idejna skica mogla primijeniti u ejelini. Prema to¬ rne ni jednom radu nije dodijeljena prva nagrada. Nije podijeljena ni dru¬ ga, dok su treču nagradu od 20.000 di- nara dobili ing. arh. Lorencin Ante i Udovič Dragan, arhitekti iz Beo¬ grada. Odmah iza njih dolaze sa naj- boljim radom ak. arhitekti Gr a k ali č Milan i Bon Branko iz Zagreba. Lorencin i Grakalič su rodom iz Me- dulina kod Pule. PERO TREPOV, SPLIT: NA UNUTARNJEM FRONTU (REVOLUCIONARNO D JELOV ANJ E MORNARA JUGOSLAVENA 1 ČEHA U AUSTRO-UGARSKOJ RATNOJ MORNARICI U ŠIBENIKU 1917-18 GODINE). Za Božič 1915 god. i opet sam na pu- tu. Putovao sam u Split radi ženidbe. U Usti na Labi udje u moja kola neki mla¬ dji čovjek. Upoznasmo se. — Ah, Vi Jihoslovan! — Na zdar! — usklikne. I bez ustezanja otkriie mi svo¬ je misli. Oduševljavasmo se ruskim po- bjedama, ali ujedno dadosmo oduška našem bolu nad stradanjem Srbije. I ovaj brat Čeh gledao je.sa pouzdanjem na ishod rata: Slaveni monarhije mora- ju iz ovog rata da izadju slobodni. Sad ili nikad! — Moj prijatelj Čeh trebao je da napusti voz na neko j stanici prije Praga. Ali proslijedi sa mnom do metro¬ pole. Želio je da me upozna sa znamenl- tostima Zlatne Prahe. Bio sam mu jako zahvalan na tolikoj pažnji i nezaboravan če mi ostati 23 decembra 1915 god., kad sam, prvi put, na historijskom tlu naše sjeverne brače, osjetio svu toplinu sla- venske češke duše! Na Badnji dan stigoh u Beč. Posje- tih prijatelja Jeliniča u »Marinedetaš- manu« u Floridsdorfu. Zadjosmo u kan- tinu. Praznički je dan i kantina puna mornara — sve sami naši Dalmatinci. Medju njima neobično raspoloženje. Ka¬ kav kontrast, pomislih, Rusi kod Krako¬ va i na Karpatima, oko Beča kopaju se rovovi, spremaju se za obranu, a moji Dalmatinci u kantini banče, _ pjevaju borbene pjesme, kao da se nečemu ra- duju, da več unaprijed slave pobjedu! ... A čiju? ... To samo oni znadu ... i ja! — Ipak, pomislih, krečemo naprijed! .. . i pridružismo se, moj prijatelj Jelinič i ja, mornarima. Zatvorismo se u »separe« i tu dadosmo oduška svome veselju i — nadama, tu izredasmo revolucionarne govore ... Slavilo se Srbiju, Rusiju, sve- slavensko bratstvo ... Rastadosmo se kasno u noči. — čudno, — rezonovah sam sobom, — ideš da se ženiš, a usput držiš revolucionarne govore! ... Kako se to slaže? .. Pa to se ne doživljava svaki dan... Prije nego u Split navratih se opet u Pulu — na moje drugo »izvidjanje«. U gradu mrtvilo. — Dobar dio stanovni- štva, kao uostalom iz čitave južne Istre, evakuiran je u štajersku, Austriju, Mo- ravsku i Madžarsku — da se mnogi od njih nikad više ne vrati na svoje ognji šte. Mornarima s ratnih brodova samo se u ograničenom broju dozvoljava izla- Zak u grad. Motri se svačije kretanje, svako je sumnjiv, na svakoga se gleda podozrivo. Posječujem i kasarnu, vidjam se s nekim znancima. Moj konačni uti- sak: mašina funkcioniše još dobro, ali nema pravog pouzdanja u vlastitu sna¬ gu, a o nekom oduševljenju nema ni go¬ vora. Ipak ima nešto kužnoga u zraku ... Vračam se, ovog puta sa suprugom — u Dortmund. Još nije nastupio povoljan momenat. Treba čekati. Ali moja konač- na odluka davno je pala. — Izmedju dra Stepaneka, dra Friča i mene česta iz- m j ena misli: pratimo dogadjaje na fron- tovima i — djelovanje naših emigrana- ta u Antantinim zemljama. Na ljeto 1916 god. dr. Stepanek napušta Dort¬ mund. Nastanjuje se u Pragu. Opet se vidjamo. Na prolasku za Holandiju svra- ča u Dortmund. Razumio sam svrhu otkrih mu svoju nam j er u da nastopim vojnu dužnost u ratnoj mornarici. U koju svrhu, nije trebalo da mu objašnja- vam... Dr. Stepanek je mišljenja, da če se rat još oduljiti, da čekam povoljan čas. Daje mi svoju prašku adresu. I ta¬ ko se rastadosmo. * Jesen 1916 god. Prehrana stanovni- štva je u Njemačkoj več davno raciona¬ lizirana. Teškoče svake ruke. Simptoma¬ tična je i pojava lakih invalida sa po- vri jed jenom desnom rukom i nesposob¬ nih za borbenu linij u ... naroči to med ju radnicima. Vojnik u rovu digne »slučaj¬ no« u vis desnu ruku, — a Francuzi su odlični strijelci. — Dobio je »Heimats- schuss«... (metak za povratak kuči). Osječa se več i zamorenost. Niko nije očekivao, da če se rat toliko oduljiti. Odlučujem se konačno i ja. Tražim tromjesečno »bolovanje« i odlazim sa Ženom u Split, sa čvrstom namjerom da se ovamo, gdje sam osudjen na nerad, ne vračam. Moji se kolege čude, što sve svoje stvari nosim sobom. Objašnjavam kako mogu. Po isteku šestmjesečnog bolovanja dajem ostavku na konzularnu službu. Kocka je pala. Znam šta me. čeka. Mo- rat cu na vojnu dužnost. A to baš i ho- cu! — Moj plan je bio davno prije stvo- ren: da se ubacim u mornaricu u času kad se budu počeli množiti znakovi za- morenosti i nezadovoljstva. Da donrine- sem koliko mogu na revolucionlranlu slavonskih mornara I najjači hrast pod- Saf rLS“e° m ga CrVU »d vanfslfom^onl 112 1 m - edju na -i bol i i ma na vanjskom frontu daju sve od sebe_da- ju svoje zivote za ostvarenje našeg vjekovnog sna, zašto da mi, sinovi istog naroda, ne učinimo bar nešto da olak- »Istra« izlazi svakog tjertna u petak. — Broj čekovnog računa 36.789. — Pretplata: za cljelu na godinu. — Oglasi se računaju po ejenikn. — Vlasnik i izdavač: Konzorcij »Istra«, Ma rova ulica 48, III. kat. — Tisak: Stečajnina -Jugoslovenske štainpc (i. d., Zagrel), Masarv matskim radom ne kidamo lance rop- stva?... I 6 marta 1917 god. nadjoh se u Puli, u c. i kr. mornarsko j kasarni! — Prvi korak je učinjen. A dalje — kako Bog da! — Pouzdao sam se i u svoju dobru zvijezdu! Jer je važno bilo i pitanje, ku- da če sa mnom. I sreča me je poslužila. Za par dana_ poslije moga dolaska — dok sam još čekao da mi se dovrši uni¬ forma c. i kr. marinskog vodnika-nared- nika, pozove me k sebi komandant odje- ljenja, kapetan fregate Dragojlov. — Hočete li u Šibenik? — zapita me — za tamošnju komandu vojnog okruga trebamo jednog iskusnog podoficira — radi regrutovanja. Pristanem. Ta kako i ne bih! Svojim centralnim položajem izmedju ratnih baza Pule i Boke Kotorske, Šibenik mi se učinio vrlo podesnim za revolucionarna djelatnost i ko zna, pomislio sam, koje mogučnosti može da pruži. Jedino što me u Šibeniku nije zadovoljavalo to je mali broj ratnih jedinica: dvije grupe torpiljera, sa isturenim jedinicama na otocima Visu, Hvaru i Korčuli. Ali to se s vremenom može i izmijeniti. Za vrijeme moga bavljenja u Puli doživio sam prvi put zračni napadaj ta- lijanskih bornbardera. šetam u bližini pristaništa kod »Proviantmagazina« iš- čekujuči .brata sa jednog ratnog broda. I baš u momentu kad su se mornari is- krcavali sa ladjica odjekne eksplozija bombe ... druge ... treče. Jedna neda- leko nas u arsenalu. Mornari jurnuše u zaklone, kud ko stigne ... Začas nasta bjesomučna paijba antiavionske artilje- rije sa ratnih brodova i okolnih tvrdja- va. Frimijetili su ih kasno, tek posiije prve eksplozije. Avioni su letjeli vrlo vi¬ soko — i slabo gad j ali; bombe su pada¬ le večin om u more — i ubrzo se izgubiše prema zapadu sarykova tu. asalt ‘"'V dvostruko, za tmeriku kova ulil p broj — v’ to,*' ~ /:l uredništvo odgovara IVAN STARI, Zvonimo ■oa tiskani odgov ara Eiulolt Polanovič Zagreb, Iliča broj 131 2 dolara Zvonimi-