V besednjaku
Miha Javornik
V BESEDNJAKU    Najhuje je, ko se ustrašim svojega razmišljanja.
Ko vem, da so dogodki, o katerih premišljujem, samo prividi, Moram se občutiti. Drugače se lahko utopim v sanjah.
Vstopite!
Enkratna ugodnost! Sveže besede!
Tople so po šestdeset, hladne pa po štirideset din! Ne zamudite priložnosti, da se do sitega nažrete drug drugega!
Vstopite!
•
PET MINUT    Prvo se mi je rodila drobna misel.
Drugo je pričela rasti, se oblikovati, dobivati smisel. Tretjo dejal sem — zapisal jo bom. Četrto mi je ušla in se izgubila v mestu. Peto sem že pozabil nanjo.
Saj bo še veliko misli.
775
776                                                                                                                       Miha Javornik
.
STANJE    Tišina se je igrala.
Ura je prenehala tiktakati.
Zlezla mi je v nosnici, v oči, v kožo. Zaslišal sem pisk tišine.
Zbudil sem se na postelji in gledal sem v strop.
Ura je ravnokar odbijala udarce.
Sedemkrat.
Potem je bilo spet vse tiho.
NEKOČ    Zaletavalo se je sonce v zemljo. Zelenela je trava. Dišalo je po medu. Češnja je dehtela. Jaz sem bil pa vesel.
SPOZNANJE    Iz daljave se je zaslišal pasji lajež. Potem je bilo vse tiho.
Luč je enakomerno razlivala svetlobo po prostoru. Postalo mi je hladno in stopil sem nazaj v sobo.
SPROSTITEV    Jezero je bilo popolnoma mirno. Privlačilo me je. S"lekel sem obleko.
Voda se je zazdela prvi hip mrzla. Srce mi je začelo hitreje razbijati. Spustil sem se. Nato me je objela voda.
Telo mi je prešinil hlad.
Hitreje sem pričel premikati svoje omrznjene ude. Ob vsakem odrivu se je zaslišal zvonki glas vodnih kristalov.
Postajalo mi je topleje.
777                                                                                                           V besednjaku
OBDOBJE    Veje so rodile solze,
Ei so se zlepile v kristal.
Bil je trd,
da ga nisem mogel razkleniti.
2arel je.
V  času večernega blodenja me je vodil. Tre se zdaj.
V  iskanju komaj vzbrstele misli izgublja svoj lesk.
Zunaj dežuje.
UGOTOVITEV    Snežinka se je ustavila v zraku
in oledenela. Košate jelke so se upognile pod težo snežnih krp
in obstale. Sapa se je pognala kvišku
in zastala v zraku. Zvezda se je utrnila, prešinila nebo
in izginila. Čas je — sem pomislil.
ODŠLI SO Prišel je veter in ogulil drevje. Prišel je dež in zmočil zemljo. Prišla je zima in pobelila svet.
Oni
so
odšli.
V PRIČAKOVANJU    Nebo je bilo rdeče. Ura je tiktakala. Na mizi je ležal klobčič volne.
Vsi smo bili doma. Vsi smo bili tiho.
778                                                                                                                        Miha Javornik
DALEČ Moje misli so daleč. Sonce je zelo daleč. Zvezde so zelo daleč.
Jaz sem tudi zelo daleč.
SAMO     Samo za mizo sedim.
Samo v vratno kljuko buljim. V roki držim pisalo in pišem. Nič več.
Rodila se je noč.
MIMOGREDE    Veš, nikogar ni. Le jaz sem. Tisti, ki se ukvarjam s temi stvarmi.
»*    -L.           1-1          •                    1 •    "1,                           •       1 ¦    A-
Mojih veliko jazov, ki jih zanimajo ljudje.
O ČASU    Časa ni.
Ustvarili so ga ljudje, ki so želeli znati živeti.
Vse zahteva svoj čas.
Tudi kaktus, ki stoji na balkonu.
Cas je krut.
Je brezobziren v svoji minljivosti.
Enajst je odbilo.
Cas je, da ležem spat.
BESEDE    Besede me pomirjajo.
Žalostno je edino to, da so besede abstraktne.