Upiaviusivu . iut>i idiia Auaiiieva 5
-	relefor St 3122 3123 3124, S125 i126
tnseratm >«MeieK Ljubljana Selen-ourgova al - Tel 349* m Z492. Podružnica Maribor 'Jraislt) trg 1.
relefor) 5t 2455 Podružnica >lie Kocenova ulica 2.
-	Telefon 5t 190
Fta^un1 r>r ooSt *ek zavodih LJubljana	11 842 Praga Sdslo '<<181, Wier 5t 105 241
Ljubljana, petek 7» aprila 1939
Cena 1 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40 —
Uredmštvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455. Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1 telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo
Zrelost in odločnost belgijskih volilcev
Rezultati belgijskih volitev niso presenetili, marveč so v polni meri izpolnili pričakovanja in napovedovanja. Volitve so vzbujale tudi v inozemstvu zanimanje v zelo veliki meri, skoro ne v manjši kakor v domači deželi sami. Osnovni problemi, okrog katerih se je razvnela volilna borba in vprašanja, ki je ob njih prav za prav sploh prišlo do predčasnega razpusta prejšnje zbornice, so se tikali narodnega razmerja in s tem, posredno vsaj, tudi mednarodnih odnošajev. Seveda pa je, praktično vzeto, volilni izid v prvi vrsti merilo za notranji politični razvoj v Belgiji in osnova za prognoze v bodočnost.
Poglavitno dejstvo belgijskih volitev je popoln poraz reksistov. Od 21 mandatov, kolikor so jih imeli v stari zbornici, so ohranili samo še štiri. To se pravi, da je reksistično gibanje toliko ko likvidirano. Očitno je, da bo moglo biti njihovo nadaljnje životarjenje samo še životarjenje in da je treba njihovo vlogo v političnem življenju Belgije šteti že v preteklost. S tem je na novo podan dokaz, da se v demokratičnih zapadnih državah totalitaristično politično pojmovanje ne more uveljaviti. pa naj se druži s še tako demago-škimi parolami, kakor je delal reksi-stični vodja Degrelle, ki je zlasti skušal izkoristiti močne postojanke političnega katolicizma v Belgiji. Tla stare zapadnoevropske demokracije so sedaj preizkušena tudi v Belgiji in pokazalo se je, da na njih ne more uspevati totalitaristična politična ideja. Degrelle sam je bil sicer še izvoljen v Bruslju, toda celotne slike njegovega poraza to dejstvo ne spremeni.
Katoliki so napredovali za 10 mandatov in so postali s svojimi 73 poslanci najmočnejša stranka v parlamentu. Njihov uspeh ne preseneča, temveč se lahko označi za povsem normalen pojav. Kakor hitro je izgubil Degrelle svoje naglo pridobljene pristaše, se je morala ojačiti zopet katoliška stranka, iz katere so ti pristaši v glavnem izšli. Pred nastopom reksizma. pri volitvah leta 1932. so dobili katoliki vsega skupaj 79 mandatov in reksisti so bili oni faktor, ki so jih zreducirali na 63 poslanskih mest. Sedaj se je tako rekoč samo obnovilo prejšnje stanje.
Komunisti in socialisti so nekoliko nazadovali, vendar se je število poslanskih mest skrčilo samo pri socialistih irt sicer od 70 na 64, tako da so postali druga največja stranka v parlamentu. Socialisti in komunisti imajo sedaj skupaj 73 mandatov, a leta 1932. so jih imeli skupno 76, leta 1936 pa 82. Bistveno se tedaj razmerje tudi na levici ni spremenilo.
Največji uspeh morejo zaznamovati liberalci. S svojimi 33 poslanci so znatno ojačili svojo pozicijo v parlamentu in tudi to v primeri s stanjem pred nastopom reksističnega gibanja, saj so dobili pri volitvah leta 1932. samo 21 mandatov. Njihov uspeh najbolj nedvomno kaže, da se je ideja belgijske skupnosti in odločne politike na zunaj ojačila, saj so liberalne parole izhajale iz neizprosnega nasprotstva do flam-skega frontizma. Navidezno so napredovali tudi. flamski nacionalisti, ki so narasli od zadnjih volitev 1. 1936 od 167.000 na 185.000 glasov in od 16 na 17 mandatov. Toda če upoštevamo, da je naraslo splošno število volilcev, napredek flamskih nacionalistov, ki jih je v gotovem pogledu mogoče označiti za separatiste, ni tako velik. Vsekakor pa so volitve pokazale, da je treba računati z nadaljnjim uspevanjem ali vsaj vztrajanjem Samskega gibanja.
Prav posebno naglašajo belgijski listi uspehe belgijske državne ideje v volilnih izidih v okrajih Eupen, Mal-medy in St. Veith, ki so bih do svetovne vojne v okviru Nemčije in kjer se je razvijala izredno krepka nemška volilna propaganda. Nekateri so skušali dati volitvam kar nekak plebiscitni značaj z gesli, da je treba posnemati Sudete in Klajpedo. Zato je umljl-vo, da naglašajo v Belgiji z zadoščenjem dejstvo, da so dobile belgijske patriotske stranke daleč nad polovico vseh oddanih glasov.
Tako se nahaja Belgija ob izidu volitev v spoznanju, da se je z njimi oja-čil položaj skupnostnih stremljenj v državi in da bo v bodoče razplet notranjega političnega razvoja znatno olajšan. Zmaga liberalcev bo nedvomno okrepila notranja prizadevanja v smislu, ki pomeni ojačenje belgijske uni-turistične ideje vsaj v političnem smislu. Formalno bo razplet krize, ki je dovedla do razpusta stare zbornice in razpisa novih volitev in ki formalno še vedno traja, jako olajšana z resi-gnacijo dr Maertensa. Dr. Maertens, ki je bil glavni kamen spotike, je odstopil natančno v onem momentu, ko so bile volitve zaključene, a se še niso vedeli njih rezultati. Odložil je članstvo v flamski akademiji, s čimer je
Naitesneiša zveza med Anglijo in Po'i sko
V Londonu je bila podpisana začasna pogodba, ki bo v veljavi, dokler ne bo sklenjena trajna zveza, ki bo poleg vojaškega obsegala tudi vsa druga področja državnega življenja — Slične pogodbe bodo sklenjene še z nekaterimi državami
London, 6. aprila. AA. (Pat). Rezultat razgovorov, ki so bili v Londonu med poljskim zunanjim ministrom Be-ckom in britansko vlado, pride v dogovor, ki bo uredil trajno medsebojno razmerje med Poljsko in Veliko Britanijo Ta dogovor bo določil sodelovanje na vseh področjih in bo nov čini-t^li mednarodnega sodelovanja v Evropi.
London, 6. aprila. AA. (Pat) Razgovori med poljskim zunanjim ministrom Beckom in zastopniki britanske vlade so se končali s skupno deklaracijo o medsebojnem sporazumu. Predsednik vlade Chamberlain je deklaracijo danes prebral v spodnji zbornici. Deklaracija ugotavlja:
1.	razgovori s poljskim zunanjim ministrom Beckom so imeli širok obseg in so pokazali popolno soglasje med obema vladama glede splošnih načel;
2.	ugotovljeno je, da sta obe državi pripravljeni skleniti trajno vzajemno pogodbo, ki bo nadomestila sedanje začasno in enostransko poroštvo, ki ga je britanska vlada dala poljski vladi;
3.	dokler se ne sklene trajna pogodba, je zunanji minister Beck dal britanski vladi zatrdilo, da se bo poljska vlada čutila obvezano pomagati britanski vladi pod istimi pogoji, kakor jih navaja začasno poroštvo, ki ga je britanska vlada že dala Poljski;
4.	omenjena trajna pogodba — prav tako kakor začasna poroštva — ne bo naperjena proti nobeni državi, temveč ji bo namen, da zagotovi Poljski in Veliki Britaniji vzajemno pomoč, če bi prišlo do kakšne neposredne ali posredne nevarnosti za neodvisnost katere izmed obeh držav;
5.	ugotovljeno je, da bodo razna vprašanja zastran točnejše določitve raznih okoliščin ali potrebe po takšni pomoči terjala naknadno proučevanje, ko se sklene omenjena trajna pogodba;
6.	prav tako je ugotovljeno, da gori navedena določila ne pomenijo za nobeno od obeh pogodbenic ovire za sklenitev dogovorov z drugimi državami v splošnem interesu in za utrditev miru.
London, 6. aprila. AA. (Reuter) V zvezi z razgovori, ki so se vršili v Londonu med poljskim zunanjim ministrom Beckom na eni strani in Chamberlai-nom in lordom Halifaxom na drugi strani, je podal predsednik britanske vlade v spodnji zbornici tole izjavo:
»Deklaracijo smo sestavili skupaj z Beckom v imenu Poljske in z lordom Halifaxom v imenu Velike Britanije. Razgovori z Beckom so se vršili na široki podlagi in so pokazali, da kažeta obe vladi popolno enakost stališč glede raznih splošnih načel.«
Dalje je Chamberlain izjavil, da je prepričan, da ne bo začasno zagotovilo Poljski in tudi ne stalni dogovor naperjen proti nobeni drugi državi.
Splošno odrbravanje
London, 6. aprila. AA (Reuter) Chamberlainova izjava danes dopoldne v spodnji zbornici o rezultatu njegovih razgovorov z Beckom je doživela pri vseh parlamentarnih strankah dober sprejem. Člani vladne večine kajpada pozdravljajo to izjavo kot dobro došlo a tudi opozicijski krogi so jo sprejeli s splošnim odobravanjem. Reuterjev
bil izpolnjen pogoj, ki so ga s tako ve-hemenco postavljali liberalci in s tem sprožili volitve. Tako se je bistvene olajšala solucija za izhod iz krize Pier-lotove vlade.
Končno naj opozorimo še na dokaz zrelosti in treznosti belgijskih volilcev, ki se zrcali tudi iz dejstva, da so poleg reksistov nazadovale tudi vse majhne stranke in skupine. Belgijci so se, pač v veliki meri pod vtisom splošnega mednarodnega položaja, odločili za glavne stranke, v katerih vidijo jamstvo, da bo ostala belgijska politika ravna in odločna.
Po volilnih rezultatih premorejo liberalci in katoliki sami 106 mandatov od skupnega števila 202, kolikor šteje zbornica vseh poslanskih mest. Večina je sicer neznatna, a zadostovala bi v skrajnem primeru vendarle, kar daie bodočemu političnemu razmerju stabilnejšo osnovo Toda v kočljivi zunanjepolitični situaciji se opaža razpoloženje, da se vendarle poišče solucija v smislu koalicijske vlade vseh treh glavnih strank, da se s tem tem bolj afirmira enotnost Belgije napram problemom, ki se brez njene krivde in zasluge postavljajo v mednarodnih odnoša-jih. Vsekakor se je položaj smotrene belgijske državne politike izboljšal z volitvami tako na znotraj kakor n= zunaj.
parlamentarni urednik pravi, da parlamentarna opozicija upa, da bo okoliščina, da ima vsaka država proste roke za sporazum z drugimi državami v splošnem interesu in za ohranitev miru, rodila obsežnejše sporazume v ustrezajoči smeri.
Obvestilo Francije in Rusije
London, 6. aprila. A A. (Reuter): Lord Halifax je obvestil v zunanjem uradu francoskega poslanika Čorb,na in sovjetskega poslanika Majskega o uspehu britansko-poljskih razgovorov. Tudi poljski poslanik grof Raczinsky je obiskal zunanji urad Visoki komisarji za dominior.e v Londonu so se sestali v dommionskem ministrstvu, kjer jim je resorni minister sir Thomas In-skip sporočil, da so se razgovori končali, in jih seznanil z značajem današnje Chamber-lainove izjave v spodnji zbornici.
Beck na obisku pri angleški mornarici
London, 6. aprila. AA. Poljski zunanji minister Beck se je danes dopoldne odpeljal v Portsmouth. da uradno obišče angleško brodovje. Zlasti si je ogledal največjo matično ladjo za letala in kri-žarko »Glasgovv«. Beck je kosil na bojni ladji »Nelson«, kjer je vrhovni poveljnik britanskega matičnega brodovja priredil njemu na čast kosilo. Popoldne je Beck prisostvoval manevrom vojne mornarice.
Stalni stiki z Rusijo
London. 6. aprila. A A. (Reuter): Poslanec Wedg\vood Benn je vprašai Chamberlaina v spodnji zbornici, ali se je doseglo soglasje o tem, kaj pomeni grožnjo poljske neodvisnosti, Chamberlain je odgovoril: Kakor sem že v svoji izjavi poudaril, bo to stvar naknadnih razgovorov med zastopniki poljske in naše vlade.«
Na druga dodatna vprašanja, kdaj se bodo začeli razgovori med zastopniki britanskega in poljskega generalnega štaba in ali .bo pri teh razgovorih sodelovala tudi Francija, pa končno, ali bodo med temi razgovori ohranjeni stiki s Sovjetsko Rusijo, je predsednik vlade odgovoril:
»Ne morem dati zagotovil o tem specifičnem značaju glede prvega dela vprašanja, vendar mislim, da sme bit; interpelant prepričan, da bomo ukrenili vse, kar se nam bo zdelo koristno, da postane ta dogovor. ko se doseže, tudi učinkovit. Glede drugega dela vprašanja pa opozarjam, da je lord Halifax v tesnih stikih s sovjetskim poslanikom.«
Pogajanja z drugimi državami
London, 6. aprila. AA. Konsc. .ativni poslanec ButLee je vprašal Chamberlaina ali lahko izjavi, s katerimi vladami se vr-še konsultacije. Predsednik vlade je odgovoril: To bi znalo spraviti zadevo v napačno smer. Ce smo se zaceli konsulti-rati z drugimi vladami, to še ne po jr.eni, da je stvar končana. Še mnogo vlad mislimo konsultirati.
Nazadnje je Chamberlain izjavil, da Velika Britanija stalno poroča vladi USA o teh konsultacijah.
London, 6. ap:ila. br. Na vprašanje nekega poslanca, kakšno pogodbo je sklenila s Poljsko Francja. je Chamberlain danes v spodnji zbornici rekel, da je stališče Francije prav tako kakor staMšče Anglije. Nada'je je izjavil, da bo ang^eš^ a vlada ! nadaljeva'a svoje razgovore z drug'mi vladami. Zunanji minister je v stalnem stiku z ruskim poslanikom, amoriš- a vlada pa je sproti informirana o splošnem položaju v Evropi.
Chamberlain je nato odgovarjal tudi na vprašanje glede franco^ko-poliske-angleške vojaške zveze, izjavljajoč, da za enkrat še ne more dati točnega odgovora Toda vlada bo storila vse. da bo ta vojaška zveza sklenjena in to na realni osnovi
ateneova evr
nika sira Leitha Rossa. Obisk sira Leitha Rossa je bil napovedan že lansko poletje, pa je bil tedaj odgoden. Rumunski listi pripisujejo angleškemu obisku v 6edanjih prilikah poseben pomen. V gospodarskih in političnih krogih računajo da bo ob tej priliki podpisan datjnosežen gospodarski sporazum, v katerem se bo Anglija zavezala gospodarsko podpreti Rumunijo. V zameno za rumunske pridelke in surovine bo Anglija dobavljala orožje in letala.
Sodelovanje
petih velesil
London, 6. aprila, o. V angleških političnih krogih izražajo veliko zadovoljstvo nad sporazumom, ki je bil sklenjen s Poljsko. V angleški javnosti smatrajo to dejstvo kot znak, da se je te»no angleško-francosko sodelovanje razširilo tudi na PoI.jsko, kar ocenjujejo kot povsem zadostno za preprečenje vsakih presenečenj. Poučeni krogi poudarjajo, da- bo obstoj močnih gospodarskih, političnih in vojaških obveznosti med petimi velikimi državami preprečil nadaljnja presenečenja. Gre tu za Anglijo, Francijo, in Poljsko, katerim bi se v potrebi pridružile Zedinjene države in Rusija.
Zanimanje Vatikana
Rim, 6. aprila, o. Iz vatikanskih krogov se doznava, da bo imel papež na velikonočno nedeljo v cerkvi sv. Petra govor v latinskem jeziku, v katerem se bo bavil tudi z mednarodnim položajem. Ta govor
bodo prenašali tudi po vatikanskem radiu.
V vatikanskih krogih pripisujejo važnost sestanku vatikanskega državnega tajnika kardinala Maglioneja z nekim poljskim visokim cerkvenim dostojanstvenikom. tembolj, ker je v tem razgovoru prisostvoval tudi zastopnik francoskega poslaništva. O poteku razgovora je bil takoj obveščen papež Pij XII. V zvezi s tem vprašuje »Giornale d'Italia«, ali je morda v teku kaka diplomatska ali politična akcija, pri kateri je Vatikan direktno zainteresiran.
Chamberlain na velikonočnih počitnicah
London, 6. aprila AA (Reuter) Predsednik vlade se odpelje drevi na Škotsko, kjer bo prebil velikonočne praznike. Chamberlain bo stalno v zvezi z zunanjim ministrstvom in se bo vrnil v London. če bo potrebno.
Tudi parlament odšel na dopust
London, 6. aprila, br. Seje obeh zbornic so bile odgodene do 18. aprila. Pripravljeno je vse potrebno za predčasen vpoklic zbornic, če bo to potrebno.
Že 750.000 prostovoljcev prijavljenih v Angliji
London, 6. aprila. AA. (Reuter). Minister za dela je v spodnjem domu izjavil, da je od dne, ko se je začela propaganda za prostovoljsko službo narodne obrambe, pa do konca meseca marca število prijavljenih in vpisanih oseb naraslo nad 750 tisoč.
Ameriška pomoč
Angliji in Franciji
Važne vladne izjave v senatu Zedinjenih držav
Washington, 6. aprila, b. V zunanjepolitičnem odboru senata je bila včeraj zanimiva razprava v zvezi z vladnim predlogom za spremembo zakona o nevtralnosti. Državni podtajnik za zunanje zadeve Stimson je pojasnil stališče vlade v tem vprašanju ter stavil konkreten predlog o spremembi nevtralnostnega zakona, po katerem naj bi Zedinjene države Severne Amerike smele v bodoče podpirati z vojnimi dobavami države, ki bi postale žrtev neizzvanega napada, obenem pa izvajati gospodarski pritisk na države na-padalke.
O predlogu se je vnela v odboru živahna razprava, med katero so posamezni govorniki zastavili državnemu podtajniku več konkretnih vprašanj Največjo pozornost je vzbudilo vprašanje nekega republikanskega senatorja, ki je vprašal Stimsona, ali bi Zedinjene države Severne Amerike priskočile na pomoč obema zapadnima evropskima demokracijama in Rusiji v primeru njih vojne proti avtoritarnim državam. Stimson je v grobni tišini takole odgovoril:
»Ako bi bila ameriška vlada mnenja, da napad na Anglijo, Francijo in Rusijo predstavlja samo prvo etapo nadaljnjega napada totalitarnih držav na Zedinjene države Severne Amerike, bi
se niti za hip ne pomišljala, nuditi vso svojo pomoč navedenim državam, da se izogne nevarnosti drugega napada, ki bi bil namenjen nam.«
Ameriška vojna industrija dela s polno paro
New York, 6. aprila. A A. Vojni minister Louis Johnson je izjavil v nekem intervjuju. da je vsa ameriška industrija danes mobilizirana za velika državna naročila in naročila iz tujine. Domača industrija ima nalogo, izdelati vse potrebno za armado 400.000 mož za šest mesecev vojne. Sedem tisoč industrijskih podjetij, ki delajo za vojno industrijo, bo imelo dela šest mesecev.
Naloga Zedinjenih držav
New Y ork, 6. aprila, br. »Newyork Times« prinaša danes uvodnik o ameriškem zakonu o nevtralnosti in naglasa, da je potrebna pozitivna zunanja politika, politika. ki bo jasno določila, katerim državam bo USA v primeru vojne dobavljala orožje. Najboljše sredstvo za preprečenje vojne je, da Amerika podpre vojaško in diplomatsko akcijo držav, ki bi bile ogrožene.
Ameriško žito za Nemčijo
Washington, 6. aprila. AA. (Havas): Do 23. marca so Zedinjene države prodale Nemčiji 336.000 bušljev žita, od tedaj pa so narasle prodaje na 500.000 bušljev.
turneja
Bukarešta, 6. aprila. AA. (Rador): Na povabilo nemškega ministra za zunanje zadeve bo rumunsiki zunanji minister Gafencu odpotoval 16 aprila v Bc rli i. kjer se bo mudil 18 in 19. aprila. Na to bJ odpotoval v Belgijo. Francijo in Augi:;o. vendar pa program teh obiskov št ni točno do očen. Gafencu se bo vrnil v Bukarešto preko Italije.
Ankara, 6 aprila. AA. (Štefani): Predsednik rumunsike vlade, in rumunsiki zunanji minister sta odložila svoj obisk v Ankari do povratka turškega zunanjega ministra s poročnih slavnoM- iranskega prestolonaslednika. v Teheranu.
Angleško orožje za Rumunijo
Bukarešta. 6. aprila b Tukajšnji listi na-javljajo da bo v kratkem prišla v Rumunijo posebna angleška gospodarska misija pod vodstvom znanega angleškega financ-
Ipka ne bi delala ovir zvezi med Rusijo ter Anglijo in Francijo
London, 6. aprila. AA. (Havas). Listi komentirajo poročila o koncu poljsko-an-gleških razgovorov in razmišljajo o pripravah, ki jih utegneta izvršiti državi osi Rim-Berlin. »Times« piše: Velik del naloge je končan. V vseh važnih vprašanjih je dosežen medsebojen sporazum. Morda je najvažnejše to, da je poljska vlada izra. žila svojo voljo, da prihiti z vsemi svojimi silami na pomoč Veliki Britaniji, če bi jo kdo napadel, prav tako kakor bi Velika Britanija priskočila Poljski na pomoč, če bi bila njena neodvisnost ogrožena. Kljub temu misli poljska vlada vzdrževati normalne in celo prijateljske odnose z Nemčijo in Rusijo, to je z obema svojima sosedama.
Malo pozneje dodaja »Times«; Poljaki niso samo dali poroštvo Angliji, temveč so tudi izjavili, da bodo takoj izpolnili svoje obveznosti nasprotii Franciji, če bi kdo njo napadel. Polkovnik Beck je pojasnil, zakaj se njegova vlada ne želi pogajati za sklenitev pogodbe s Sovjetsko Rusijo. Poljska se noče oddaljiti od Nemčije. Kljub temu se zdi, da je Poljska sporočila, da ne bi delala nobenih ovir za dosego morebitnega sporazuma med Veliko Britanijo in Rusijo.
»News Chronicle« piše: Poljaki se zadovoljujejo z izjavo, ki jo je danes podal Chamberlain v parlamentu in katere besedilo so sestavili na poljskem poslaništvu na snočnji večerji. Spričo svojega izrednega položaja, nadaljuje list, Poljska ne more podpisati večstranske pogodbe, vendar
nima ničesar proti temu, da Anglija in Francija skleneta vzporedno pogodbo 3 Sovjetsko Rusijo. List piše o tej stvari tudi v svojem uvodniku in poudarja, da ja treba to pogodbo čimprej skleniti.
Madžarski računi
Budimpešta, g. aprila, o. Razgovora poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka v Londonu, ki predstavljajo za Poljsko velik diplomatski uspeh, spremljajo v Budimpešti z največjo pozornostjo. V madžarskih političnih krogih smatrajo, da se morejo za prihodnji teden priča«-kovati hudi diplomatski boji v Vzhodni Evropi med zapadnimi silami ter država*-mi osi Rim-Berlin. Poleg angleške vojaške pomoči računajo v Budimpešti, da bo Poljska dobila tudi finančno pomoč in da se bo pospešeno oborožila. Kljub kategoričnim angleškim izjavam smatrajo v Budimpešti, da se jamstvo za neodvisnost Poljske ne more istovetiti z jamstvom statusa quo. Kar se tiče Rumunije, smatrajo v madžarskih političnih krogih, da se bodo razgovori raztegnili tudi nanjo. ^♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦MMMMMMMMOMMIMt
Jutri izide velikonočna številka »Jutra«. Poleg drugega bo prinesla tudi razpis velikonočnega nagradnega tekmovanja za avtomobil in 300 drugih nagrad.
Lebrunovo vstoličenje
Včeraj je bil Albert Lebrun v Elizejski palači slovesno proglašen za prezidenta francoske republike
Pariz, 6. aprila. AA. (Havas) Svečanost proglasitve Alberta Lebruna za predsednika francoske republike se je izvršila danes ob 11.25 v veliki dvorani Elizejske palače. Ob 10.50 so se predsednik senata Jeanneney, vsi štirje podpredsedniki, tajnik senata in mnogi senatorji, predsednik poslanske zbornice Herriot z mnogimi poslanci, predsednik vlade Daladier z vsemi ministri ter vsi parlamentarni poročevalci francoskih listov zbrali v veliki dvorani, okrašeni s cvetjem. Predsednik senata Jeanneney je najprej prebral akt o proglasitvi Alberta Lebruna za predsednika francoske republike za novo razdobje sedem let, potem je pa imel govor, v katerem je med drugim dejal:
Potrebno je, da se edinost Francije pokaže vsemu svetu. Ne smemo zamuditi nobenega trenutka, ne da bi poudarili edinost. Obenem je treba manifestirati tudi zvestob*) tistim našim ljudem, ki služijo domovini v blagor vseh.
Predsednik vlade Daladier je izjavil v svojem govoru: Spričo resnosti časa ste se odrekli, da bi se umaknili v mirno življenje, in se žrtvovali iz ljubezni do domovine. Lahko vam zagotovim, da govorim v imenu vse države, če se vam za to zahvalim. Prav tako vam lahko zagotovim, da čutijo vsi prijatelji Francije sposrovanje do vas, prav tako kakor so doslej cenili vašo ljubezen do miru v svobodi in časti.
Predsednik republike Lebrun se je zahvalil Jeanneneyju in Daladieru za njune čestitke, nato je pa omenil razne prošnje in demarše, ki jih je dobil, da bi ponovno postavil svojo kandidaturo. Pristal sem, je rekel Lebrun, in to sem storil samo zato. ker je bilo v današnjem mednarodnem položaju, ko niso še izginili oblaki z obzorja, potrebno pokazati Evropi sliko zedinjene. odločne in čvrste Francije, Francije, ki skrbi za stalnost in kontinuiteto.
Pariz, 6. aprila. AA. Pariški listi obširno komentirajo in pozdravljajo ponovno izvolitev Lebruna za predsednika francoske republike. »Jour« pravi: V času, ko predsednik vlade Daladier posveča svoje napore napredku Francije, pozdravljamo zmago predsednika Lebruna kot zmago francoske zdrave pameti. »Petit Parisien« piše: Stabilnost in kontinuiteta sta besedi, ki sta že davno izginili iz našega parlamentarnega jezika. Zdaj se ponovno vračata v modo. Vsa država je lahko s tem zadovoljna. »Justice« pravi: Lebrun bo našel, ko se vrne na osnovi suverene volje naroda v Elizejsko palačo, okoli sebe ves narod, ki mu izraža zaupanje in spoštovanje. Potreba narodnega edinstva je velika.
London, 6 aprila. AA. Listi le malo komentirajo ponovno izvolitev Alberta Lebruna za predsednika francoske republike, ker so izvolitev že pred tednom dni pričakovali. »Daily Telegraph« pravi: Lebrun in njegova žena sta se za sedem let odrekla zadovoljstvu zasebnega življenja, imata pa zato zavest, da sta storila dobro svoji domovini. »Daily Mail« naglaša, da je Lebrun zato spet prevzel krmilo države, ker je nebo tako oblačno. Zato mu gre vse priznanje.
Bukarešta, 6. aprila. AA. V ponovni izvolitvi Lebruna za predsednika francoske republike vidijo tukajšnji listi pomemben dokaz francoske solidarnosti v notranji in zunanji politiki. »Timpul« nravi, da je Lebrunova izvolitev izraz želje po stabilizaciji in doslednosti politike, ki jo ie znal Lebrun uresničiti s potrebnim taktom in hladnokrvnostjo. »Univer-sul« poudarja, da so Francozi vnovič dokazali. da znajo v trenutku nevarnosti pozabiti svoja nesoglasja. »Romanca« naglaša. da pomeni Lebrunova izvolitev voljo, da se pozabijo politična nesoglasja in da se nokaže. da znajo biti Francozi solidarni kadar je sila.
Albanski alarm v angleškem parlamentu
V Angliji so se razširile vesti o italijanskih namerah z Albanijo — Chamberlainova pojasnila
London, 6. aprila. AA. Reuter: Na vprašanje ali more podati kako izjavo o koncentraciji italijanskih čet in njih prevozu iz Barija v Drač. kakor tudi o sedanjih pogajanjih z Albanijo, je Chamberlain odgovoril:
»Dne 4. aprila letos je angleški veleposlanik v Rimu opozoril italijanskega zunanjega ministra na glasove, podobne onim, ki so omenjeni v gornjem vprašanju. Italijanski zunanji minister je odgovoril, da je albanski kralj predlagal, da se obstoječa pogodba o zvezi med Italijo in Albanijo okrepi. Od tedaj so se začela pogajanja o tej stvari med obema državama, zdi se pa, da je pri teh pogajanjih nastalo precej težav, katerih oblika ni čisto jasna. Po izjavi italijanskega zunanjega ministra so ogroženi italijanski interesi. Prav zdaj sem -vedel, da ste danes navsezgodaj zjutraj prispeli v Drač dve manjši italijanski bojni ladji in ena križarka. Niše;.. pa še dobil podrobnega poročila o stališču alba Jse vlade. Ta trenutek sem dobil od nje demanti vseh poročil, da bi Albanci sprejeli pogoje, ki so nezdružljivi z albansko suverenostjo in nedotakljivostjo albanskega ozemlja. Angleški poslanik v Draču je izjavil, da je bil danes zjutraj ob 8.20 popoln red. Angleška vlada — to se razume — pazljivo spremlja vse te dogodke.«
Zatem je bilo Chamberlainu postavljeno vprašanje, ali bo angleški poslanik v Rimu opozoril italijansko vlado na dejstvo, da bi bila vsaka sprememba obstoječega stanja v Sredozemskem morju nasprotna določbam angleško-italijanskega sporazuma. Chamberlain je dejal, da je popolnoma prepričan o tem, da je italijanski vladi dobro znana vsebina določb tega sporazuma.
Na vprašanje, ali ima Velika Britanija kakšne interese v Albaniji, je Chamberlain odgovoril: Ne neposrednih interesov, toda mi imamo splošne interese za ohranitev miru na svetu.
Zatem je voditelj delavske opozicije Greenwood vprašal Chamberlaina, ali bi Velika Britanija v primeru spremembe obstoječega stanja na Sredozemskem morju vložila oster protest proti kršitvi anfleško-italij anskega spora. Chamberlain je dejal: »Mislim, da ni potrebno, da bi to prejudiciral. To je vprašanje, ki sloni na hipotezi.«
Na naslednje vprašanje, ali je bila ugotovljena navzočnost italijanskih vojnih ladij, je Chamberlain odgovoril, da tega ne more trditi. »Povem samo to, kar vem.«
Zastavljeno mu je bilo slednjič še vprašanje, ali je prejel kakšna obvestila o tem, da je prišlo do kršitve sporazuma med Italijo in Albanijo. Na to vprašanje je Chamberlain odgovoril nikalno.
Neki poslanec ga je še vprašal, ali je angleška vlada dobila kakšno obvestilo o zbiranju italijanskih čet v Bariju in Brindisiju. Chamberlain je odgovoril na kratko: »Kolikor vem, ne.«
Kaj pravijo v Rimu
Rim, 5. aprila, d. Nekateri listi v Inozemstvu so zadnje dni razširili vesti o nekakem protektoratu ki ga baje namerava Italija proglasiti nad Albanijo. Na merodajnih italijanskih mestih označujejo vse te in slične vesti za intrige, ki naj bi v svetu vzbudile nezaupanje v Italijo in njeno politiko. Enako odločno demantirajo vesti nekaterih francoskih in angleških listov o italijanskih vojaških pripravah proti Albaniji.
Po informacijah italijanskih krogov je res le to, da so med albansko in italijansko vlado v teku pogajanja za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Iniciativo za ta pogajanja je dal albanski kralj sam.
Rojstvo albanskega
prestolonaslednika
Tirana, 6. aprila Uradno poročajo: Kraljica Geraldina je rodila včeraj zjutraj ob 3.30 sina. Na čast novemu prestolonasledniku je bil izstreljen 101 topovski strel, že med prvimi jutranjimi urami je prebivalstvo v povorki defiliralo pred kraljevim dvorcem, vzklikajoč kralju, kraljici in novemu prestolonasledniku. Kralj Zogu je objavil proklamacijo, ki so jo podpisali vsi člani vlade in v kateri se objavlja veseli dogodek.
Danes so bile v Tirani in po vseh drugih albanskih mestih velike patriotične mani festacije zaradi prestolonaslednikovega rojstva.
Posvet štffov nen.Skega in italija 3ga generalnega štaba
Pariz, 6. aprila, o. Po vesteh iz B^ lina odklanjajo nemški službeni krogi vsako izjavo o sestanku šefov generalnih štabov v Inomostu. Po izjavah pcli'ičnih krogov se ima ta sestanek smatrati kot odgovor na razgovore zastopnikov francoskega in angleškega generalnega štaba ter kot manifestacija itaUjansko-nemške solidarnosti
Innsbruck, 6. apri1 a br. General Kei-tel, šef nemškega genera'nega štaba in Pariani, šef italijanskega generalnega štaba, ki sta se včeraj sestala v Innsbru^u, sta danes nadaljevala svoje razgovore.
španski drobiž
Burgos, 6. aprila br Danes je bila seja španske vlade pod vodstvom generala Franca. Določili so program javnih del, gradnjo cest, izpopolnitev železniškega omrežja in luk. Na seji so proučevali tudi zunanjepolitične zadeve, vendar podrobnosti o tem niso znane.
Madrid, 6. aprila, br Življenje v Madridu se polagoma normalizira. Dnevni delež kruha za vsakega prebiva'ca znaša pol funta. V trgovinah se spet dob blago, ki ga Madridčani že dve leti niso videli. Gostilne &o odprte in življenje se razvija normalno.
Pariz, 6. aprila br. Francoska vlada je naročila poslaniku maršalu Petainu v Burgosu, naj zahteva od vlade generala Fran ca pojasnilo, zakaj so bile ojačene italijan ske čete v Španiji,
Novi K ji na slovaški meji
Dunaj, 6. aprila, o. Tukajšnji popoldanski listi poročajo, da so se na Slovaškem pričeli novi boji z madžarskimi četami ko so začele zasedati novo določeno mejne črto. Vesti še niso potrjene.
Iraško zadošcenje Angliji
Bagdad. 6. aprila. A A. (Havas): Iraška vlada je javno obsodila v uradnem sporo čihi agitacijo, ki je bila vzrok umora bri tanskega konzula v Mo°ulu. Zločinci in hujskači so že aretirani in bodo strogo kaznovani. Sporočilo se konča z besedami: Vlada ne bo mirno gledala Dobenega na pada na zvezo med Irakom in Anglija
Beležke
Priprave za Skupno opozicijsko konferenco
Drugi podpredsednik Jugoslovenske nacionalne stranke senator dr. Andjelinovič se je sestal v sredo v Zagrebu s predstavniki Samostojne demokratske stranke Vil-derjem, Savo Kosanovičem in dr. Krizma. nom ter konferiral z njimi o političnem položaju. Glavni predmet razgovorov so bile priprave za skorajšnjo konferenco zastopnikov vse opozicije, ki bo po praznikih v Zagrebu.
Afera z avtomobilom Djure Jankoviča
V četrtek se je oglasil v beograjskih listih prvič po svojem padcu bivši predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Javil se je s popravkom v aferi z avtomobilom beograjske mestne organizacije JRZ, ki trdi, da je avto odpeljal v svojo zasebno garažo poslanec in bivši minister Djura Jankovič. V prepiru o lastništvu spornega avtomobila se je javil tudi poslanec Ze-kavac z izjavo, da mu je potrdil sam predsednik JRZ dr. Stojadinovič, da je sporno vozilo last mestne strankine organizacije. Sedaj izjavlja dr. Stojadinovič preko »Politike«, da je sporni avto res last poslanca Djure Jankoviča. Mestni odbor JRZ je imel avto znamke »Nash«, avto, ki ga je odpeljal iz strankine garaže Djura Jankovič, pa je znamke »Chevrolet« in je res last Djure Jankoviča.
Izjava posl. Dragomira Stojadinoviča
Poročali smo že o hudi obtožbi, ki jo je dvignil poslanec JRZ Dragoslav Pantič proti svojemu klubskemu kolegi in direktorju lista »Vreme« Dragomiru Stojadino-viču, bratu predsednika JRZ dr. Milana Stojadinoviča. Sedaj se je oglasil v »Politiki« poslanec Dragomir Stojadinovič z izjavo, da je interpelacija poslanca Pantiča le niz klevet in neresnic. Posl. Dragomir Stojadinovič pravi med drugim:
»Povsem je izmišljena trditev, da razširja agencija »Fournier« v inozemskem tisku lažnive in zlonamerne vesti o položaju Jugoslavije. Prav tako je izmišljen očitek, da organizira dopisništvo te agencije v Beogradu odvratno klevetniško kampanjo proti naši državi. Resnica je, da pošilja agencija »Fournier« samo točne in preverjene vesti, ki objektivno informirajo inozemstvo o dogodkih v Jugoslaviji. Agencija je že ponovno iz lastne pobude demantirala razne lažnive in tendenciozne vesti, ki so se širile v inozemstvu v zvezi z našo državo. Naj bi g. poslanec Pantič v svoji težki obtožbi navedel vsaj eno vest agencije »Fournier«, da bi podprl svoje trditve. Toda tega ni storil, ker kaj takega ni mogel najti v poročilih agencije »Fournier«. Kar se tiče zvez bivšega curi-škega generalnega konzula Milana Savi-ča-Švarca z agencijo »Fournier« ali Ustom »Vremenom« so vse informacije poslanca Pantiča izmišljene, ravno tako tudi o ostalih imenih, ki se nadalje navajajo v omenjeni interpelaciji.«
Končno pravi posl. Dragomir Stojadmo vič, da bo interpelanta tožil pred sodiščem zaradi obrekovanja in žalitve.
Izid belgijskih voFtev v francoski luči
Pariški »Temps« takole podčrtuje po uien nedeljskih volitev v Belgiji:
»V sosednji Belgiji je v nedeljo triumfi-rala ideja ene in nerazdeljive države, globoko prežete zanesljivega narodnega duha, ki nagonsko reagira z vso svojo moralno silo proti vsemu, kar bi moglo razdvojiti narod, katerega sloga je nujno potrebna za ohranitev političnega ravnotežja v za-padni Evropi... Popolno zrušenje reksi-stičnega pokreta je bilo že v naprej napovedano, vendar pa prekaša vse napovedi. Ni moglo biti v ostalem drugače, odkar se je v tradicionalnih strankah prostovoljno spet uveljavila nacionalna misel zvestobe idejam svobode in demokracije.«
Zakaj poslanik Osusky ni izročil poslaništva
V	soboto dopoldne je bilo v Parizu veliko zborovanje tam naseljenih Cehoslova-kov. Glavni govornik je bil poslanik Osu-sky, ki je najprej pojasnil svojim rojakom, zakaj ni hotel izročiti pariškega poslaništva Nemcem. Dejal je, da sta prezident Hacha in zunanji minister Chwalkowsky prekršila ustavo, ko sta pristala na konec Češkoslovaške. Nista imela in nista mogla imeti pravice za podpis akta, kakršnega sta podpisala. Ker Francija ne priznava aneksije Čexke in Moravske, se smatra dr. Osusky še dalie za p^amka in zakonitega pred^avnika češkoslovaškega naroda v Franciji.
Čehi ln tujski promet na Jadranu
V	Dalmaciji je zavladala velika za-krujjenost zaradi letošnje tujske se one.
Kakor je razvidno iz listov, se ljudje boje, da bodo letos izostali češkoslovaški gostje, ki so tvorili močen kader obiskovalcev našega Primorja. Preteklo leto je bilo med 43 000 inozemskimi gosti, ki so se mudili na našem Primorju okrog 14 000 Cehov. Z novimi nemškimi deviznimi odredbami, ki veljajo sedaj tudi za Češko in Moravsko, bo prihod Cehov na Jadran skoraj nemogoč. Po teh odredbah sme vzeti češki turist, ki potuje na Jadran ali kamorkoli v tujino, s seboj v gotovini največ 10 mark ali 100 čeških kron. Pričela so se sicer pogajanja med nemško devizno centralo in našo državo glede povišanja dosedanje kvote za turistične marke na račun češkega protektorata. Vendar pa tečejo pogajanja zelo počasi. Docela so ustavljeni tudi znani izletniški vlaki češkega turističnega urada Cedoka. ki bi imel prihajati od 1. aprila dalje dvakrat na teden v Split__
Izgon
treh Nemcev iz Anglije
London. 6. aprila, br Notranji minister loare je v spodnji zbornici izjavil, da so bili pretekli teden izdani ukrepi proti trem osebam, ki so bile v zvezi s tajno nemško policijo in drugimi nacionalističnimi organizacijami. V6em trem je prepovedano-nadaljnje bnanje v Angliji Delovanje tel oseb je bilo v Angliji pod stogim nadzor j stvoun.
Odmevi zagrebških posvetov
Uvodnik v glasilu dr. Mačka — Informacije »Politike4'
»Hrvatski dnevnik« objavlja uvodnik o zagrebških razgovorih med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom V članku či-tamo poleg drugega: »Razgovori so bili važna izmenjava misli o položaju. Iz dejstva, da se bodo nad' rali po praznikih, se vidi, da je bila dosf ena soglasnost o bistvu hrvatskega vprašanja in o temeljnih pogledih na način, kako je treba to vprašanje rešiti. Pri razpravljanju o tem, o čemer je ugotovljena soglasnost, ni moglo priti do večjih težav, ker je Dragiša Cvetkovič že prej priznal hrvatsko narodno individualnost in izjavil, da je pri organizaciji državne skupnosti treba z njo računati. Vsakomur pa je jasno, da se hrvatska naJ-rdna individualnost ne more izdelati v formah, ki jih je sprejela in prinesla diktatura in da je treba iskati nove oblike. (Mišljena je s tem ustava iz 1. 1931. Op. ur.) Hrvatska javnost pričakuje z naiveč-jim zanimanjem nadaljevanje zagrebških razgovorov, pri katerih se bodo pričela razpravljati konkretna vprašanja. Pri tem mislimo tako na obseg posameznih sestavnih delov državne zajednice, kakor tudi na njihovo kompetenco. Razdelitev države na oblasti, kakor jo je uvedla vidovdanska ustava, Hrvatov ni zadovoljila Prav tako jih ni zadovoljila razdelitev na banovine v današnjem obsegu in s sedanvmi komu", tencami. Iskati bo zato treba nove oblike in metode dela.
Skorajšnje nadaljevanje zagrebških razgovorov priča o resni nameri da se z^čno pereča vprašanja reševati brez odlašanja Med važnejše probleme spada teritorialna ureditev državne zajednice. To vprašanje izgleda nerešljivo samo tistim, ki ga ne žele rešiti. Sklicujejo se navadno na to, da žive Srbi in Hrvati med seboj tako pomešani. da je nemoeoče ustvariti take edi-nice. v katerih se bi nahajali samo Hrvati ali samo Srbi. Pri tem ne pripovedujejo nič novesa. Gotovo je, da bo obstojala pri vsaki novi oreaniza !j d; ž.ivne za ed-nice v posameznih edin'cah hrvatska, od- i nosno srbska večina Težišče vprašanja leži v tem, kako najti potrebno ravnovesje Srbi v pretesno hrvatskem ozemlju in Hrvati na pretežno srbskem teritoriju morajo postati neke vrste jamstvo, da 'e na Hrvatskem ozemlju ne bo vodila protLrb-ska in na srbskem ne protihrvatska politika in da se tako prepreči priretek nekakih novih hrvatskih in srbskih vprašanj.
Pri reševanju tega vprašanja pa se mora reveda računati z gospodarskimi, geografskimi. prosvetnimi, prometnimi in zgodovinskimi momenti Vse te momente je treba upoštevati ter jih spraviti v sklad v taki obliki, da bo omogočeno plodno poslovanje vsake novo ize^iane edinice v okviru državne žarnice. Novo stnnie mora biti boljše od starega in mora dati življenjsko moč po^me^pim sestavnim delom d^zav"?	in c fpm tud' drža vr«: rorni. izvesti pa bo to mo-
IOlj^nski list o nemškem stališču
Rim, 6. aprHa o. Berlinski dooisnik lista »Ga etta del Popolo« piše ob priliki uspešno končanih razgovorov poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu naslednje:
Opomin kancelarja Hitlerja je bil jasen ter bo odprl oči Poljski Zunanji minister Beck ima dovolj izkušenj ter dobro ve, kakšna us da je doletela Češkoslovaško. Ce bi se polkovnik Beck angažiral v kaki akciji, s katero se bavi Velika Britanija, bi predstavljalo to za Poljsko katastrofo. Poljska bi v tem primeru trpela, ker se Nemčija ne bo pustila prevarati. »Gazet'a del Popolo« poroča nadalje iz Berlina, da poudarjajo v tamošnjih uradnih krogih, da more samo nemška vlada preceniti ali so sporazumi, ki jih skušata skleniti Anglija in Francija z drugimi državami, v interesu miru, ali pa imajo za cilj obkolitev Nemčije. List pravi končno, da je iz tega razv;dno, kako predstavlja orientacija angleške politike resno nevarnost za mir
Gobbels v Afriki
Kairo. 6. aprila. w Nemški minister za propagando dr. Gobbels je danes na poti z Rodosa pristal na letališču v Almassi, kjer sta ga siprejela nemški poslanik Hen-tig in vodja tamkajšnjih Nemcev Krahn.
Goering na potu v Tripolis
San Remo, 6. aprila. AA. Maršal Goring bo odpotoval jutri zjutraj s posebnim vlakom iz San Rema v Florenco, odkoder bc potem nadaljeval pot v Reggio Galabrio, kjer ga bo čaka'a posebna nemška ladja, s katero se bo odpeljal v Tripclia.
Z.ooo let stare izkopnine v Ankari
Ankara, 6. aprila. AA. Pri kopanju te-nuljev za novo poslopje glavnega prometnega ravnateljstva blizu ankarske postaje °so odkrili več mavzolejev in našli v nj:h nekaj dobro ohranjenih okostnjakov. Grobovi imajo četverokotno obliko s stranicami po 2 m in pol. Vrata so široka 75 cm Grobovi so stari več ko 2000 let. Od-kopavanje se nadaljuje. Posebno pozornost zbujajo risbe na zidovih.
goče samo z mnogo razboritosti, dobre vqj-Tjc in medsebojnega razumevanja. Sklepi o tem bodo morali biti taki, da bodo zagotovili trajnost in normalno poslovanj® onega, o čemer bo dosežen sporazum
Glede procedure, po kateri bo mogoče priti do takega sporazuma, ni nobenih težav. Tudi srbske opozicijske stranke sprejemajo vsako proceduro, ki bi privedla ^ rešitve hrvatskega vprašanja. To je važift Jej-stvo ki v mnogočem olajšuje razgu-voie. Bližnji dnevi nam bodo Vdikakot pokazali kako stvari stoje.«
Beograjska »Politika« komentira potek in rezultat zagrebških razgovorov med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in predsednikom HSS dr. Mačkom. Med drugim pravi:
»Izmenjava misli o tako velikem vprašanju, kakor je hrvatsko, je bila pač neobhodno potrebna. Iniciativa predsednika Cvetkoviča v tem pogledu je bila zelo koristna in umestna. Osebni stik med vo-dečimi državniki, in politiki lahko odstrani številne nesporazume, ki izvirajo iz nepo-učenosti. Dr. Maček ima izdelane poglede o vseh naših notranjepolitičnih vprašanjih, posebno pa še o hrvatskem. Te poglede je gotovo obrazložil predsedniku Cvetkoviču.«
Zagrebški poročevalec »Politike« poroča po informacijah iz okolice dr Mačka, da so bili razgovori s predsednikom Cvel-kovičem načelnega značaja Izkazali so, da »ni nepremostljivih ovir za rešitev hrvatskega vprašanja, kakor se je često zatrjevalo v krogih, ki so bili slabo informirani, ali pa zlonamerno razpoloženi.«
Glasilo dr. Mačka o poročanju „Slovencaw
Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« kritizira postopanje ljubljanskega »Slovenca«, kateremu očita, da je komunikeju o razgovorih dr. Mačka in predsednika Cvetkoviča dal naslov »Soglasje o novi ure vi države«. Glavno glasilo dr. Mačka ^avi, da »Slovenčev« naslov več pove, kakor pa stoji v vesti sami in nadaljuje:
»Komunike, ki je bil sporazumno sestavljen. točno kaže, do kam sta predsednik Cvetkovič in dr. Maček v svojih razgovorih prišla. »Slovencu« pač ni bilo treba postaviti svojo vest pod tako neresen naslov. Noben pameten človek ne more niti pomisliti, da bi bilo mogoče v nekaj urah doseči sporazum o novi ureditvi države. V nekaj urah se lahko sklene sporazum za vstop v vlado, za izstop iz lastne stranke, za spremembo programa, z eno besedo, t nekaj urah se je mogoče kompromitirati in kapitulirati, a ne more se napraviti tako važna in poštena stvar kakor je ona, o kateri sta razpravljala dr. Maček in predsednik Dragiša Cvetkovič.«
Obrambni ukrepi
svice
aprila, br. Zvezni svet je odobri nov kredit 190 milijonov frankov (2 milijardi din) za potrebe narodne obrambe. V zvezi s tem je zvezni svet sklenil: j 1. ojačenje splošne obrambe, 2. izpopolnitev letalstva "in protiletalske obrambe, 3. gradnjo novih trdnjav, 4. povečanje in izpopolnitev municijskih rezerv, 5. izpopolnitev vojnega materiaia in skrb za zadostne rezerve, 6. ukref« za varnost železniškega prometa, telefona in brzojava. I V zvezi s tem je vojaška oblast v Ber-nu danes objavila tudi poziv moškim in ženskam, naj se do 16 aprila javijo za prostovoljno delovno službo.
Povratek kraljeviče v Tomi' slava in Andreja v Beograd
i Beograd, 6. aprila. AA. Nj. Vis. kraljeviča Tom slav in Andrej in knez Nikolaj so dospeli danes zjutraj iz Londona v Beograd kjer bodo preživeli svoje velikonočne počitnice.
Izpremembe v diplomatski službi
Beograd, 6. aprila. AA. Imenovani so stalni delegat pri DN v Ženevi dr. Ivan Subotič za izrednega poslanika v Ankari, j izredni poslanik v Ankari dr. Branko Adje-movič za izrednega poslanika v Kairu, izredni poslanik v Kairu Ivan Vukotič za izrednega poslanika v Tirani,
t Železniška nesreča
v Starem Futoku
Beograd, 6. aprila, p. Na železniški postaji Stari Futok na progi Beograd—Novi Sad se je snoči pripetila huda železniška nesreča. V trenutku, ko so se nahajali na postaji trije vlaki, sta ob prehodu na drugi tir trčila dva vlaka ter je bilo ranjenih 13 ljudi.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Pretežno jasno v zahodnih krajih in na primorju. Toplota bo še poskočila.
Dunajska: Ponekod precej oblačno, zaenkrat še toplo.
Gasilska župa sreza Kočevje
naznanja tužno vest, da je njen zaslužni tovariš in starešina
Erhovnic Konrad
dne 6. aprila preminul.
Dobrega tovariša spremimo dne 8. aprila ob 10. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Hrovačo k večnemu počitku. Ohranili mu bomo časten spomin!
Kočevje v Ribnici, 6. aprila 1939.
„Srečolov, kakršnega še ni bilo"
vzklikajo ljudje, ko gledajo v izložbah v Ljubljani dragocena darila za reševalce »Jutrove« velikonočne naloge. Ta je prepričan, da bo dobil krasen Škoda Sedan-avto, ki pa je v izložbi seveda samo na sliki, drugi motorno kolo, tretji dvokolo. Zanimivo je, da si želijo mladenke dragocenih jazz-harmonik. Dijaki izražajo svoje želje po fotoaparatih, druga mladina pa bi kar segla po ping-pongu. Turi-stovska oprema, cepin, gojzarice, nahrbtnik in drzen planinski klobuček pa zanimajo resnejše, krepke fante. No, videli bomo, kako bo sreča porazdelila številne nagrade. Kdor si želi katero teh naših lepih nagrad, naj se ne odmakne sreči, marveč naj takoj kupi v soboto zjutraj velikonočno številko »Jutra« in začne reševati nagradno nalogo.
I
ALBUS terpentinovo milo
varuje Vaše perilo! Dobiva se povsod!	Pazite na ime Albus!
vu upravitelj ice gdč. Dc/bovškove so nastopili slepi gojenci v igri, ki jo je sestavila za to priliko nadarjena, napol slepa gdč. Tilka Juvančičeva. V njej je bila simbolično prikazana slavljenka, kako se je z žrtvami odločila za svoj težavni poklic in premagovala vse težave, ki so se ji pojavljale na tej življenjski poti. Igralci so se dobro vživeli v svoje vloge in kar nič se ni poznalo, da so slepi.
V priložnostnem kupletu so obdelali razne komične momente, ki so se kdaj dogodili v zavodu ali na potovanjih. Ker imajo med seboj tudi nadarjenega komponista čuriča, niso kar nikoli v zadregi za melodije.
Prav posebno pa je presenetil slavljen-ko nenadni obisk bivših gojenk zavoda, ki bivajo zdaj v zavodu za odrasle v Stari Loki. Odposlanstvo je prineslo pozdrave vseh ostalih in se s hvaležnimi besedami spominjalo svoje učiteljice, njene ljubezni do mladine in njenega nesebičnega žrtvovanja zanjo.
Z lepim govorom je nastopila gdč. Mr-zelova in nagla šala trajne vezi hvaležnosti, ki vežejo vse gojence na nepozabno prvo učiteljico. Naposled je zapela gdč. El-vira iz Škofje Loke s svojim nežnim sopranom zelo občuteno nekaj pesmi, ki jih je sama prav lepo spremljala na klavirju. Naslednjega dne so nastopili s svojim programom bolj odrasli gojenci in enako v polni meri pokazali svoje zmožnosti.
Vsa prireditev je bila prisrčen izraz hvaležnosti slepih do prve učiteljice. Pokazala pa je tudi, kakšni uspehi se lahko dosežejo pri učencih, ki jim manjka najvažnejši izmed čutov.
Tudi bližji prijatelji m znanci so se spomnili juhi Lan tke in se zbrali okrog nje, da ji čestitajo na uspehih.
Prav žalostno je dejstvo, da je bila gdč. Vrhimčeva ob prehodu zavoda na banovino upokojena in da služi zdaj že vrsto let le kot dnevničarka. Ne more se ločiti od slepih, ki jim je žrtvovala svoja najboljša le-
ta. Ona je bila tista, ki je privedla ob prevratu naše slepe vojake iz Gradca v domovino. Takrat so graški listi pisali o njej sla-vospeve in obžalovali, da odhaja, ker nimajo zanjo pravega nadomestila. Nastopila je s slepimi vojaki tudi v tukajšnjem gledališču; za to prireditev je imeLa nad sto vaj.
Vsi želimo skromni gdč. Vrhunčevi, da bi ji bila naklonjena še dolga vrsta let med tako drago ji 6lepo mladino in da bi se ji kakorkoli popravila izguba, ki jo je zadela s predčasno upokojitvijo.
Krško dobi muzej v cerkvi
Marljiva prizadevanja za ohranitev starih dragocenosti
Krško, 5. aprila
že pred leti se je pojavila zamisel, ustanoviti v Krškem muzej, a je naletela na gluha ušesa. Vendar pa je še nadalje tlela v posameznikih. Okolica, ki obiluje zgodovinskih spomenikov, jih je vedno znova spominjala na to preprosto ustanovo, ki naj bi zaščitila vse te dragocene dokumente naše davne zgodovine pred uničenjem od strani neukega ljudstva. Posamezni ljudje so nevede mnogokrat uničili dragocene stvari ali pa jih za mal denar prodali tujcem. Med poborniki muzeja je bil tudi g. Auman iz Krškega, ki ga čitatelji že dobro poznajo po člankih o njegovih prizadevanjih. Njegova zasebna zbirka je vedno opozarjala, da bi Krško lahko imelo muzej s prelepo zbirko iz domače zgodovine.
Letos v januarju je g. Auman zainteresiral vse pristojne činitelje v Krškem s predlogom da se ustanovi v Krškem narodnostni muzej. Res mu je uspelo, kar prej ni mogel do3eči. Ustanovil se je pripravljalni odbor s sreskim načelnikom g. dr. Tomšičem na čelu, med tem ko je g. pristav Igor Puc prevzel tajništvo. Odbor je povabil takoj razne znanstvenike, da si ogledajo krško okolico in povedo svojo sodbo o načrtu ter priskočijo nastajajočemu društvu z nasveti na pomoč. Vabilu so se odzvali gg. dr. Fran Mesesnel, ba-novinski konservator v Ljubljani, prof. Fran Baš. zgodovinar in banski arhivar v Mariboru arh. Marjan Mušič in dr. Drago Mušič iz Sevnice. Prejšnjo soboto so jih sprejeli v Krškem sreski načelnik dr. Tomšič, pol. pristav Igor Puc in dekan Kurent. Gosti so si najprej ogledali zasebno Aumanovo zbirko, nato pa še ostale krške znamenitosti, nakar so se zvečer odpeljali proti Novemu mestu. Popoldne so si bili še ogledali razna najdišča v okolici. Gostje so bili navdušeni nad zgodovinskim bogastvom okolice kakor tudi Krškega samega in so toplo pozdravili zamisel ustanovitve muzeja v Krškem,
Ur, Vsdav Papoušek je umrl
V Pragi je umrl dne 2. aprila vneti pri-laten in propagitor Jugoslavije, upokojeni ravnatelj trgovske akadenvje inž. dr. Va-c'av Papoušek. Na njegovo pobudo je bila 1. 1931 v Moravski Ostravi ustanovljena » Č es.k oe lo v. - ju gosi o v. liga«, ki jo je vodil sedem let kot predsednik Pod njegovim vodstvom je bilo prirejenih toliko manifestacij za češkcslov.-jugoslovensko bratstvo, da je ostravska liga kmalu postala pomembno družabno središče, iz katerega se je širila obsežna propaganda medsebojnih kulturnih in osebnih stikov med obema bratskima narodoma.
Pokojni dr. Papoušek je skrbel za celo vrsto študentskih in drugih skupnih ekspe-dicij iz Jugoslavije v Moravsko Ostravo. Posebno skrbno je pripravljal proslave praznika jugoslovenskega zedinjenja ne le v Moravski Ostravi, marveč tudi v Opa-vl čečkem Tešinu in Bohuminu. Propagiral je Jugoslavijo z mnogimi predavanji na Moravskem in uvajal tečaje srbsko-hr-vatsikega jezika. Po odhodu v pokoj se je l. 1938 preselil iz Moravske Ostrave v Prago, kjer je kot namestnik generalnega tajnika Csl. jug oslov, lige nadaljeval svoje priljubljeno delo. Pridobil si je v Jugoslaviji prijateljev, ki nikdar ne pozabijo pokornosti. s katero jih je sprejemal v Moravski Ostravi. Za svoje zasluge je bil od-''kovan z redom jugoslovenske krone.
Dr. Papoušek je bil tudi odličen sokolski lelavec. V mladosti je bil voditelj vino-gradskega Sokola, pozneje pa se je uveljavljal kot član predsedstva moravskosle-ške sokolske župe. Kot predsednik združenja starejših članov Sokola Moravska Ostrava I se je z uspehom udejstvoval v >bmejnem delu, zlasti še v podpiranju na-odnega življa v Ludgerovicah in Bobrov-likov na Hlučinskem.
Kot zastopnik generalnega tajnika je pri-ravljal ustanovitev novih odborov Čj. lile. Iz tega dela ga je nenadno in neusmi-ieno iztrgala nagla smrt, starega okrog 63 et. Zaslužnemu in simpatičnemu prijate-iu ohranimo tudi Jugosloveni časten spojini
Na koncu pa so obljubili, da bodo prav radi priskočili društvu na pomoč.
Pretekli četrtek je bila seja širšega pripravljalnega odbora, katere sta se udeležila za Brežice sreski načelnik Anton Krajšek in za Sevnico g. dr, Mušič. Na seji se je sklenilo, da se bo društvo imenovalo »Muzejsko društvo za politična okraja Krško in Brežice«. Namen društva je, da nabira odnosno kupuje predmete iz domačih krajev za zgodovinsko narodopisni, umetnostno-obrtni in prirodopisni muzej. Med narodom hoče društvo širiti zanimanje za domačo zgodovino, narodopisje in umetnost. Ustanoviti hoče tudi lastno knjižnico, pospeševati izdajanje publikacij in prirejati poučna zgodovinska predavanja. Odbor je tudi sklenil, da bo navezal stike z gradbenimi oblastvi da bo mogoče ohraniti zgodovinsko važne zgradbe in spomenike. Obljubljenih je 32.000 din kredita, da se bo popravila cerkvica sv. Duha, v kateri naj bi se muzej namestil. Cerkvica je ustanova Riharda Jožefa Auer sperga in je bila sezidana v srednjem veku. Po svetovni vojni je bila popolnoma zapuščena in zanemarjena. Cerkvico bodo popravili, čim dospe denar, ne bodo pa je v slogu prav nič izpreminjali.
Društvo hoče posredovati pri oblastvih, da bodo zaščitena vsa najdišča in ne bo ljudstvo še nadalje samo odkopavalo. Prav tako se zaščitijo vsi važni spomeniki in izkopanine pred nakupovanjem s strani tujcev, kakor se je dogajalo to sedaj v Drnovem, kjer je cvetela trgovina z izkopaninami in je večina predmetov šla za mal denar v roke tujcev in prekupčevalcev. Društvo bo imenovalo v vseh večjih krajih svoje poverjenike, ki bodo pazili na najdišča in poročali društvu o vseh morebitnih novih odkritjih. Ustanovitev te potrebne kulturne ustanove toplo pozdravljamo in želimo, da bi društvo čim bolje uspevalo. Posestnike raznih zgodovinskih dokumentov in spomenikov pa naprošamo, da priskočijo društvu na pomoč.
Koncert najstarejšega pevskega društva
Resnici na ljubo moram najprej ugotoviti da je kamniška »Lira« prvi in najstarejši pevski zbor v Sloveniji. To poudarjam zaradi tega, ker se večkrat omenja ljubljanski »Slavec« kot najstarejši, ki je pa za dve leti mlajši.
Kamniška »Lira« je v soboto zvečer podala obračun svojega letnega dela. Priredila je tradicionalen koncert v prav akustični Sokolski dvorani, ki je bil zelo pester, skrbno izbran in — kar je glavno — odlično izvajan in naštudiran. Zbor ni sicer velik, ima samo 25 moških glasov, a je homogen, intonačno čist, glasovi sveži in sočni, vse se giblje z Lahkoto in neprisiljeno od najnežnejšega pianissima do mogočnega fortissima. Smatram, da je to eden naših prvih moških zborov v Sloveniji ne samo po sitarosti, pač pa tudi po sposobnosti in zmožnosti. Pa je to tudi po večini velika zasluga pevovodje g. Vrem-šaka, ki vodi zbor že 20 let z vso požrtvovalnostjo, ljubeznijo in ambicioznostjo.
Koncert je bil posvečen spominu pok. Zonka Prelovca. Preden je zbor zapel tri Prelovčeve pesmi, in sicer »Nad mojim grobom«, »Jaz pa pojdem v daljnje kraje« in »Nageljni rdeči«, je zastopnik Hu-badove župe, g. Venturini imel spominski govor o Zorku Prelovcu, ki ga je opisal kot osebo, glasbenika in skladatelja. Vrzel, ki je nastala z Zoikom Prelovcem, bo zlasti za naše pevske zbore zelo občutna. Zaključku govora »Slava spominu pokojnega Zorka Prelovca se je pridružila vsa dvorana.
Obisk koncerta je bil zelo dober. Kamničani, bodite ponosni na svojo »Liro«, podpirajte in čuvajte jo kot drag bi-se.- in spomin na one težke čase. ko je valp-tov bič udrihal po naših hrbtih!
— ini.
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
5>Jutrov« avto potuje po SlovenijL Včeraj je prepotoval vrsto lepih krajev od Maribora do Celja in seveda povsod vzbujal pozornost (in poželjivost...),
Slika je h Celja
Razburljivi prizori pri požaru v Kranju
Ogenj v Grebenškovi trgovini je ogražal mesto
Kranj, 6. aprila
Kakor smo včeraj kratko poročali, je v sredo zvečer ob 18.45 nastal velik požar v Grebenštkovi trgovini z barvami in laki. Odvajalna cev železne pečice se je močno segrela tn počila. P amen iz razpoke je zaje čopiče, ki so se bliskovito vneli. V trgovini so tedaj bili lastnik, soproga in sin Hiteli so gasiti, toda ogenj se je bliskovito širil na posodo z oljem in firnežem. Domači so se hoteli rešiti iz goreče hiše in priklicati ljudi. Toda zaradi velikega pritiskali niso mogli odpreti vrat Ko so mimoidoči ugledali ogenj v trgovini in čuli klice gospe Greben-kove, k> si je zaman prizadevala odpreti vrata, so takoj priskočili na pomoč, razbili na vratih šipe in potegnili gospo Grebenškovo na ulico.
Ogenj je opazil mdi prometni stražnik Balantič, ki je hitro obvestil policijo in gasilce. Takoj nato je i ostalimi ljudmi pritekel na pomoč in zdai so z največjo naglico odnašali iz trgovine posode z oljem, bencinom in drugimi gorljiiimi snovmi. Reševalcem se je posrečilo rešiti dva soda benciia in špirita in onemogočiti eksplozijo Minimaksovi aparati so plamene kolikor toliko udušili; aparate je bil takoj poslal na razpolago inž. Miklavčič iz tovarne »Sem peri t«. Ko pa so aparate izpraznili, so plameni znova zaieh ves lokal, v katerem je bila velika zaloga gorljivih snovi, da je bilo gašenje brezuspešno. Ko so prihiteli gasilci iz Kranja, Straiišča m Prim-skovega, se je plamen že oprijemal strehe. Gasilci so takoj napeljali cevi iz bližnjih hidrantov in zdaj se je pokazalo, kakšna nevarnost je pretila. Vodni curek je bil tako slab, da se je ogenj še povečal, ker je pač curek dovajal plamenu kisik, ni pa
ime! toliko moči, da bi ogenj udušil. Zato so nemudoma pripeljali mestni škropilni avto in šele s tem se je dalo uspešno gasiti.
Ker so v isti hiši na levi strani Greben škove trgovine poštni prostori, na desni strani pa knjigarna, papirnica in tiskarna »Sava«, ie grozila največja nevarnost, da se ogenj razširi tudi v te prostore Z največjo naglico so odnašali knjige in druge predmete iz lokalov. Ker se je vnela že streha, so gasilci hitro postavili lestvo Ma-girus, da obvarujejo ostrešje. Luznarjevo stanovanje nad Grebenškovo trgovino so morali hitro izprazniti, ker se je pohištvo že pričelo vnemati in je bila največja nevarnost. da se poruš- strop. Ker se je ogenj tako širil in je tudi vodovod odpovedal, je bilo treba poklicati na pomoč ljubljanske gasilce, katerim pa se je tik pred Kranjem primeril defekt v avtomobilu. Pri reševanju je bila poleg gasilcev na delu tudi vsa kranjska policija. Poleg reševanja je imela mnogo opravka z množico ljudi, ki je pritiskala h gorečemu poslopju Ljudje si seveda niso dali dopovedati, da le ovirajo gasilce in da sebe izpostavljajo nevarnosti. Pri poslopju so se namreč potrgale električne žice, na srečo pa je mestni monter takoj prekinil tok. Ogenj je bil v teku ene ure omejen in so se gasfei lahko podali v lokal, kjer so udu-šili še tleče tramovje. Vsa sreča je bila v tem, da ni bilo vetra. Požar pa je pokazal, kako potreben je Kranju nov vodovod. Na pogorišču je vso noč ostala straži. Škodo v Grebenškovi trgovini cenijo na 120.000 din. trgovec pa je bil zavarovan samo za 60.000 din. Velika je tudi škoda na poslopju, je pa krita z zavarovalnino.
Nova opereta na jeseirš!resn efris
Beneševo »NavihanJco" so sokolski diletanti izvrstno
podali
Jesenice 6. aprila
Jeclva je bila Gregorčeva opereta »Erika« odložena z repertoarja so jeseniški Sokoli že vprizorili novo opereto, ki je dosegla «iad vse časten uspeh. Če pomislimo da je bilo za študij komaj dober mesec časa. ne moremo prehvaliti požrtvovalnega dela vsega ansambla. Opereta je uspela tako. da bi se Jeseničani lahko pokazali z njo tudi na kakem večjem odru. Orkester, zbor. solisti in balet, vse je bilo odlično naštudirano, predvsem pa je briljirala v vlogi »Navihanke« Sally zelo ljubka s. Tatjana Gostiševa. Njena igra in plesi so bili na višku. Vloga je kakor pisana zanjo. Z neprisiljeno in lahkotno igro je vzbujala zaporedoma veselje in smeh med občinstvom ki jo je z nenehajočim ploskanjem vedno znova prisililo, da je svoje točke ponavljala. Take »Navihanke« bi bilo lahko veselo celo kakšno poklicno gledališče. Vlogo Bessi je elegantno podala sestra Ber-ta Razingerjeva. Njena igra je mirna in fina. predvsem pa jo odlikuje prikupna odrska pojava in lep sopran. Pesmi, ki se odlikujejo že same po sebi z mehko melodi-oznostjo, so z njenim petjem še pridobile na lepoti. V vlogi Freda nas je ugodno presenetil brat Lovro Humer. ki se je v »Na-vihanki« izkazal kot dober pevec in igralec. mnogo boljši kakor v »Eriki«. Naklonjenost občinstva si je pridobil posebno v drugem dejanju z lepo zapeto arijo, za katero je bil nagrajen z velikim aplavzom. Brat Merlak je vlogo Andy*a odlično rešil Fin v fraku in livreji si je svoje simpatije pri občinstvu to pot še povečal. Odkrili smo v njem tudi gibčnega plesalca, saj je v duetih s Sally bil deležen z njo viharnih ovacij.
Tovarnarja Webstra in njegovo ženo sta
kreirala bar. Klavoca m sestra Merlakova. 15. uri.
Oba sta vzbuja'« salve «mpha s;aj ie br Klavora odličen, priljubljen igrn,£>c sestra Merlakova pa je bila naravnost s ja:na. sitna, stara milostiva. Brat Vister nam te kot Moretti podal starega izžive'ega grofa tako dobro, da nam je žal. da njegova vloga ni daljša. Brat Pogačnik ie bil ko* lea mou sicer dober vendar smo ga videli že boljšega. iz česar sklepamo, da se v ro vlogo ni mogel posebno vživeti. Njegovo partnerico je igrala sestra Petričeva. ki bi si jc želeli nekoliko glasnejšo in izrazitejšo Brat Razinger, ki se je izkazal kot dober pevec, bratje Ogsrin, Potrato. Dušan Humer Ov-senek, Gašperin in drugi vsi so bdi prav zadovoljivi.
Režija je bila v veščil rokah br Klavo-re. Tempo igre je bil vobče dober, le v tretjem dejanju malo prepočasen. Zbor je bil dovolj živahen, a razmeroma nekoliko pretih, kar je pa treba pripisati močnemu orkestru, ki je štel to pot nič manj ko 34 mož. Izboren dirigent je brat Kleč. Njemu gre posebna hvala in priznanje in po njem celotnemu orkestru. Vse baletne točke solistov in baletni zbor je naštudirala sestra Boža Cernivčeva. Balet je v »Navihanki« posebno ugajal, vse točke so bile izvajane skladno in elegantno, k celotni sliki pa so pripomogle tudi krasme obleke.
»Navihanka« je češka opereta Jare Bene-ša. Za amaterski oder je brez dvoma težka, zato je uspeli na jeseniškem sokolskem odru tem večji, kajti vprizoritev nikakor ni bila diletantska. »Navihanka« se odlikuje po krasnih melodijah, finem humorju in veselih prizorih, ki g'edaicev ne izpuste iz napetega zanimanja. Premiera in repri-za »ta bili 1. in 2. aprila. Prihodnja predstava bo na velikonočni ponedeljek ob pol
ftVse za šalo"
Tako je naslov izvirni opereti po libre tu Danila Gorinška, ki bo na veliko nedeljo zvečer doživela — po zmagovitem uspehu, ki ga je bila dosegla že v Mariboru — še krst na deskah ljubljanske opere.
Danilo Gorinšek je v našem umetniškem življenju znana, priljubljena osebnost. Široke množice čitateljev ga že od nekdaj poznajo kot odličnega mladinskega pesnika in kot humorista, ki s svojimi posrečenimi šalami ln bodicami v veliki meri da je ton mariborskemu »Totemu listu«. Mariborsko občinstvo pa ga ceni tudi kot od boga nadarjenega igralca smešnih in karak
ternih vlog. saj je v mariborskem \'atod nem gledališču v zadnjih letih podal celo vrsto likov, ki gledalcu ne pojdejo iz spomina. Ko so Mariboičani nedavno gostovali v Ljubljani s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«, je z velikim uspehom igral sodnika in občudovali smo predvsem realistično preprostost njegove igre.
»Vse za šalo« je njegov odrski prvenec, a rekordno števVo predstav na mariborskem odru dovolj jasno priča, da je komad v celoti uspel. Poleg libreta, s katerim nas avtor povede v tipično veselo, raz igrano štajersko okohe pripada kajpak glavni del uspeha godb'., ki jo je s tmim razumevanjem za stvar osktbel vojaški kapelnik Jiranek. Uprizoritev v Ljubljani bo za naše gleda'iško občinstvo toliko privlačnejši dogodek, ker kot režiser gostuje Danilo Gorinšek sam. poleg tega pa bo v al'emaciji z našim najboljšim komikom Danešem nastopil tudi v glavni komični vlogi.
V vrsti vzajemnih gledaliških gostovanj med Ljubljano in Mariborom toplo pozdravljamo Danila Gorinška v naši metro poli. in ko želimo uspeha njegovemu de lu, želimo obenem, da bi sodelovanje obeh naših kulturnih središč dalo še mnogo plemenitih plodov.
Jubilej požrtvovalne učiteljice slepih
Pred kratkim je priredil zavod za slepe v Kočevju 'epo svečanost na čast svoji strokovni učiteljici gdč. Francki Vrhunce vi, ki je najstarejša učiteljica za sleoe pri nas in je obhajala pretekle dneve 25-let-nico svojega plodnega delovanja. Spom nip so se svoje dobre učiteljice njeni hva ležni učenci in sami sestavili ves program proslave. Gdč. Vrhunčeva uči že vseh teh 25 let prvi razred ter prav ona prva od pira slepim pogled v duhovni svet. ki gp doživljaio ti po usod; prikrajšani člani člo veške družbe po svoie
Prireditev je privabila v zavod tudi ne kaj bližnih prijateljev »lavljenke. ki so s* čudili, kaj vse zmore slepa mladina. Žf okrasitev odra. ki so jo izvršili slepi sami je bila originalna in učinkovita. Po pozdra
Domače vesti
*	Akad. slikar Jaro Hilbert odlikovan v Egiptu. Egiptovski kraij Faruk je pred dnevi odlikoval uglednega ljubljanskega rojaka akad. slikarja Jara Hilberta, z redom Nila oficirske stopnje. Jaroslav Hilbert živi v Kairu kot vodja zasebne umetniške akademije, ki je vzgojila celo generacijo egiptovskih slikarjev. Eno največjih njegovih del zadnjega časa je bila monumentalna »Poslednja večerja«, ki jo je Hilbert ustvaril povsem v slogu arabskega selskega življenja. Jaroslav Hilbert je češkega porekla, iz njegove rodbine je izšel tudi znameniti češki arhitekt Kamil Hilbert. Poleg njega je bil odlikovan tudi znameniti češki egiptolog dr. Jaroslav černv.
*	Smrt prve zdravnice v Srbiji. V visoki starosti 100 let je umrla v Beogradu dr. Marija Feodorovna Zibold, ki je bila zdravnica srbske vojske in sploh prva zdravnica v Srbiji. Doma iz Petrograda, je študirala medicino v Švici, kjer se je spoznala s pokojnim Nikolo Pašičem. Po dovršenih študijah je službovala nekaj časa v Rusiji, v Srbijo pa je prišla že leta 1872. in nastopila službo v neki vojaški bclnišnici. Tudi v Srbiji se je družila s Pašičem in pri ustanovitvi radikalne stranke je igrala važno ulogo. Po zaječarskem uporu je sestavila prošnjo in zbirala za njo po vsej Srbiji podpise za pomilostitev radikalskih prvakov. Prošnjo je sama izročila kralju Milanu Obrenoviču, ki je radikalske prvake sicer pomilostil, njo pa iz Srbije izgnal. Iz Beograda je odšla v Carigrad in je nekaj časa službovala tam kot zdravnica v haremu sultana Abdula Hamida. Ko so se radikali politično spet uveljavili, se je vrnila v Srbijo ter prevzela zdravniško službo v vojaških bolnišnicah. Kot vojaška zdravnica se je udej-ležila balkanske in svetovne vojne ter dosegla čin sanitetnega majorja. Dolga leta je požrtvovalno delovala tudi v raznih dobrodelnih organizacijah.
Gospodje!
NOVOSTI ZA PROMENADO IN ŠPORT:
EKSKLUZIVNI ANGLEŠKI KUPONI
m DIN 250.— DO 320.—
MANUFAKTURA
F. KS.
souvan
MESTNI TRG 24.
* Dojilja pokojnega kralja Aleksandra je umrla. V Njeguših v črni gori je umrla Krstina Batričevičeva, stara 86 let, ki je bila na. Cetinju dojilja pokojnega kralja Aleksandra I. Pokojna Kr9tina je bila na to zelo ponosna. Večkrat je pokojnega kralja obiskala ter dobila od njega lepe darove. Priznana ji je bila tudi skromna pokojnina. Njeno srečanje s kraljem Aleksandrom na Njeguših je opisano tudi v knjigi prof. Stjepana Roce »Viteški kralj Uedinitelj med narodom«. Takrat je kralj obiskal hišo, v kateri se je rodil pesnik Vladika Rade. Krstina mu je prišla naproti ter ga s solzami v očeh nagovorila: Sreča moja, kei si prišel! Danes me ogreva solnce sreče. Tragična kraljeva smrt je starko silno pretresla in od takrat ni bila več zdrava. Zadnje tedne so vsak trenutek pričakovali njeno smrt in domači so ji pred hišo pripravljali rakev. Starka je slišala udarce kladiva ter vprašala, kaj delajo. Rekli so ji, da delajo jasli. O vem, je odvrnila Krstina. Te jasli so za mene. Krsto so ji morali pokazati in mirno jo je ogledovala. Priljubljeno starko je spremilo na zadnji poti mnogo ljudstva iz kraja in širše okolice.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda Eaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
P.eg po min. soc. pol. in n. zdr S-br. 15.485 25 V 35.
*	Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Pavla Mayerjeva, soproga upokojenega zdravstvenega šefa za Slovenijo g. dr. Ernesta Mayerja. Ugledna gospa bo jutri ob 15. nastopila zadnjo pot s Poljanske ceste 15. k Sv. Križu. — V Ribnici na Dolenjskem je umrl v starosti 60 let g. Konrad Erhovnic, ravnatelj opekarne in starešina kočevske gasilske župe. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 10. — Na Rakeku je umrl posestnik in trgovec g. Ive Rupena. Pogreb bo jutri ob 9. — V Postojni je umrl g. Albin Perhavec, sodnij-ski nadoficijal v pokoju. Pogreb bo danes cb 15. izpred postojnske bolniške mrtvašnice. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Čehov in Slovakov v tej sezoni ne bo v primorskih letoviščih. Direkcija »Putni-ka« iz Beograda je obvestila svoje primorske podružnice, da so ustavljeni čedo. kovi vlaki, ki bi od 1. aprila dalje obratovali dvakrat na teden med Prago, Suša-kom in Splitom. Odpovedan je tudi čedo-kov vlak, ki bi v velikonočnih praznikih pripeljal prvo skupino Čehov na Jadran, češkim turistom je dovoljeno vzeti na pot samo 10 mark ali 100 čeških kron, kar praktično pomeni, da češki turisti ne bodo mogli priti v naša obmorska letovišča.
*	Državna hipotekama banka, glavna filijaika v Ljubljani, objavlja, da bo v soboto 8. t m. zaprta za stranke. (—)
ABBAZIA
HOTEL CRISTALLO
Prvovrsten, čarobna lega ob obali. Sobe z razgledom na morje z loggio. Lastno kopališče na obali. Restavracija na terasi in vrtu. Cristallo-bar.
*	Velikonočni prazniki v Gozdu-Martulj-ku. Morda se še niste odločili, kje boste prebili velikonočne praznike ? Ugibate, kam bi, na morje ali na Gorenjsko. Ne odlašajte in se potrudite v naš prelepi gorski svet, v Gozd-Martuljek, kjer najdete v hotelu Ko-op največje udobje. Lahko pridete planinarsko opremljeni, v nedeljski obleki ali v smučarskem dresu. Pri nas ni snega, ali če si zaželite smuke, jo še vedno najdete v Planici odnosno v Tamarju, možni so pa še drugi izleti. V hotelu so centralno kurjene sobe, topla in mrzla voda, kopalnice, a posebno zadovoljni boste tudi s hrano, ki je dobra in izdatna. Pridite in navžijte se svežega planinskega zraka in prirodnih lepot v čarobnem kraljestvu Martuljka!
*	Zaradi pomanjkanja vagonov so ostali doma Poročali smo, da je nameraval te dni kreniti iz Murske Sobote prvi transport sezonskih delavcev na delo v Nemčijo. Borza dela in vsi odločujoči so se potrudili, da pravočasno zagotovijo vagone za 650 delavcev. Napovedanega dne so se zbrali delavci v Murski Soboti, vendar pa niso mogli odpotovati, ker vagonov ni bilo. Delavci so se morali s težkimi tovori spet vrniti na svoje domove in bodo šli na delo šele po veliki noči. Zaradi pomanjkanja vagonov so morali utrpeti stroške prevoza in bodo 14 dni dalje časa doma.	_ _
Med prazniki boste fotografirali?
Uspel posnetek bo Vaše veselje. Da bo pa radost poolna, pošljite film k nam, da Vam ga brezhibno razvijemo in kopiramo Naročila z dežele izvršujemo hitro z obratno pošto. Na zalogi vedno sveži filmi, sveže plošče
Drogerlja „Adrija",
3409	Ljubljana, Šelenburgova ulica
*	Ne prosite k policiji! Kr. banska uprava opozarja, da so vsa mesta policijskih stražnikov zasedena Zato naj se zadevne prošnje ne vlagajo, ker bi imeli prosilci s tem samo nepotrebne stroške.
*	Iz vojaške službe. Intendantski poročnik g. Milan A. šproc je položil izpit za aktivnega intendantskega kapetana H. stopnje.
*	Društvo upokojenega učiteljstva v dravski banovini ima redni letni občni zbor v četrtek 20. t. m. ob 15. v gostilni »Novi svet« v Ljubljani. Poleg običajnega dnevnega reda je tudi sprememba pravil in poročilo o delovanju akcijskega odbora za spremembo pravilnika za človekoljubne ustanove. Ker je sprememba pravil zelo važna, odbor vljudno vabi društvene člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
*	Radijske poslušalce opozarja radi-
ofonska oddajna postaja na dva koncerta drevi; ob 20.30 Haydnov godalni kvartet Sedem besed Kristusovih«, ob 21.15 Or-lando Lasso »Spokorni psalm«, ki ga izvaja radijski komorni zbor ped vodstvom g. šijanca. Ker so psalmi tako redki na koncertnih sporedih, opozarjamo poslušalce na to prirediteev.
*	Planinci, kam za praznike? Letošnje velikonočne praznike imajo planinci posebne vozne olajšave Od četrtka 6. aprila od 24. ure dalje do srede 12. aprila do 24. ure velja ugodnost popusta pri voznini na državnih železnicah in sicer enako kot za nedeljske povratne vozovnice. Ta ugodnost velja za poljubne razda'je. Kupiti je treba poln vozni listek, ga shraniti in pri povratku pri železniški odhodni postaji žigosati. da velja za brezplačen povratek. Odločiti se bo treba, kam usmeriti svojo pot v tem prostem času. Smučarji planinci imajo največ izbire: Dom na Komni — na Komni je snega 150 cm; dol na Triglavskih jezer, koča oskrbovana, snega okrog 2 m; ako vas mika smuka na Triglavskem ledeniku — vam povemo, da sta oskrbovani postojanki Triglavski dom na Kredarici in Staničeva koča, vzpon gre skozi Zgor. Krmo, oglasite se pa predhodno pri gorskem vodniku Lahu Gregorju v Mojstrani radi ključa zavetišča v Žgor, Krmi; na Črni Prsti je ca 150 cm snega, za praznike, t. j od 8, do 12. aprila bo oskrbovana Orož-nova koča; na Vršiču je snega 50 cm, Erjavčeva koča je oskrbovana za praznike, krasen je prehod preko Semena v Tamar; v Kamniških planinah ima Krvavec 70 cm snega, dom je stalno oskrbovan, na avtobusu iz Ljubljane v Cerklje imajo člani SPD 33% popusta pri vozni ceni; Velika Planina ima proti Tihi dolini še 40 cm snega, vzpon iz Črne mimo Podkrajnika 2 uri ali mimo Sv. Primoža 3 ure; Kocbekov dom na Korošici je tudi oskrbovan, snega je v tem predelu ca 200 cm, dostop pa je naj-prikladnejši iz Luč. Planincem, ki so že odložili svoje smučke v podstrešje, pa so na razpolago »Zlatorog« ob Boh. jezeru, avtobusna zveza od postaje Bob. Bistrica; dom v Kamniški Bistrici ob vznožju Kamniških planin, Va vazorjeva koča pod Stolom, dostop iz Žirovnice, na novo zidana postojanka; koča na Ljubniku, nadalje v Zasavju Tomazinova koča na Sveti Planini in dom na Mrzlici ter koča na Lisci. Kdor želi podrobnejših informacij o snežnih razmerah in nasvete za izlete za velikonočne praznike, naj se oglasi v društveni pisarni Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, I. nad.
*	Nov nemški učben'k. Ministrstvo prosvete je odobrilo rokopis nemške čitanke za šesti razred slovenskih srednjih šol, ki jo je spisal dr. Pavel Brežnik, profesor v Beogradu. Knj:ga bo na razpolago šolam za prihodnje šolsko leto.
*	Za velikonočne pirhe se spomnite siromašnih jetičnih, ki nimajo sredstev, niti zdravja, da bi praznovali Vstajenje z istimi občutki kakor zdravi ljudje! Prosimo zlasti imovitejše sloje, da podproza praznike protituberkulozni pokret z denarnimi prispevki, ki naj jih nakažejo na čekovni račun št. 15.531. Protituberkuloz-na zveza v Ljubljani.
*	Za Mlakarjeve plarinske spise in sicer za drugo in tretjo knjigo se zaključi prednaročba dne 10, aprila t. 1. Naročniki prve knjige naj pohitijo s svojimi prijavami, ker bodo kasneje cene izdatno višje. Naročila za prednaročbo sprejema do 10. aprila 1939 pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 4/1. (—)
*	Za velikonočne pozdrave uporabljajte '
Ciril Metodove razglednice. — Podpirajte slovensko obrambno šolsko društvo, ker je vsestranske podpore vredna in potrebna! (—)
*	Dar slepim. Ob priliki svoje 90 letnice se je g. Rudolf Zarli spemnil tudi slepih otrok ter poklonil zavodu za slepo deco v Kočevju 250 din. Častitljivemu jubilantu
se uprava zavoda v imenu slepe mladine najiskreneje zahvaljuje!
Iz Llublfane
u— Obletnica smrti gospe Fran je Tavčarjeve. Lani v noči od 7. do 8. aprila je umrla na svojem domu na Bregu častna dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva. Dva meseca prej, dne 8. februarja, je praznovala 70-letmco in takrat ji je hitela vsa Slovenija izražati svoje tople čestitke. Prav tako pa je bila gospa Franja deležna vsega počaščenja tu«, ko je ležala na mrtvaškem odru in ko je na cvetno nedeljo, dne 10. aprila nastopila svojo zadnjo pot na ljubljeno Visoko, še zlasti, odkar počiva ga. Franja Tavčarjeva ob strani svojega moža, romajo tja gori mnoge deputacije in društva in krasijo skupni grob zaslužnega slovenskega para.
u— Dvanajst apostolov ljubljanske škofije. Po tradicionalnem velikonočnem običaju je škof dr. Gregorij Rožman na veliki četrtek dopoldne izvršil obred umivanja nog dvanajsterim najstarejšim vernikom ljubljanske škofije. Obreda so se udeležili 97-letni Tomaž Kralj iz št. Go-tarda, 91-letni Janez Vičič iz Ljubljane, 901etni Andrej šef iz Ljubljane in Jakob Koželj iz Šenčurja pri Kranju, 89-letni Janez Metelko z Rake, 87-letni Janez Kosec iz Vodic, 86-letni Alojzij Pittaro iz Ljubljane, Anton Adam iz Borovnice in Tomaž Bit ene iz Ljubljane, 821etni Janez Grkman iz Cerkljan pri Kraniu in Pavel eCncelj iz Ljubljane ter 77-letni Jakob Cencelj iz Ljubljane ter 77-letni Jakob stolov« je znesla 1043 let.
Cftaša, ^ nalivna,_______
iv.Bonnč
j e i e n »nt o » *
u— Položnice za mestno računovodstvo
navadno prihajajo brez navedbe, za kaj je denar poslan. Stranke namreč na hrbtu poštnih položnic spregledajo prostor za pismena sporočila lastnika čekovnega računa in s tem delajo težave ne samo mestnemu finančnemu oddelku, temveč tudi sebi samim. Urad mora namreč iskati po vseh knjigah in kartotekah ime stranke, da bi na ta način ugotovil, za kaj je bil denar nakazan. Zato mestno ' poglavarstvo prosi vse stranke, ki mestni občini ljubljanski nakazujejo denar po j poštnih položnicah ali po položnicah Pošt- j ne hranilnice, naj označijo tudi v lastnem interesu vedno na hrbtu položnice, za kak namen pošiljajo znesek.	_
DrTJ. RANT,
ZOBOZDRAVNIK V NEBOTIČNIKU,
od 8. do 17. t. m. ne ordinira
U— Pošta Ljubljana III. na Sv. Jakoba trgu štev. 2. bo od 10. aprila t. 1. za približno 14 dni zaradi popravila uradnih prostorov zaprta za poslovanje s strankami. Stranke naj se ta Čas poslužujejo ostalih pošt. Ponovna otvoritev bo pravočasno objavljena.
u— Angleško društvo sporoča svojim članom, da prispe igralska skupina Du-blin Gate Theater, ki igra v torek po veliki noči v ljubljanski operi Hamleta, v Ljubljano v soboto ob pol 22. s simplon ekspresom. Člani se vabijo, da se udeleže sprejema na glavnem kolodvoru.
BVBVBVEVffflMPBVBVBVBVr1 HMM "VPVBVBV
> LEPOTA BARV IN VZORCEV §
nagega blaga za kostime, plašče in ob-	S
leke bo ugajala tudi Vam. Vse naj no-	-
vejše v modi 1939 v odlični kvaliteti in	2
prav poceni pri	~
BRATA VLAJv WOLFOVA5 %
A3A9AHA&BBH \aASA9AiJ.V hhhau AH AII A.U u— Pavle Francaliski, bolgarski akademski slikar, ki razstavlja svoje akvarele iz bolgarskih planin v Jakopičevem paviljonu, prireja zadnje vodstvo po razstavi na velikonočni ponedeljek 10. t. m. ob 11. Kdor si zanimive razstave še ni ogledal, naj to stori čim prej, kajti odprta bo samo še do 16. t. m Zlasti opozarjamo na razstavo članstvo Slovenskega planinskega društva in Jugoslovensko - bolgarske lige.____
Velikonočna številka »Družinskega tednika« je že izšla v mnogo večjem obsegu. Priskrbite si jo čimprej, kajti ni prave velike noči' brez »Družinskega tednika«.
u— Domači umetniki: Ksenija Kušejeva, Marijan Lipovšek, Albert Dermelj in Bogomir Leskovic bodo koncertirali v petek 14. t. m. v veliki filharmonični dvorani ter priredili večer komorne glasbe. Na koncertnem sporedu so dela naslednjih skladateljev: Antonin Dvorak, L. van Beethoven, Handel, Mozart, Schubert in Torelli. Slišali bomo skladbe za en glas s spremljevanjem klavirskega tria in za klavirski trio, kakor tudi skladbe za violino in klavir ter za en glas, violino in klavir. Program je izredno skrbno sestavljen in prav tako pester. Na sporedu je izključno le klasična glasba. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. ,
u_ Učenci staiOKovnJh nadaljevanih gol.
ki obiskujejo tečaje obvezne telesne vzgoje, ter njih delodajalce in skrbnike opozarja mestni odsek za telesno vzgojo, da je od torka, 11. aprila ne glede na šolske počitnice —spet reden pouk. zato morajo obvezniki priti ob določenih urah v telovadnice.
u—Zdravn'ška zbornica vabi gg. zdravnike, da se udeleže pogreba pokojnega g. dr. Kotzmuth Julija, okrajnega zdravnika v p. Pogreb bo danes ob 14. iz hiše žalosti, Mestni trg št. 6.
u— Društvo medicincev javlja svojemu članstvu, da je umrla tovarišdca Vida Mahničeva. Na zadnji poti jo spremimo v petek 7. t. m. ob 16. Zbirališče bo ob pol 16. na anatomskem institutu.
u— člani »Sadjarskega tn vrtnarskega i uštva« 90 vabljeni, da se ude^že pogre ba bivšega predsednika knv	svet-
nika Viljema Rohrmana.
u_ Bedni občni zbor Kluba Primork se '
je vršil v ponedeljek 3. t. m. Izvoljena je bila za predsednico gospa Ema Dorčičeva, ostali odbor je ostal večinoma stari z malimi izpremembami. (—)
u— V počaščenje pokojnega g. Viljema Rohrmana je namesto venca darovala 100 din ga. Leopoldina Lončarjeva, Ulica stare pravde 5, mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka da-rovalki^najlepšo^^ativa^
Cisto perilo je zrcalo vsake gospodinje. Uporabljajte terpentinovo milo »OVEN«, ker odlično pere, varuje perilo, je poceni in je domač izdelek, da boste z šehto zadovoljne, kot tisoče drugih slovenskih gospodinj.
'"jJ^^Drnštvo^fen	strokovnjakov,
sekcija Ljubljana, vabi vse svoje člane in stanovske tovariše ter prijatelje, da se udeležijo pogreba našega častnega člana in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. Viljema Rohrmana. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 20.
u— »Marija Magda — ločena žena« je naslov novega krasnega ljubavnesa romana, ki je pričel izhajati v novi številki Kino revije. Dobite jo v vseh trafikah za 2 din. Naslov uredništva: Sv. Petra nasip
št. 15. (—)
u_ RusKa M»tica škMcuje za ne^elio
23. t. m. ob 14. uri v dvorani b. hotela Tivolija svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. V primeru nezadostne udeležbe bo isto ta m in istega dne ob 15. uri pri vsakem številu navzočih sklepčni ponovni občni zbor.
Iz Celfa
e—»Kaj je resnfca?« Ljubljanska drama bo uprizorila v petek 14. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Pirandellovo slovito dramo »Kaj je resnica?« v režiji g. Cirila Debevca. Sodelovali bodo m. dr. dame Maria Vera, Mira Danilova, Vida Juvano-va, P. Juvamova, Rakarjeva, Levarjeva in Gabrijelčičeva ter gg. Levar, Skrbinšek, Gregorin, Kralj in Lipah. Predstava je za abonma Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
e_ podmladek Jadranske straže na
celjski gimnaziji je priredil v ponedeljek dopoldne in j>opoldne v kinu Unionu lepo uspelo predavanje o naši vojni mornarici. Predaval je referent banske uprave g. Viktor Pirnat Predavanje so pojasnjevale lepe skiopiične slike in filmi. Popoldanskega predavanja so se udeležili tudi pod-mladkarji z drugih celjskih šol.
e— Pomladanski Koncert CPD. Celjsko pevsko društvo, ki že 45 let z uspehom deluje na umetniškem in narodno kulturnem področju, bo priredilo svoj pomladanski koncert v ponedeljek 22. maja. Del sporeda bo posvečen nekdanjemu društvenemu pevovodji, odličnemu skladatelju Antonu Lajovicu, ki je obhajal 60-letmco "svojega za slovensko glasbo in kulturo splcih tako plodonosnega življenja. Odbor CPD prosi vsa društva, da bi pri določanju svojih prireditev upoštevala ta datum.
e_ Javna mestna knjižnica je izposodila v mesecu marcu 2042 knjig. Knjižnica bo odprta še danes od 18. do 20. Prihodnje poslovanje bo v torek 11. t. m.
e— AKademija podmladka JadransKe straže na drž. deški in dekliški meščanski šoli v Celju bo v nedeljo 23. t. m. ob 16-v celjskem gledališču. Uprizorjena bo simbolična slika Anice Černejeve »Pravljica o morju«, nato bosta zapela oba mladinska zbora meščanske šole. Sledile bodo telovadne točke obeh šol. Akademijo bo zaključila državna himna s krasno alegorijo! Vstopnice so v predprodaji pri pod-miadku JS na meščanski šoli v Celju.
e—Razprava proti Juriju ZabuK©sKu bo najbrž tajna. Pred veliikim senatom okrožnega sodišča v Celju se bo pričela v četrtek 13. t m. razprava proti 53-letnemu zlatarskemu in slikarskemu pomočniku Juriju Zabukošku, ki je lani 31. oktobra zvečer obVoglajni v čretu pri Celju umoril in oropal Ivanko Zakrajškovo. Razprava bo najbrž tajna.
e_ Zaščitno cepljenje prašičev. Mestno
poglavarstvo v Celju razglaša: Prašičje-rejci v obmečju mestne občine celjske se opozarjajo, da se bo pričelo zaščitno cepljenje prašičev proti svinjski rdečici konec aprila. Interesenti naj se zadevno javijo do 30. t. m. pri mestnem živino-zdravniku v pisarni mestne klavnice.
Iz Maribora
a— Velika noč v gledališču. V nedeljo se zadnjič uprizori Bevkovo zanimivo delo »Partija šaha«. Zvečer bo premiera glasbeno in režijsko prenovljene klasične operete »Dijak prosjak«. V ponedeljek popoldne bo predstava »Prodane neveste«, zvečer pa »Mature«. Pri obeh popoldanskih predstavah in pri »Maturi« veljajo znižane cene.
a— Nova štirinadstropna palača. V Cafovi ulici bo zgradila »Naba^ljalna zadruga uslužbencev državnih železnic« štirinadstropno stavbo, kjer bodo poleg poslovnih lokalov tudi stanovanja. Stavbni stroški se računajo na preko 2 milijona din. Palača bo nosila ime »Zelezničarski dom«.
a— Nerad~a smrt snde'skega inženjer-ja. Te dni je prispel v Maribor 501etni stavbni inženjer Josip Herman iz Chri-stofgrunda v Sudetih. Najel si je v nekem tukajšnjem hotelu prenočišče. Ko je sedel pri večerji, se je onesvestil in kmalu zatem izdihnil. Zdravnik je dognal, da je umrl za kapjo. Pokojnega so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju.
a— Samoobramba tekstilnega delavstva Znane so težkoče, s katerimi se mora boriti v zadnjem času mariborska tekstilna industrija. Pri tem je zlasti prizadeto delavstvo, ki skuša s svoje strani pomagati, da se težkoče odpravijo. V ta namen sklicujejo mariborske strokovne organizacije tekstilcev za nedeljo 16. t. m. ob pol 10. pri Gambrinu velik shod.
a— Gramoznica v morju plamenov. V gramoznici na Tržaški cesti so se v noči na četrtek vneli razni tekstilni odpadki. V trenutku je bila vsa gramoznica v plamenih, ki so ogrožali bližnje objekte Mariborski gasilci so s pridnim gašenjem nreprečili nevarnost.
a— Skrivnosten napad. 18 let starega kmečkega fanta Stanka Lemsnerja iz Brezja pri Mariboru je v noči na četrtek neki neznanec zabodel v hrbet in nato pobegnil. Lemsner je obležal na cesti ves krvav. Prerrliai* -o ga v bolnišn'rr Orožniki p^o <v s j 7-v-	-^padalcem.
a_ Razstava oSnutkov lepakov za Vin.
Mariborski teden je v razstavnih prostorih Mariborskega gradu. Odprta bo danes od 15. do 18. ure in jutri od 8. do 12. ure in od 14. do 18 ure. Vstop prost! (—)
a— Razglas. Na podlagi določb § 16 društvenih pravil upokojencev sklicujemo redni občni zbor društva, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 9. v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje, v Mariboru z dnevnim redom: konstituiranje rednega občnega zbora, poročilo načelstva, poročilo pregle-dovalcev računov, sklepanje o razrešnici, predlog člana g. podpolk. Cvirna in tovariši: sklepanje o združitvi našega društva upokojencev z banovinskim društvom drž. in sam. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, volitev novega društvenega odbora za dobo 3 let, sklepanje o spremembi društvenih pravil sklepanje o do-šlih predlogih in pritožbah članov, slučajnosti. — Predsednik: dr. Kronvogel, zač. tajnik: Koudelka. (—)
a— Tat iz navade. Policija je izsledila Ivana Arzenška iz Stranic pri Konjicah. Arzenšek je tipičen tat iz navade. Nekaj časa je živel v Ločah pri Poljčanah. Pozneje je prišel v obmejne kraje, kjer je izmikal vse, kar mu je slučajno ali neslu-čajno prišlo v roke. V Kosovi gostilni na Meljskem hribu je odnesel zlati ženski uri, več parov čevljev in moško kolo. Ukradeni predmeti so vredni 3000 din. Potem se je podal v Svečino, kjer so ga zaposlili v banovinskem posestvu. Tukaj je potem okradel delavske tovariše. V Tinju je odnesel gospodarju, ki mu je dal prenočišče, srebrno uro. Tudi v Mislinju se je pojavil in odnesel iz Prebilnikove gostilne 440 din gotovine. Arzenšek je osumljen tudi vlom-ne tatvine v šolo v Stranicah pri Konjicah. V glavnem priznava vse tatvine, razen vlomne tatvine v- Stranicah. Mariborska policija ga je po temeljitem zasliševanju oddala v sodne zapore.
a— Vse je dobrodošlo tatinskim zlikov-cem. Veleposestniku Antonu Marasutiju iz Hudega kota pri Prevaljah so ukradli 2000 hmelovk, razen tega več kubičnih metrov lesa v vrednosti okoli 4000 din. — Konjem posestnika Josipa Paluca iz Crkve-njaka so neznani zlikovci porezali repe.
a— Razpored službe božje v pravoslavni kapeli za velikonočne praznike. Na veliki petek 7 t. m. ob 3. uri popoldne ve-černice s polaganjem plaštenice. Na veliko soboto 8. t. m. ob 16.30 večernice, zatem spoved. Na veliko noč (vstajenje) 9. t. m. ob 4. velikonočna procesija. Ob 9.30 sv. liturgija. Na velikonočni ponedeljek 10. t. m. ob 9.30 sv. liturgija.
a— Prijava psov. Glede na odobreni proračun za leto 1939/40 je treba v času do 30. aprila prijaviti pri mestnem knjigovodstvu vsakega nad 3 mesece starega psa in sicer pismeno na predpisani tiskovini in plačati pasji davek. Po 1. maju bo konjač pse brez veljavne znamke po-lovil in po 48 urah pokončal.
Iz Šoštanja
š— Iz občinske seje. V torek je bila seja občinskega odbora. Na dnevnem redu so bile tekoče zadeve. Razdeljenih je bilo nekaj podpor; med drugimi sta dobila Podporno društvo gluhonemih v Ljubljani 200 in Dijaška kuhinja v Celju 200 din. V občinsko zvezo so bili sprejeti: Zupane Alojz iz Šoštanja, Zabukovnik Franc iz Ravn, Kolenc Jože in Meh Franc iz Šoštanja.
š— Okolico postaje urejajo. Naposled so le prijeli za lopate in krampe. Če si gledal delavce pri delu, si šele lahko videl, kako je okolica šoštanjske postaje že kričala po ureditvi. Ograja, pleskanje sten, izravnavanje tal bodo dali postaji lepše lice. Ob postajni cesti je Olepšs-valno društvo pripravilo klopi, uredilo drevesne nasade in prostor ob ograji. Pomlad naj najde tudi šoštanjske ulice prenovljene.
š— Dve kulturni prireditvi. Prejšnjo soboto zvečer in v nedeljo popoldne je igral sokolski lutkovni oder v režiji g. Macarola Ribičičevo igro »Jurček na morju«. Ob tej priliki se je oder predstavil v lepih novih kulisah, lutke pa v novih kostumih. Predstava je bila zlasti v nedeljo zelo dobro obiskana. Isto nedeljo je gostoval v Šoštanju pomladek Rdečega križa iz Ravn s Finžgarjevo »Verigo«. Nastooili so sami ravenski kmečki fantje in dekleta in med odmori zapeli tudi več narodnih pesmi. Obema ravenskima učiteljicama gdč. Koprivčevi in gdč Meter-čevi velja priznanje za njun trud!
Iz Hrastnika
h— Učiteljica ženskih ročnih del gdč. Marija Laznikova je bila z novim letom upokojena. Pred nekaj dnevi se je pa preselila v Celje, ker ni dobila v Hrastniku stanovanja, kjer bi uživala svoj zasluženi pokoj, kljub temu, da je žrtvovala vse svoje moči hrastniški dolini in njeni okolici in da je celo hrastniška rojakinja. Gospodična Laznikova je bila po 35 letih službe
na lastno prošnjo upokojena. Pred 35 leti je želela hoditi poučevat ženska ročna dela v šolo k Sv. Katarini nad Hrastnikom. In sicer je to težavno pot merila 16 let. Nato je pa še služila 19 let v Hrastniku. Mnoga, mnoga dekleta je v tem času urila in učila spretnosti ročnih del. In baš sedaj ,ko odhaja izmučena iz službenega kraja, se je spomnijo njene mnogoštevilne hvaležne učenke iz delavske doline. Gotovo krasi danes vsak naš delavski dom lično ročno delo, ki so ga ustvarile pridne roke naših deklet pod spretnim vodstvom učiteljice Laznikove. Marsikateri današnji delavski mamici pridejo danes prav njeni praktični nauki šivanja, pletenja itd. Gdč. Laznikova je požrtvovalno delovala tudi izven šole. Bila je članica vseh naših narodno kulturnih društev. V mlajših letih je sodelovala pri odrski umetnosti, pri petju, družabnih večerih, narodnih veselicah. — Posebno agilna in marljiva je pa bila do zadnjega kot dolgoletna blagajni-čarka ženske Ciril-Metodove podružnice v Hrastniku. — Sedai, ko odhaja gospodična Laznikova iz rojstnega in službenega kraja se je spominjajo s hvaležnostjo v srcih njen bivše učenke, njeni sorojaki in njeni sodelavci vseh hrastniških nacionalnih društev z željo, da bi uživala zasluženi pokoj do skrajnih življenjskih mej v prijetnem Celju!
Iz Ptuja
j— Sokolska akademija v nedeljo popoldne je prav dobro uspela. Vsi posetniki so bili z nastopom zelo zadovoljni.
j— Fantovski pretep. Pri neki posestnici v Pečkah pri Makolah so popivali trije fantje. Ko je vino že začelo delovati, je vstopil v hišo dninar Leopold Cajnko iz Pečk, katerega so nahrulili naj iim plača pijače. Ker se ni vdal, so naval iT nanj z noži ter mu zadali 3 smrtno nevarne vbodljaje v hrbet in rebra.
€aospodarstvo
Naše gospodarstvo v februarju
Narodna banka je pravkar izdala svoje običajno mesečno poročilo iz katerega posnemamo naslednja podrobnosti.
Promet na borzah. Promet z efekti se je na jugoslovenskih borzah v februarju nekoliko povečal vendar ne v taki meri, kakor lansko leto. Znašal je 36 milijonov din nasproti 51 milijonov v lanskem februarju in 34 mil.jonov v predlanskem februarju. Devizni promet pa je izkazan v višin. 309 milijonom nasproti 241. 259 in 219 mil jonom v februarju prejšnjih treh let.
Indeks cen v trgovini na debelo. Od januarja do februarja je indeks cen v trgovini na debelo nazadoval za 0.9 na 76.6 točke (lani je znašal 79.9, predlanskim pa 70.9). Predvsem sta v februarju nazadovala indeks cen rastlinskih proizvodov, ki je popustil za 1.1 na 85.8 točke (lani 87.1) in indeks cen živine in živinskih proizvodov, ki je nazadoval celo za 2.2 na 61.9 (lani 67.2). Indeks cen mineralnih proz-vodov je ostal na januarski višini 90.8 (lani 91.8), indeks cen industrijskih proizvodov pa je v primeri s prejšnjim mesecem popustil le za 0.1 na 76.5 (lani 80.1).
Indeks cen v trgovini na drobno. Cene na drobno so prav tp o nekoliko popustile. Indeks cen za 10 glavnih mest Jugoslavije se je zmanjšal za 1.0 na 92.5 dani 90.1, predlanskim 82.9). V posameznih glavnih mestih pa je bilo gibanje cen naslednje: indeks cen na drobno v Beogradu je nazadoval za 0.6 na 97.0 (lani 91.7,
predi. 80.0), v Zagrebu za 0.6 na 90.2 (lani 91.0, predi. 82.1) m. v Ljubljani za 1.9 na 90.6 (87.7, 83.2).
j Gibanje hranilnih vlog. Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v Jugoslaviji so se od 1. januarja do 1. februarja povedale za 217 na 11.695 milijonov din (pred enim letom 11.457). Navzlic temu povečanju celotno stanje hranilnih vlog še ni doseglo najvišjega stanja, ki je bilo zabeleženo v začetku septembra lanskega leta pred znano septembrsko krizo, ko je bilo zabeleženo stanje 11.790 milijonov din. Pri 20 največjih bankah v Jugoslaviji so se hranilne vloge od konca decembra do konca januarja povečale za 55 na 3280 milijonov (lani 3352, predi. 3089). Razpoložljiva gotovinska sredstva teh 20 največjih bank pa so znašala ob koncu januarja 510 milijonov din (lani 401, predi. 308).
Nazadovanje železniškega tovornega prometa. Lani smo imeli na naših železnicah do decembra precej večji blagovni promet nego v prejšnjem letu. V decembru pa je promet v primeri z istim mesecem prejšnjega leta nekoliko zaostal. Manjše prometne številke smo zabeležili tudi v januarju in februarju. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo na naših že-lezn:cah natovorjenih 226.000 v- -onov nasproti 240.000 vagonom v istih dvell mesecih lanskega leta in 215.000 vagonom v istih dveh mesecih predlanskega leta.
Vprašanje nove slovaške valute
Poročali smo že, da pripravlja slovaška vlada ustanovitev posebne slovaške nov-čanične banke, preko katere bi se organizirala posebna slovaška valuta. Pri pripravah za ustanovitev te banke pa so se pojavile razne težkoče. V zadnjih mesecih je v zvezi s političnimi dogodki mnogo slovaškega kapitala pobegnilo v Češko in Moravsko, in sicer predvsem z iznosom češkoslovaških bankovcev. V sami Slovaški je ostalo baje le za kakih 400 do 500 milijonov kron v bankovcih. Zato je v prometu nastalo hudo pomanjkanje denarja v bankovcih. Temu pomanjkanju slovaška v ada zaenkrat ne more odpomoči. ker Slovaška še nima svoje novčanične banke in tudi nima nobenih rezerv tiskanih bankovcev.
Nemčija je poslala v Bratislavo dva valutna strokovnjaka
Interna pooajanja glede bodočega ustroja slovaške valute pa tudi še niso končana, ker so naziranja v tem pogledu med posameznimi slovaškimi strokovnjaki različna. Nedavno sta v Bratislavo prispela dva ravnatelja nemške Reichsbanke dr. Einsie-del in Herman \Valdbecher, da kot odposlanca nemške vlade pomagata slovaški vladi pri tehničnih pripravah za ustanovitev posebne novčanične banke, za organizacijo slovaške valute in njenega razmerja do nemške odnosno češke valute. V Bratislavi zatrjujejo, da bosta ta dva zastopnika Reichsbanke tud: po ustanovitvi slovaške novoaniške banke ostala v Bratislavi kot stalna svetovalca slovaške vlade.
Bodoča slovaška valuta bo tesno naslonjena na marko
Zaradi pomanjkanja kronskih bankovcev v prometu so pričeli na slovaškem krožiti tudi že nemški bankovci. Slovaška vlada je odredi'a, da se na Slovaškem začasno določi za preračunanje kron v marke tečaj 1 marka enako 10 kron. To je isto razmerje, kakor ga je Nemčija določila za zamenjavo kron na Češkem in MoTavskem. S to začasno relacijo je več ali manj že preju-d cirano bodoče razmerje med novo slovaško valuto in marko, pa naj s;i bo, da se Slovaška odloči obdržati krono, ki bi predstavljala eno desetino marke, ali pa da se odloči za novo valutno edinico, nazvano »orel«, ki bi jo izdala v razmerju 1 orel enako 10 kron (tem primeru bi bila nova valutna edinica enaVa marki).
Vse kaže da nameravajo bodočo slovaško valuto tesno nasloniti na nemško marko. To nam potrjuje tudi propaganda, ki se širi po slovaških listih, da se nova slovaška valuta postavi na enako osnovo, kakor nemška valuta, to je brez pomembnejšega zlatega kritja Ustanovitev nove valute v desetkratni vrednosti sedanje krone propagira zlasti radikalna sitruja Slovakov, češ da je treba tudi na tem področju izbrisati vsak spomin na dvajsetletno skupno življenje s Čehi; v resnici pa imajo pri ustanovitvi take nove valute predvsem namen omogočiti in olajšati va.utno zvezo z Nemčijo.
Iz Prage poročajo, da bo češkoslovaška Narodna banka v kratkem spremenila svoje ime in se bo v bodoče imenovala Narodna banka protektorata Češke in Moravske. S tem bi se na zunaj tudi s češke strani priznala samostojnost dosedanje bratislavske glavne podružnice Češkoslovaške narodne banke.
Slovaška zahteva 18% zlata
Češkoslovaške Narodne banke
Težkoče povzroča tudi vprašanje razdelitve zlatega zaklada in ostalih aktiv Češkoslovaške narodne banke. Slovaška vlada zahteva 18% zlata in osta'ih aktiv bivše Češkoslovaške narodne banke. Tej zahtevi pa Češkoslovaška narodna banka ne more kar tako ugoditi, ker mora Slovaška prevzeti tudi enak odstotek pasiv, t. j. obtoka bankovcev in terjatev nasproti Češkoslovaški narodni banki. V Slovaški pa trenutno ni niti 10% celotnega obtoka bankovcev Češkoslovaške banke.
Naš trgovinski promet s Slovaško
Naš blagovni promet s Slovaško je trenutno še docela v zastoju To velja tako za naš izvoz, kakor tudi za naš uvoz. Tudi blagovni promet Slovaške z drugimi državami se ni še razvil, le s Češko in Moravsko je nekaj prometa in nekaj z Madžarsko, ki kupuje les v S o vaški v kompenzacijo za madžarske proizvode. Nekatere slovaške tvrdke, ki imajo še od prej poslovne zveze z Jugoslavijo, skušajo sedaj do končne rešitve trgovinskih odnošajev in plačilnega prometa med našo državo in Slovaške napraviti z našimi tvrdkami kompenzacijske kupčije, V tem smislu so se slovaške tvrdke tudi obrnile na naše mero dajne činitelje. Iz Slovaške smo doslej uvažali razmeroma mailo. To pa ne izključuje možnosti, da se bo naš trgovinski promet s to državo še razvil v večjem obsegu.
Banovii»skl proračuni so prekoračili eno milijardo din
Iz Beograda poročajo, da je vlada odobrila vse banovinske proračune za leto 1939 1940. V prejšnjem proračunskem letu so znašali izdatki vseh banovin 915.0 milijona din, skupaj s proračuni banovinsklh fondov pa 981.6 milijona din. Po odobrenih proračunih za leto 1939/40 pa bodo znašali v tekočem proračunskem letu izdatki vseh banovin 988.6 milijona din. skupaj s proračuni fondov pa 1050.2 milijona din.
Skupni izdatki banovin se bodo torej po proračunih za tekoče leto povečali za 68.6 milijona din; od tega povečanja odpade največ na dravsko banovino, namreč 16.3 milijona din, na dunavsko banovino 15.7 milijona din, na savsko 10.2 milijona din, na primorsko 10.2 milijona din, na drinsko banovino 6.3 milijona din, na moravsko banovino 4.8 milijona din, na vardarsko banovino 1.3 milijona din, na zetsko banovino 1.2 milijona din in na vr-basko banovino 0.4 milijona din. V novih banovinskih proračunih niso predvidene nove davščine. Za povečane izdatke bodo banovine našle kritje v avtomatskem povečanju dohodkov.
Trgovinska pogajanja
s Švico zaključena
Že prejšnji teden se je v Beogradu pričelo zasedanje jugoslovensko-švicarskega stalnega gospodarskega odbora. Na sestanku so razpravljali najprej o možnosti povečanja trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Švico. Po razširjenju kontrole uvo-za iz neklirinških držav je pričel naš uvoz blaga iz Švice kazati nazadujočo tendenco. Tudi naš izvoz v Švico se je zmanjšal. Švicarji pa želijo povečati svoj izvoz v Jugoslavijo, zato je mešani odbor proučeval vprašanje, kako naj se s povečanim švicarsKim uvozom jugoslovenskega blaga omogoči ravnotežje bilance na širši podla-
gi. Nadalje je odbor razpravljal o ureditvi nekaterih vprašanj našega p.ačilntga prometa.
Pogajanja so bila zaključena v sredo zvečer, ko sta stalni delegat švicarske vlade za trgovinske razgovore Jean Ebrard in pomočnik zunanjega ministra Milivoje Pi-lja podpisala v zunanjem ministrstvu dopolnilni protokol k dosedanji trgovinski pogodbi s Švico od 27. junija l. 1. Podpisu so prisostvovali tudi švicarski delegati dr. Emanuel Niirner, podravnateij kompenzacijskega zavoda. Anton Kuh mann, pravni izvedenec in tajnik švicarske delegacije, ter naši delegati dr Ivo Belin, prvi podgu-verner Narodne banke, dr. Sava Obrado-vič. načelnik trgovinskega ministrstva, dr. Miloš Vučkovič, šef odseka Narodne banke, in Radosavljevič, svetnik zunanjega ministrstva Sporazum se nanaša na ureditev plačilnega prometa in na izvajanje uvozne kontrole za švicarsko blago pri uvozu v Jugoslavijo.
Normalni razvoj na našem denarnem trgu
Zaradi napetega mednarodnega političnega položaja in zaradi običajne večje potrebe po gotovini ob koncu meseca so se v zadnji četrtini marca privatne žirovne naložbe pri Narodni banki precej zmanjšale, namreč za 230.2 na 855.2 milijena din (lani so znašale ob istem času 1499 milijonov). Denarni zavodi so dvignili del svojih razpoložljivih sredstev na žirovnih računih pri Narodni banki, da bi imeli na razpolago dovolj gotovine za eventualne večje po'rebe. Ti ukrepi pa so se kmalu izkazali kot nepotrebni, kajti nikjer v državi ni prišlo do vznemirljivih pojavov med vlagatelji. K temu je mnogo pripomogla okolnost, da so se vlagatelji v napetih dneh lanskega septembra lahko prepričali, da lahke vsak čas brez omejitev dvignejo svoje vloge.
Večji dvigi z žirovnih računov pa so seveda povzročili, da se je v zadnji če rtl-ni marca obtok bankovcev povečal za
275.5 milijona din (lani se je ob koncu marca dvignil za 208 milijonov) in je narasel na 6805.9 milijona din (lani 5854.5). Vzporedno pa so se obveznosti na pokaz zmanjšale za 295.2 na 1808.4 (lani 2607.2).
Zlata podlaga se je v zadnji četrtini marca povečala za 0.6 na 1915.6 (lani 17ar: 1), devize izven podlage pa so se skrčile za 28.1 na 438.3 milijona din (lani 380.6)- Postavka raznih aktiv, ki vsebuje tudi neizkazane zlate in devizne rezerve pa je nebistveno narasla za 0-9 na
2043.2	milijona din. Menična in lombard-na posojila so se povečala za 19.3 na 1675.6 milijona din (lani 1613.0), os ale postavke pa niso pokazale bistvenejših sprememb.
Kritveno razmerje, ki se računa od skupne vsote obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz se je celo za malenkost zboljšalo. Vrednost zlate podlage skupaj z oficielno premijo je znašala 31. marca 2461-6 milijena din (za 0.8 milijona več nego prejšnji teden), skupna vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz pa j
8614.3	milijona din (za 19.6 milijona manj nego prejšnji teden). Iz tega razmerja sledi kritje v višini 28.57% (prejšnji teden 28-50%).
Lepa umetnina med »Jutrovimi« nagradami
Gospodarske vesti
= Obtok bankovcev v Italiji. Kakor znano, je Italijanska banka s pričetkom vojne v Abesin.ji ustavila nadaljnje izdajanje svojih tedenskih izkazov. Zadnji izkaz od 20. oktobra 1935 je zaznamoval zlate rezerve v višini 3.94 milijarde lir in devizne rezerve v višini 0.38 milijarde lir. Dne 5. oktobra 1936 ie Italija izvedla devalvacijo lire za 41%, to je v istem obsegu, kakor je bil devalviran dolar. Po izvršeni devalvaciji so bile prvikrat objavljene zopet številke o stanju rezerv dne 5. oktobra 1936, ko je imela Italijanska banka zlate rezerve v višini 3.96 milijarde lir in devizne rezerve v višini 0.06 milijarde lir. Vrednost rezerv pa je bila v tem izkazu že preračunana po novi pariteti. Nadaljne številke so bile objavljene za konec leta 1936 in 1937 in pravkar tudi za konec leta 1938. Zlati zaklad je znašal ob koncu lanskega leta 3.86 milijarde lir in se od jeseni leta 1936 torej ni bistveno spremenil; malenkostnemu zmanjšanju stoji nasproti povečanje deviznih rezerv na 0.15 milijarde lir. V gornjih številkah niso upoštevane zlate rezerve, ki jih ima italijanski zakladni urad od znane zbirke zlata v Italiji. Obtok bankovcev pa se je v zadnjih letih dvignil, deloma zaradi uvedbe italijanske valute v Abesiniji. Ob koncu leta 1935 je bil izkazan obtok bankovcev v višini 15.46 milijarde lir, ob koncu naslednjega leta 16.53 milijarde lir (od tega je odpadlo 1.48 milijarde lir na italijansko Vzhodno Afriko), ob koncu leta 1937 je znašal obtok 17.47 milijarde lir, ob koncu lanskega leta pa 18.96 milijarde lir. Če upoštevamo devalvacijo lire in potrebo bankovcev v Abesiniji, se torej celotni obtok ni znatno dvignil. Seveda pa je upoštevati še obtok kovancev in državnega papirnega denarja (bankovce po 10 lir). V začetku lanskega leta je bil kontingent za državne bankovce po 10 lir določen na 2 milijardi lir.
= Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, na veliko soboto dne 8. t, m. ne bo poslovala za stranke.
= Udruženje bank v Beogradu bo
imelo svojo XVIII. redno letno skupščino dne 23. aprila 1939 ob 10. dopoldne v dvorani Izvozne banke v Beogradu, Prestolonaslednikov trg 5-1.
Borze
6. aprila.
Na jugoslovenskih borzah notirajo klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu nudili po 32, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 31.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo povpraševanje po 465 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 466.25— 467). Zaključki pa so bili v 6% begluških obveznicah po 89.50 (v Beogradu po 90.75) in v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah prav tako po 89.50.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2348.00 2386.00, Berlin 1778.62 — 1796.38, Bruselj 744.50 — 756.50, New York 4408 00 — 4468 00, Pariz 116.95, Varšava 833.32 — 841.48, Curih 995—1005.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.81, London 20.8750, New York 445.875, Bruselj 75.05, Milan 23.45, Amsterdam 236.70, Berlin 178.70, Stockholm 107.60. Oslo 104.90. Ko-benhavn 93.20, Sofija 5.40, Varšava 83 75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.30.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 den., 4% ag.arne 61—62, 4% severne agrarne 61—63, 6% begluške 89.50— 90, 6°/o dalm. agrarne 89—90, 7% stabiliz. 98.50—100, 7°/» invest. 100—102, 7% Blair 93 den., 8% B air 100 den.; delnice: PAB 218—220, Trboveljska 180—200, Gutman 35—40, Sečerana Osijek 85 den., Isis 25 den.
Beograd. Vojna škoda 466 25—467, 4% agrarne 62 den., 4% severne agrarne 61.75 do 62(62), 6% begluške 90.25—90.75 (90 75), 6% dalm. agrarne 89.75—90, 7% stabiliz. 98.50 den., 7% invest. 101.25 den., 7% Se-ligman 100 den., 7% Blair 93 den., 8% Blair 100—101 50 Narodna banka 7600 bi., PAB 215—216.50 (216).
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago, 6. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 67.875, za julij 67; koruza: za maj 47.125, za julij 48.625.
+ Winnipeg, 6. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 59.875, za julij 60.625.
-J- Novosadska blagovna borza (6. t. m.). Tendenca neizprem. Pšenica: baška slavonska in banatska 153 — 155 srem-ska 152 — 154 Rž: baška 142.50 — 145 Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 160 — 162 50 iari 68 kg 180 — 185 Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 152.50. Koruza: ha«ka pariteta Indjija In VrSac 96 — 98. Moka:; baška in banatka »0g« n »Ogg« <M0 250, »2« 220 - 230. »5« ^00 - 210: »6« 180 - 190; »7« 150 -160: >8« 110 - 112 50 Ftžol: baški Ir sremski beli brez vreč 272.50 — 275. Otrobi: baški 110 — 112, sremski 104 — 106, banatski 101 — 103.
BOMBAŽ
+ Ltverpool, 5. aprila. T	n'ma
Zaključni tečajr: za maj 4.55 (prej / .lan i 4.62), za sept. 4.32 (4.37).
»Jut rov« velikonočni nagradni razpis zbuja tudi letos med našimi naročniki in čitatelji največjo pozornost in zanimanje. Po našem lanskem tekmovanju, ko smo poleg škodovega avtomobila razdelili še toliko £rugih lepih in dragocenih nagrad jih je bilo mnogo, ki so obžalovali, da se niso udeležili nagradnega tekmovanja in si tako us'varili možnost stopiti v krog srečnih nagrajencev. Marsikdo si je delal očitke zaradi tega, ker se nekaj nedelj zapored ni potrudi: rešiti stavljene uganke; morda bi bil prav on deležen katerih lepih nagrad.
Prepričani smo, da bo letošnja udeležba nair~adnih tekmovalcev še vse večja, kakor lani. Ni cPvoma. da bodo med njimi tudi ljubitelji slovenske umetnosti, taki, ki si za avtomobilom med nagradami žele kako odlično umetnino. Prav takim željam nam je uspelo ustreči s tem, da smo med prve nagrade uvrstili krasno oljnato sliko našega popularnega umetnika Mak-sima Gasparija.
Za Gasparijevo sliko smo se odločili, ker je on tisti med našimi umetniki, čigar
delo v vsej celoti Obeležuje delo in neha-nje našega človeka: to so podobe, ki jih moremo po vsej pravici imenovati slovenske podobe, saj podajajo motive, v katerih vedno znova in znova spoznavamo sami sebe, svoj narod. Gasparijeve slike utegneš srečati kjerkoli Da svetu, povsod bcš spoznal, da je v njih vselej vsaj majhen. a pristen košček slovenske domovine.
Za.o smo prepričani, da smo se pri izbiri umetnine za eno prvih naših nagrad odločili za pravo. Gasparijevega dela ki ga bo nagrajenec prejel v lepem okviru, bo zatorej vesel, kdorkoli ga bo prejel; umetnina bo v okras teko meščanski sobi kakor preprosti podeželski izbi. (V Ljubljani je slika skupno z drugimi glavnimi nagradami razstavljena v izložbah knjigarne Tiskovne zadruge v gelenburgovi ulici).
+
Razpis velikonočnega nagradnega tekmovanja s podrobnim seznamom nagrad, s pogoji tekmovanja in s prvo nagradno nalogo bo objavljen v velikonočnem »Jutru«, ki izide jutri, v soboto, zjutraj.
B* O Et
Slavija (Varaždin) — Ljubljana
V nedeljo ob 16. s predtekmo Svoboda—Ljubljana B
ob 14«30
Skopljanski bav-bav je neprijetno presenetil naše fante, pa tudi naše moštvo je neprijetno presenetilo svojo publiko. Ker je naša publika zelo kritična in tudi občutljiva, bi morali naši fantje posvečati temu še posebno pozornost. Na to jih ponovno že danes opozarjamo v zvezi z nedeljsko tekmo z varaždinsko Slavijo, o kateri se trdi, da je na tujih tleh bolj nevarna kakor doma. To je okusil Hašk, o tem sta se prepričala beograjska Jugoslavija in sarajevska Slavija. Vsi trije navedeni klubi so varaždinsko Slavijo gladko premagali v Varaždinu, na svojih tleh pa jih je Slavija prisilila, da so remizirali, odnosno je sarajevsko Slavijo celo prisilila h kapitulaciji.
Moštvo Slavije sestavljajo fizično lepo razviti igralci. Najtežji med njimi je zveza Koprivnjak ali »Tarzan«, kakor ga imenujejo. Tehta — mimogrede bodi povedano — daleko nad sto kg. Malo zaostaja za njim v tem pogledu srednji napadalec
Varaždinci v Trnovem
V ponedeljek na igrišču Jadrana proti kombinirani enajstorici Jadrana in Reke
Jadran in Reka po končanem prvenstvu ne mislita počivati, temveč nadaljevati započeto delo za razvoj nogometa v južnem delu Ljubljane.
Iz teh dveh enajstoric sestavljeno moštvo bo gotovo tudi ligašem dostojen nasprotnik, tembolj, ker gojita obe tiho željo, da bi ne hoteli zaostajati za SK Ljubljano. Jadranova kombinatoma in tehnična igra izpopolnjena z reškim poletom, je najboljša garancija, da bo ta prireditev v idilični Koleziji res zanimiva in napeta. Naše nogometno občinstvo bo tamkaj prav gotovo prišlo na svoj račun, saj bodo v veliki tekmi zaigrali predstavniki I. ljubljanskega razreda, med njimi brez dvoma nekaj takšnih, ki bodo že v dogledni bodočnosti igrali važno vlogo na zelenem polju.
O gostih smo že mnogo slišali, največ pa v teh dnevih, ko se za njihov sprejem pripravlja naša ligaška enajstorica. Varaždinci so dobri ne samo doma, temveč prav tako ali še bolj — na tujem.
Za Jadrana in Reko so s to prireditvijo združeni znatni stroški, cene vstopnicam pa bodo kljub temu kar se da nizke, tako da upajo prireditelji na čim lepši obisk.
Tekma bo seveda ob vsakem vremenu in s predtekmo ob 14.
Ligaška Ljubljana v Celju
SK Celju se je posrečilo dobiti za velikonočni ponedeljek v goste našega predstavnika v državni ligi SK Ljubljano. S tem je poskrbljeno, da ne bodo številni prijatelji nogometa v Celju za praznike ostali brez nogometne prired tve. Tekma bo vsestransko zanim va, zlasti ker bo Celje preizkusilo svoje moštvo pred odločilno finalno tekmo s ČSK. Tekma se bo pričela na velikonočni ponedeljek ob 16. na Glaziji. Ob 15. se bo pričela predtekma mladin Olimpa in Celja.
V nekaj vrstah
10-letni jubilej znanega kolesarskega prvaka.
Letos obhaja znani kolesarski prvak, član SK Mislinja iz Slovenjega Gradca, Gregorlč desetletnico uspešnega delovanja v slovenskem kolesarskem športu. Mladi in nadarjeni Grrgorič je stopil v kolesarske vrste 1. 1929. kot član Diska v Domžalah. že tamkaj je vzbudil pozornost vseh strokovnjakov in si priboril celo vrsto pomembnih uspehov, tri leta pozneje — 1. 1932. pa je pristopil v ljubljanski ASK Primorje, kjer je prav tako nastopal z lepimi uspehi. Iz Ljubljane ga je služba poklicala v Karlovac, kjer se je včlanil v tamkajšnjem Gradjanskem Tudi tamkaj je častno zastopal slovensko kolesarstvo. saj je bil dve leti zaporedoma prvak Karlovca ter je skoraj povsod zasedal prva mesta. Iz Karlovca je službena pot privedla simpatičnega Gregoriča v Slovenj Gradec, kjer se je spet z vsemi silami posvetil kolesarskemu športu na Koroškem, ki je z njegovim prihodom šele doživelo pravi razmah. V Slovenjem Gradcu je Gregorič postal prvak domačega kluba in tudi prvak mariborskega kolesarskega podsaveza. L. 1937 je častno zastopal jugoslovenske barve na mednarodni etanni dirki iz Beoerada v Sofijo, na dir-kališčni dirki v Sofiji pa je zasedel častno drugo mesto.
Vseera skunaj se je Gregorič v 10 letih udeležil 84 dirk, na katerih je med drugam zasedel 34 prvih in 16 drug"h mest. Brez mariiivega Gregoriča si danes skoraj misVti ne moremo kolesarskega soor-ta na Koroškem in zato mu ob desetletnici iskreno česftamo in želimo še mnogo uspehov na tem športnem polju! Beograjski motoklub izstopil iz Moto-Sa-veza
Od lanske leseni odn. od teflal ko je hotel Beogr"iski motoklub prirediti mo-I tociklistično dirko za veliko nagrado Beo-
Pavletič, ki je zaradi svoje visoke postave izredno nevaren strelec z glavo! Izvrstni .sili v napadalni vrsti sta tudi obe krili. Med krilci je najboljši Stare, ki je že igral za zagrebško reprezentanco in je bil določen tudi že v B-garnituro državne reprezentance. Igralci Slavije so v ogromni večini uslužbenci tamošnje tovarne »Ti-var«, ki gmotno najizdatneje podpira svoj klub. Zato so zbrane v Slaviji res samo dobre moči.
Naših v nedeljo torej ne čaka lahka naloga. Toda ponovno poudarjamo: Boriti se je treba od v^ega začetka, čim imaš zgo-ditek v svoji mreži, je prepozno vsako zagrizeno napadanje. Oster start, izredna volja, hitra in pametna igra, dobra obramba, bo omogočila zmago.
Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu, in sicer se bo pričela ob 16, ob 14.30 bo nastopila ljubljanska Svoboda proti B-moštvu Ljubljane.
grada, pa je Savez motoklubov zaradi nepopolnih priprav ni dovolil, se že vlečejo nesoglasja med dvema taboroma v našem vrhovnem motociklističnem forumu. Medsebojna nasprotstva so se pozneje še poostrila, precej na izrednem občnem zboru v Ljubljani, kjer so beograjski delegati, ki so se prišli pogajat, občni zbor pred koncem zapustili, in še nekoliko na nedavnem rednem občnem zboru Saveza motoklubov v Zagrebu, kjer so Beograjčani z nekaterimi zavezniki spet ostali v manjšini in brez zadoščenja za razna »zapostavljanja« v teku minule sezone. Ko se je že zdelo, da je vsa afera spravljena s sveta, je izšel v enem beograjskih listov dolg članek o poteku plenarne seje Beograjskega motokluba z dne 31. marca in j zgodovini nesoglasij med njim ter Moto-> savezom, iz katerega posnemamo, da je Beograjski motoklub sklenil
izstopita iz Saveza motoklubov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu, vložiti tožbo na pristojna upravna oblastva zaradi nepravilnega dela in sklepa saveza ter nadaljevati svoje delovanje v okviru nastalih razmer po izstopu iz saveza, vse v cilju ojačanja našega motosporta in nacionalne motori-zacije.
Angleži bodo igrali
Kakor pišejo zagrebške »Novosti« je prejel predsednik JNS dr. Andrejevič obvestilo, da je zasigurana mednarodna tekma med Anglijo in Jugoslavijo, ki je bila določena za dan 18. maja v Beogradu v okviru proslave 20-letnice našega saveza.
Madžarsko moštvo Bocskaya, ki bi bilo moralo včeraj gostovati v Zagrebu, je zaradi odsotnosti nekaterih igralcev odpovedalo svoj nastop in tudi turnejo v Albanijo.
SK Svoboda. Današnjega treninga ne bo. pač pa bo ob 19. obvezen članski sestanek zaradi nedeljskih tekem. Pozneje odborova seja.
SK Grafika. V nedeljo igramo z Bratstvom na Jesenicah. Vsi določeni igralci morajo biti ob 11.15 na gl. kolodvoru.
Načelnik
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Opozarjam igralce vseh skupin, da bo drevi ob 19.30 običajni redni sestanek v gostilni Belič (Kržič). Udeležba zaradi prihodnjih tekem za vse strogo obvezna.
Kolesarska podzveza Ljubljana bo imela redno sejo danes ob 19. v Vošpernikovi kavarni, Stari trg 34.
Hermežanom — izletnikom v Trst! Motoklub »Hermes« priredi v nedeljo dne 9. t. m. izlet v Trst na motodirke tržaškega motokluba. Odhod iz Ljubljane bo najkasneje v nedeljo ob 5. zjutraj izpred nebotičnika. Državno mejo moramo prestopiti od 7. do pol 8. zjutraj. Poznejši prestop meje ne bo dovoljen. Na tekme bomo imeli zn;žano skupninsko vstopnino. Denarja sme vzeti s seboj vsakdo največ 150 lir. Povratek iz Trsta bo v ponedeljek. Državno mejo moramo prestopiti od 9. do pol 10. zvečer. Kasnejši prestop ne bo dovoljen in bo vsak nosil posledice zakasne-losti sam. Podrobne informacije dobite drevi ob 20. v klubski sobi restavracije pri »šestici«. — Moto »Hermes«
Novi člani stalnega pravniškega sveta
Beograd, 6. aprila, p. »Službene novi-ne« objavljajo ukaz kr. namestništva, s katerim so bili imenovani za člane stalnega pravniškega odbora za 1. 1939/40 predsednik državnega sveta dr. Štefan Saga-din, član državnega sveta dr. Petar Iličič, kasacljski sodnik v Beogradu, Božidar Protič, predsednik apelacijskega sodišča v Beogradu, Miloš Jovičič, član glavne kontrole dr. Konrad šmid, profesor gospo-darsko-komercialne visoke šole v Beogradu dr. Laza Koetič, profesor beograjske pravne fakultete dr. Milan Bartoš in beograjski odvetnik Momčilo Jankovič,
General Gamelin govori
V dvorani pariške Sorbonne so te dni zborovali rezervni oficirji francoske armade. Sestanka sta se udeležila tudi šef gen. štaba Gamelin ,ki je imel ob tej priliki predavanje, in general Georges
Piccard pojde v globino
Poskus bo napravil pri Kanarskih otokih
Prof. Piccard, najslovitejši letalec skozi stratosfero, se bavi, kakor je dovolj znano, že Leto dni z gradnjo aparata, ki naj bi ga popeljal v nasprotno smer, v največjo globino morja.
Belgijski narodni sklad za podporo znanosti je daj znanstveniku za ta namen na razpolago širokogrudna sredstva. Dela so napredovala sedaj že toliko, da bo mogel Piccard v najkrajšem času izvesti svoj načrt. Spočetka misli »samo« na globino 5000 metrov.
Piccardova priprava za potovanje v globino morja bo plavala v valju, ki vsebuje kerozin, ker je ta lažji od vode. Kovino in
okenska stekla, ki naj prenesejo ogromni tlak morskih globočin, so preizkusili z neštetimi eksperimenti, ki jih bodo dopolnili še z živalskimi poskusi.
Med tem ko bodo te poskuse izvršili ob Ženevskem jezeru, kier ima prof. Piccard hišo in kjer preživlja svoje počitnice, se ho pravi izlet v vodne globine izvršil pri Kanarskih otokih. Spremljal bo učenjaka pri tem neki zoolog. Oba nameravata ostati v globini 24 ur. S seboj bosta imela e ek-trični generator, ki bo rabil takG za razsvetljavo, kakor za obnavljanje kisika. Z ladjo, ki bo na površini, bosta samo v brezžični zvezi.
Ženitni ogla;
Nekaj paberkov iz ameriških, francoskih in drugih
inseratov
Način, kako ljudje včasih sestavljajo ženitvene oglase, kako skušajo za velikimi besedami prikriti dobro srce ali svojo sa-motnost, je pogostoma bolj zabaven nego resen. Tu nekoliko primerov iz časnikov vsega sveta:
»Kristjan, 33 let, 1.8 m visok, z dolgimi, plavimi lasmi, gozdove, petje ljubeč, išče zakonske družice, najrajši dekle v službi, ki kopmi za sadjem, nego cvetlic, svetlobo, lastno hišo, življenjsko reformo. Hitre ponudbe s sliko pod...« (Iz nekega ameriškega nedeljskega lista.)
»Ženitaa ponudba. Kakor je vihar v moji notranjosti, kakor je vihar razvrednotenja franka pomedel mojo nekdanjo doto, tako bi si rada v viharju osvojila srce ljubečega, srčno vzgojenega in zna čaj nega
Samomor poljskega politika
ftolko.nik Slavvek, bivši predsednik \<t.šu. gke vlade, se je te dni ustrelil
moža. Štejem 29 let, sem zelo bogata z notranjimi vrednotami in zunanjimi prednostmi, imam sončen humor, na žalost pa nobenega zlata ...« (Iz nekega pariškega večernika.)
»Nujno! Iščem izobraženega zakonskega druga. Značaj postranska stvar, ker ga ne manjka. Pogoj majhno imetje, ker to manjka. Ponudbe s sliko pod...« (Iz nekega južnonemškega lista.)
»Poljedelsko pomočnico s priložnostjo za zakon, delavno in gibčno, sigurno v pravopisu, ki ima voljo izobraziti se za tipkari-co in pomočnico moža iz državnega zbora, za takoj iščem. Dveletno delovanje v poljedelstvu zaželen minimum, prav tako spretnost in voljo do molže in sodelovanja pri poljskih delih. Neobhodno potrebna je moralna kvalifikacija. Plačilo 40 do 100 kron, vse prosto, po sposobnostih na pisalnem sitroju se bo dvignilo, pozneje poroka. Odgovor z naslovi mest, kjer je ponudnica delala, na ...« (Iz nekega danskega lista.)
»Na Meklenburško? Gospodično ali vdovo, tudi s hčerkico, ki ima stalen dohodek ali majhno imetje in voljo., da se zloži zavoljo zakonske skupnosti in skupnega gospodarjenja s starejšim gospodom (42 let, na deželi, nobena živina), prosim za na-silov in pošiljko slike na...« (Iz nekega meiklenburškega lista.)
Milijonov se brani milijonov
V Washingtomu se je zgodil gotovo ne. običajni primer, da je splošni dedič odklonil milijonsko dediščino.
Pokojni milijonar Thompson j'e eapu-stil 3 milijone dolarjev svojemu bratrancu, malemu uradniku Charlesu Thompso-nu. Ko so razglasili oporoko, je Charles presenetil navzoče z izjavo, da mora to dediščino zavrniti, ker si je pokojnik pridobil to imetje na nepošten način. Njegovega stališča niso mogli omajati, tako da so morali dediščino naložiti, dokler se ne najdejo drugi upravičenci do nje.
Življenje po koledarju
Prepelica je na glasu točne ptice — Pajki ne poznajo ovir na svojem pohodu - 17-letni škržat v Ameriki
V zadnjih dneh se vračajo ptice selivke, ki jih smatra človek od pamtiveka za znanilke pomladi. Redna potovanja živali zrcalijo menjavo letnih dob zelo točno. Naravnost čudovito je, s kakšno natančnostjo se pojavljajo mnoge živali s koledarjem, ne - bi vremenske prilike imele pri tem kaj prida vpliva.
Med selivkami se drži posebno prepelice sloves velike točnosti. Njeni poleti na zapad v pozni pomladi se dogajajo tako redno, da so prejšnje čase v deželah, kjer so lovili ptice na debelo, za natančno določene dneve izvršili velike priprave. Najboljše primere za takšne pojave po koledarju pa dobimo med nižjimi živalmi.
Zapadno-indijski morski pajki zlezejo n. pr. ob določenem dnevu v maju iz svojih lukenj in potujejo proti morju, da tam odložijo svoja jajca. Na nekem otoku zakrijejo potem njihovi tropi površino kak-
nih petih kvadratnih kilometrov in nič jih ne more zadržati v njihovem pohodu. Lezejo vedno naravnost naprej, preko ograj, hiš in skal, potujejo ponoči skozi okna in preko postelj spečih ljudi in če kakšna žival na tem »poročnem potovanju« ne more naprej, jo tovarišice takoj požrejo.
Prav tako čudno se pojavlja tako zva-ni »sedemnajstletni škržat« v Severni Ame riki. ki živi. kakor je razvidno iz njenega imena točno sedemnajst let pod zemljo, preden se pojavi v milijonskih tropih na površju. Najnovejši raziskovalci so skušali takšna potovanja živalskih rojev pojasniti v zvezi z luno, pri čemer navajajo posebno črva palolo iz Južnega morja, ki se pojavlja vedno na dan pred zadnjim krajcem in ob zadnjem krajcu v velikanskih množinah, tako da imajo otočani, ki ga smatrajo za veliko slaščico, velike gostije.
Nova potresna teorija
Znani ameriški raziskovalec potresov J. J. Sha\v je odšel iz Newyorka v Čile, da bi si nabral novih izkušenj na podlagi tamkajšnjega zadnjega katastrofalnega potresa.
Shavv je zgradil celo vrsto nad vse občutljivih instrumentov, s katerimi mu je mogoče točno določiti ognjišče še tako oddaljenih potresov. Znana je v osta'em tudi njegova teorija, po kateri se naša zemlja neprestano trese. Vsak močnejši udarec proti tlom in udar vsakega močnejšega morskega vala ob obalo povzroči potres — imeti bi morali samo dovolj občutljive instrumente, s katerimi bi megli tudi te potrese meriti.
Ljudska Velika noč na češkem
Na cvetno nedeljo je bila v Pragi otvor-jena razstava z naslovom »Ljudska velika noč«. Razstava prikazuje običaje češkega nareda. Zastopani so vsi kraji češke s simboličnimi predmeti, ki so v zvezi z velikonočnimi prazniki. Na razstavi so posebno obilno razstavljeni kolači in pisa-nice. V posebnem oddelku razstave so razstavljene tudi slike na steklu, ki prikazujejo velikonočno tradicijo v podobah.
Grb nove Španije
Španija generala Franca si je Izbrala grb z orlom, simbolom svobode
Skrivnost fantoma — vlomilca
Mož, ki je plenil iragulje filmskim zvezdnicam
v Hsliy woodu
Skrivnost »fantoma-vlomilca«, ki je nekaj časa filmskim zvezdnicam in zvezdnikom sistematično plenil diagulje, so sedaj razčistili. Gre za nekega Ralpha Gra-hama, ki so ga preteklo soboto aretirali v San Franciscu in ki je priznal, da je v petih letih izvršil kakšnih 60 tatvin draguljev. Njegov plen je bil vreden lep kup stotisočakov, seveda dolarskih.
Novi guverner Madrida
jk ,lt>rakanju nacionalistične vojske v Ma drid je general Franco imenoval za guvernerja mesta dona Luisa Alarcona de la Lastra, poveljnika nekega topniškega oddelka maroških vojakov
Med žrtvami »fantoma-vlomilca«, ki so ga tako imenovali, ker je delal vedno v črnem triko ju, s črno masko in črnimi gumastimi rokavicami, so filmske veličine Gary Cooper, Lily Damita, Carole Lcm-bardova, Doris Kenyonova, Annie Dvora-kova, Miriam Hopkinsova, Lila Lee itd.
»Vsi ti ljudje,« je razlagal genHeman-vlomilec pri zaslišanju z dobro igranim ogorčenjem, »si kupujejo lišp, ga tu in tam nosijo, potem ga pozabijo v tem ali onem kotu. Ta lišp sem si prihajal potem jema'-. Razen tega sc? vrednost dragocenost, ki sem jih odnesel, pomnožili s tremi. Edino Fanny Bruceova je bila toliko poštena da je po pravici navedla vrednost svojega lišpa.«
Graham je nadalje izjavil, da je bil vsakokrat popolnoma iz sebe kadar je v hišt svoje žrtve srečal kakšnega otroka. To ga je moglo »omehčati kakor maslo.« Ko je n. pr. pri Franku Capri naletel na dete, ki je mirno spalo v svoji pesteljivi, ni mogel več »dos ojro delati«. Samo za las je manjikalo, da ga že takrat niso ujeli.
Počitnice angleških parlamentarcev
Britanski parlament je bil te dni od-goden preko velikonočnih praznikov. Preden je zbornica odšla na počitnice, pa je min predsednik Chamberlain izjavil, da morajo biti vsi poslanci na razpolagi vladi. Ce bi zahteval evropski položaj, bodo pozvani na sestanek še pred potekom velikonočnih počitnic.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Vrhovni poveljnik poljske vojske
maršal Rydz-Smigly s svojo soprogo. Rydz-Smigly bo verjetno nasledil sedanjega prezidenta Poljske Mošcickega
Največja ladja na svetu
Iz kregov vodilnih francoskih brodarjev poročajo, da bodo v kratkem začeli graditi nov prekomornik, ki bo »Normandijo« in »Queen Mary« znatno prekašal po velikosti, saj bo imel 100.000 ton. S tem novim velikanom upa Francija za d-egleden čas obdržati prvenstvo na Atlantiku ter izriniti tudi angleško konkurenco z velikanoma s>Queen Mary« ter »Queen Eliza^ beth«.
Nova ladja bo dolga 350 m ter bo razvijala brzino 36 morskih milj na uro. S to brzino bi si mogla Francija znova priboriti »Sinji trak oceana«. Pri takšnih ladjah pa seveda ne gre več za gole gospodarske ozire, temveč v prvi vrsti za presiž.
Velika noč na angleškem dvoru
Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta b-sta preživela letošnje velikonočne praznike na gradu Windsorju.
ANEKDOTA
Angleški državnik William Glad tone je pri nekem starinarju zagledal nekoč krasno sliko iz 17. stoletja, ki ie pred^tavliala plemenitaša v srednjeveški obleki. Te slike pa zaradi visokih zahtev prodaialca ni mogel kupiti. Nekoliko dni pozn°je ie lepo delo opazil v hiši lorda Greena Ogledoval si ga je pozorno.
»To je stara dediščina naše hiše«, je dejal lord Green. »Je eden mojih prednikov, prvi minister na dvoru kraljice Elizabete.« — »Škoda!« je odgovoril Ol^d-stone, »za dva funta več bi bil postal lahko moj prednik.«
VSAK DAN ENA
»Natakar, vi ste nesramen človek! Naročil sem porcijo mladega pfličanca in steklenico starega vina, pa ste naročilo zamenjali!«
U VHNDERs
40
Cjosp°dttJ&opišta
Roman o Franco Ferdinanda
(AvtoriziraD prevod
Na stopnicah mu je planil naproti brat Oton, ga sramežljivo in hkratu nesramno poprosil za zamero in s tisto prešerno deško kljubovalnost-jo, ki se je niti v zrelih letih ni mogel otresti, priznal, da je povabil »nekaj dražestnih deklet, največ baletnih žab«, da bi si z njimi privoščil vesel večer, in jih, ker bi jim kot rodbinski oče res težko odprl svoj lastni dvorec, kratkomalo privedel v Beatricino ulico, kjer je toliko lepih družabnih prostorov in tajnih kotičkov, ki jih nihče ne uporablja. Upa torej, da Franc Ferdinand ne bo hud, kajti najel je »res čudovito« cigansko godbo, in za za-havo je kar najbolje poskrbljeno. Franc Ferdinand je hotel dati svoji jezi duška ter zapoditi vso družbo iz hiše, a Oton ga je zgrabil za roke in jel prositi: »Franci, nikar nam ne kvari veselja! Samo enkrat smo mladi! Boga zahvali, da nisi ubog zakonski mož in rodbinski oče kakor jaz!« Franc Ferdinand se je dal potolažiti, udeležil se je improvizirane veselice in se še nekako zabaval. Šele pri slovesu ga je spet pograbila jeza, ko mu je Oton priznal, da nima »niti krajcarja denarja« in da mora biti »ljubi bogati bratec« tako dober in poravnati ves račun.
Poslej je Oton skoraj vsak večer vodil veselo družbo v palačo. Resni prostori, podnevi tihi kakor cerfcev, ker se — razen Janaczka, ki je pa moral kot zaupnik Franca Ferdinanda pogosto potovati » Konopište in Chlumec — nihče ni upal glasno
govoriti, so se ponoči izpreminjali v zabavišče, polno gledaliških igralk, polsvetskih žensk in lahko-živcev. Oton, ki je moral spet in spet tolažiti jezo in stud Franca Ferd. nad takšnimi prireditvami izpod pazduhe, je trdil, da teh veselic ne prireja zgolj sebi v zabavo, ampak tudi — morda še najbolj — v razvedrilo Francu Ferdinandu, ki je postal strašanski hipohonder in vobče ne zna živeti. Neizumetničena prisrčnost, s katero je Oton objemal ljudomržnega brata, je omreževala skrnljivega zlovoljneža, čeprav je preziral lahkomiselnost ln zapravljivost mlajšega, ki je bil ostal velik otrok. »Dobro mi hoče«, je mislil Franc Ferdinand; »nikoli mi nič ne zameri; brez nevoščljivosti mi želi vsakršno srečo, vsakršen uspeh in vzpon.« Osvajajoča neprisiljenost, s katero je Oton priznaval stro-gogledemu, vzrojljivemu bratu svoje nagode in ga prosil za denar, venomer za denar, za »majceno posojilo«, ni kvarila razmerja med bratoma, posebno ker mlajši zdavnaj ni več igral vloge močnejšega, ampak je brez zavisti priznaval starejšemu prvenstvo. Mnogokrat je Oton slikal bratu, ki ga je molče poslušal, kako težko si je v zakonskem stanu ohraniti veselje do življenja. Marija Jožefa da je vrla, plemenita, srčno dobra žena. Svojega malopridnega moža ljubi tolikanj, da mu vse odpusti ;in prav ta ljubezen in dobrota je preklicano težko breme. Vsak večer ostane doma, dokler ona ne zaspi, držeč ga za roko. Tedaj ji previdno izvije roko, po prstih zapusti njeno spalnico in se splazi iz hiše. »Glej, Franci«, je vzdihoval, »niti štiri in dvajset ur še nisem bil svoboden človek. Najprej so me imeli odgojitelji na verigi, takoj nato so me pa pognali v ta zakon. Niti misliti si ne moreš, kakšen revež sem.« Čeprav ta obtožba ni bila povsem resno mišljena — Oton si je že od nekdaj jemal vsakršno prostost in nikoli ga ni bilo moči ukrotiti — je Franc Ferdinand vendar slutil, da razposajeni brat nikakor ni tako srečen, kot je
videti. Po norih nočeh so njegove oči mnogokrat razodevale prenasičenost, stud do sveta in gol obup.
Svetu je pa kazal svoj najsvetlejši smehljaj. Častihlepno se je potezal za slavo, da je »lepi nadvojvoda«, »lepi Oton«, ki ga žene in dekleta obožujejo, zakonski možje pa trepečejo pred njim. Po opoju noči, ki se je končala z mačkom, je sicer marsikdaj čutil, da je jalov in brezkoristen človek, a vendar bi bil brez pomišljanja pobil na tla vsakogar, kdor bi mu bil rekel, da je to razuzdano življenje, to zapravljanje in poganjanje, to brezmi-selno uživanje nezaslužena prednost. Niti sanjalo se mu ni, da bi bilo na milijone ljudi povsod na svetu srečnih, če bi bil imeli najskromnejše ostanke z njegove mize, in aa je bil svet poln obupan-cev, ki so stradali, nesrečnežev, ki so brez strehe spali pod mostovi velemesta v smrdljivih podzemeljskih kanalih. »Lepi nadvojvoda« ni bil nič slabši od drugih »visokih gospodov«, ki so si manj prostodušno jemali preobilen delež z mize življenja. Nič slabši ni bil od skopih nadvojvodov in veleposestnikov, ki so vsako revno ženico, če je v gozdu pobrala košček drv, ovadili in dali zapreti, bil je celo manj nevaren od diplomatov, generalov in tovarnarjev za strelivo, ki so v vseh deželah pripravljali vojno.
Po krasnih ulicah lepega mesta Dunaja so pohajkovali nadvojvode, v separejih Sacherjevega hotela so se gostili, pili in se veselili življenja, jesen je bila lepa in solnčna, svet je kazal miroljuben in srečen obraz. Siromakov, ki niso imeli ni česar jesti, tod ni bilo videti, brezdomci so živeli skriti v podzemeljskih kanalih, povsod si videl samo zadovoljne in srečne ljudi. Svet je bil, če si ga gledal skozi okno Sacherjevega hotela, čudovito lep, miren in srečen. Vsi so se zanašali na cesarja; ta je z vso močjo varoval mir, sreča vseh narodov
v državi mu je bila najvišja želja, vsak dan je reševal na stotine uradnih spisov, brigal se ni samo za velike državne opravke, ampak tudi za napredovanje najmanjšega gozdarskega pristava. Svet je bil tako lepo urejen, da ni bilo greh, če je bil človek brezskrben. Stari nadvojvoda Karel Ludvik je bil brezskrben, nadvojvoda Oton, »lepi Oton«, je bil brezskrben in razposajen, celo bolehni nadvojvoda Ferdinand Karel je bil brezskrben in je urejal zalim modistkam lične, gosposke trgovinice. Vsi so rekali skrbljivemu Francu Ferdinandu, ki jim je kvaril dobro voljo: »Nikar si ne beli glave!« Ta pa ni mogel spati, mislil je na svojo bolezen, jesti ni mogel, bolezen mu je jemala tek, še mirno sedeti ni mogel, skrbi so ga gonile, kakor je on gonil srnjake in merjasce, in ne samo ena skrb, ampak mnogo jih je bilo, in vsaka je bila strašna, da jo je komaj prenašal. Največja skrb je bila bolezen, zavratna, nevidna sovražnica; kak dan je bila pravi strah, mračna grožnja ogrskega zdravnika, ki so ga bili morda ogrski domoljubi na-hujskali, naj prežene omrženega avstrijskega nadvojvodo. Kak dan je bila globoka in strašna, v krvi, v nočnem potenju, v hropečih prsih, v ne-ugnanem kašlju. Kak dan je dihal lahko, niti čutil ni pljuč, upal je, da je bolezen zgolj domišljija ali da je minila brez sledu, kakor je bila prišla. Kak dan se je spet vrnila, ga vrgla na posteljo, ga pahnila v vročično gugalnico obupa, lahna vročica se mu je zdela huda, mislil je. da bo vsak čas umrL Sam ni vedel, kaj naj stori, mati ga je silila, naj odpotuje, hotela je, da bi se zdravil v Davosu, tudi oče je tako svetoval, a bolnik ni hotel, ni maral biti bolan, ni maral priznati, da je bolan. Rajši je hotel verjeti tolažilnim zdravnikom, ki se jim je zdelo zdravljenje v Davosu odveč, željno je poslušal lahkomiselne nasvete neprizadetih, ki so mu ig. varjali naj nikar ne da begati zdravnikom.
liiilluriii pregled1
Produkcija naših konservatoristov
Oba zadnja ponedeljka sta bili zvečer
dve produkciji dižavnega konserva orija v dvorani Filharmonične družbe. Obe sta potekli brez točnejše cpredeibe sporeda ali sloga, namenjeni zgolj vpogledu v šoLsko delo in napredek gojencev. Zanimanje za te produkcije, ki so delno že pravi koncerti, četudi s številnimi različnimi koncertanti, narašča čedalje bolj in pri tem ne ovira pose.a niti dejstvo, da se ravno ob ponedeljkih dogajajo večje glasbene prireditve, kakor je bil zadnjič tudi koncert APZ. Kljub ozki soseščini dveh glasbenih prireditev je bila tudi druga produkcija odlično obiskana, kar daje prijetno zadoščenje in zavest, da je čas, ko okrog važnejše glasbene prireditve ves mesec ali še več ni smelo biti druge, že minil. Obisk koncerta odloča ie zanimanje, ki ga zna vzbuditi bodisi s sporedom ali pa z imenom in reputacijo nastopajočih. v tem pogledu uživajo produkcije drž. konservatorija, ki nadaljujejo od nekdaj priljubljene nastope gojencev Glasbene Matice, upravičeno zaupanje, ki še ni bilo razočarano in občinstvo včasi z bo-drečim, včasi seveda tudi z nekoliko prizanesljivim odobravanjem spremlja razvoj našega glasbenega zavoda, kakor se na zunaj javlja z nastopi gojencev.
Oba sporeda sta bila pestra, brez določenih smernic. Tega ne smatram za nekoristno, temveč ravno nasprotno: cenim privlačnost mešanega sporeda, ki nima neprijetnega didaktičnega prikusa tako-zvanih stilnih koncertov. Vendar menim, da je bilo pri obeh sporedih premalo slovanske in žal prav nič jugoslovanske glasbe. V sedanjem času bi bilo dobro, da se narodnostna zavest podčrtava pri vseh javnih ustanovah, zlasti, koder je to tako lahko, kakor pri glasbenih, saj je slovanska literatura v glasbi dovolj bogata in za nas gotovo dojemljivejša od drugih. Prepričan sem, da bi bilo možno utemeljiti učni spored in načrt ter sporede javnih nastopov zgolj na slovanski glasbeni zaklad, ne da bi pri tem trpela pouk in napredovanje. Poleg tega pa naj bi prišla v poštev Ie najodličnejša dela svetovne literature, in to predvsem onih narodov, ki niso stremeli po nadvladi nad našo kulturno bitnostjo in ki so bila poprej zaradi prevladovanja določenega kulturnega kroga zanemarjena in v ozadju, šlo bi uvesti — brez nasilja seveda in ne da bi bile trajne vrednote resnično dragocenih
Jubilejni zbornik o Sloveniji
V maju izide v Ljubljani (založba »Jubilej«) že napovedani Spominski zbornik Slovenije, ki naj bi dal kolikor le mogoče izčrpno sliko dvajsetletnega življenja Slovencev v naši narodni državi. Urediniki tega zbornika so muzejski ravnatelj dr. Josip M al, univ. prof. dr. France Štele in dr. Lavrič ocincsno njegov namestnik Hr-voj Maister. Po podatkih, ki smo jih prejeli s strani uredništva, bo imel zbornik okiog 400 strani in kakšnih 200 ilustracij, med njimi slike predstaviteljev našega javnega in kulturnega življenja v dvajsetih le ih Jugoslavije. Namen zbornika je ta, da s stvarnimi podatki pokaže koliko pomeni Jugoslavija za slovensko deželo in za naš narod.
Zbornik bo razdeljen v politično-uprav-ni in zgodovinski, dalje v kulturni in v socialno gospodarski del. Urednik slehernega izmed teh delov je zbral vrsto sodelavcev — strokovnjakov, ki bodo zastopani s kra kimi članki iz svoje stroke. Pri tem bodo objektivno popisali stanje, kakor' nas jc zateklo ob prevratu in ugotovili ves politični, upravni, kulturni, gospodarski in socialni razvoj zadnjih dvajsetih let. Prav zaradi tega ne bo zbornik navaden slavnostni spis, marveč pragmatičen razgled nazaj na našo pot in bo imel trajno vrednost kot zaključen obračun s prvim dvajsetletjem slovenskega življenja v naši narodni državi. Razen obilnega ilui? rativnega gradiva bo zbornik vseboval številne tabele in grafikone, ki naj ponazorujejo besedilo in služijo hitri, zgoščeni informaciji. Posebno zanimive razprave so prispevali v prvem delu prof. dr. Valter Bohinec, prof. Silvo Kranjec, Drag. Trstenjak in drugi poleg nekaterih ofici-elnih osebnosti, ki bodo takisto med so-trudniki zbornika. Zelo zanimiv bo tudi kulturni del s pregledom razvoja in stanja vsega našega šolstva, telovadnih, prosvetnih in drugih organizacij, literature, znanosti, likovne umetnosti, glasbe, gledališča, tiska itd. Prav tako bo podrobno prikazano gospodarsko in socialno življenje, zdravstvo, izseljenstvo in vse ostale panoge.
Javnost pričakuje, da bo zbornik, ki ga je treba načelno pozdraviti, kljub enostranski izbiri sodelavcev nudil objektivno in pravično sliko slovenskega življenja v Jugoslaviji. Samo tako bo imel trajen in splošen pomen in bo dostojno označil dvajsetletnico našega zedinjenja. Za sedaj pa je edina naša publikacija te vrste jubilejni zvezek »Misli in dela« z iaslo<-vora »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«.
Zapiski
»Misel in delo« prinese v 3.-4. številki ki bo izšla še pred veliko nočjo na 64 straneh, poleg uvodnika »Vstajenje« članek dr. N. Radojčiča »Jezgra najstarije hrvatske istorije« in V. Kušana prispevek »Pedeset godina hrvatske umetnosti«. V zvezi s hrvatskim življenjem je tudi članek doc. dr. Gorazda Kušeja »O spremembi naše ustave«, ki bo nedvomno vzbudil pozornost vsakogar, kdor se zanima za naše politično življenje. O novi šolski reformi v Italiji razpravlja dr. Lavo Cermelj, dr. G. C. pa obravnava najstarejši dokument o našem narodnem edinstvu. Dr. B. Vrčon se bavi v posebnem članku z novimi spremembami v Evropi, številko zaključujejo Obzornik, Poročila in Dokumenti.' Slednji so to pot posebno obširni; objavljeni so vsi dokumenti o razpadu ČSR, o Klajpedi in končno še o osnovah naše zunanje politike Na to vsebinsko obilno in tehtno številko opozarjamo posebej naše čitatelje. Posamezen zvezek stane 12 din.
Italijanski glas o milanski razstav! slovenskih umetnikov Milanski dnevrrl »Corriere della Sera« je objavil 4. aprila članek »Artisti jugosl&.k, ki v ujem oce- i
skladb vseh kulturnih narodov prizadete — novo, od predvojnega bistveno različno vrednotenje umetnin s prizadevanjem, da se prizna dejansko objektivno merilo s posebnim ozirom na našo kulturno nagnjenje in sorodstvenost. To naj bo le poouda in ne mislim reči, da je bil program obeh produkcij slabo izbran, pač pa da bi morale naše glasbene šole, zlasti pa vse tri akademije, kakor se obetajo za bližnjo bodočnost, pregledati že ob ustanovitvi učne načrte v smislu, ki bi bil pravičen za vse kulturne kroge in prilagojen svojstveni bitnosti naroda, v čigar območju se udejstvujejo.
Na prvi produkciji so nastopili pianisti Ivo živič, Ciril Cvetko, Mirjana Grobming, Erik Sagadin, Rafael Eiletz in Anton Zapletal, čelist Ivan Poljanšek in pevke, odn. pevci Pavla Frlan, Angela Jančar in Alojzij Gostiša. Pri drugi pa pianistke Ksenija Zidarič, Olga Trtnik, Ada Bur-ger, Ksenija Ogrin in Edita Loger, kor-nist Jože Zupančič, violinist Jurij Gregorc ter pevci in pevke Janez Lipušček, Valerija Heybal, Sonja Ivančič, Alojzij Gostiša in Štefka Korenčan. Klavirsko spremljavo so obakrat oskrbeli Herta Seifert, Ksenija Ogrin, Bojan Adamič, Ivan Tur-šič, Marta Osterc in prof. Marjan Lipov-šek. Sporeda sta obsegala dela Beethovna, Bortkjeviča, Chopina, čajkovskega, Glucka, Gottwalda, Gounoda, Griega, Han-dla, Klengla, Liszta, Masseneta, Moya, Mozarta. Musorgskega, Novowie jskega, Procha, Puccinija, Rahmaninova, Rebiko-va, Schumanna. Vitalija. Nastopajoči gojenci so pokazali vestno in natančno pripravljenost. Oni, ki imajo že za seboj javne nastope, bodisi na dosedanjih produkcijah ali pa celo na odru, so seveda pokazali več samozavesti in zaradi tega odnesli več odobravanja. Vendar pa je mogoče reči, da je vsakdo izvršil dano nalogo v polni meri in z zavestjo odgovornosti, kakor jo terja resno umetniško delo Pri tem je treba predvsem omeniti delo pedagogov, kojih gojenci so nastopili; ti pa so bili v klavirskem oddelku gg. prof. Janko in Anton Ravnik ter Marjan Li-povšek, v pevskem ravnatelj Julij Betet-to ter gge. Foedranspergova, Trostova in Wistinghausnova, v instrumentalnem gg. prof. Jan šlajs, Gustav Muller in Franc Moravec; njim gre hvala za iniciativo in pripravo obeh produkcij.
L. M. S
njuje razstavo slovenskih umetnikov v ta-mošnji »Časa dartisti«. Pisec sodi o skulpturi Franceta Goršeta, da kaže daljno inspiracijsko sorodnost z umetnikovim učiteljem Meštrovičem. Hvali Gor-šetovo veristično tehniko in sklepa, da njegove kipe označuje neka robustnost, ki nič ne popusti v prid ljubkosti in prijetnosti. Najvažnejše razstavljeno delo je »Eva«. O delu Mihe M a 1 e š a sodi italijanski kritik, da je »evropsko« v tistem smislu kakor na pr. češko gledališče. Opaža vplive nemškega ekspresionizma in Picassa. Posebej hvali nekatere lesoreze. Naposled pravi: »V tej, tako raznovrstni umetnosti pogrešamo element ki bi ji dal neko dokončnost, umerjenost in ravnovesje, kakor kažejo odlične grafike, bi bil umetnik gotovo zmožen teh lastnosti.« Izmed štirih lesorezcev, ki so razstavili poleg Goršeta in Maleša. se Tone Kralj in Maksim Sedej zdita italijanskemu kritiku najbolj zanimiva.
Knjige Slovenske matice za 1939 so
pravkar izšle, tri redne publikacije in ena izredna; vse štiri knjige so izvirni spisi in sicer: Fran Petre: Poizkus ilirizma pri Slovencih (374 strani leksikonskega formata), Anton Ingolič: Soseska (212 strani), Igo Gruden: Dvanajsta ura (pesniška zbirka, 100 strani). Te tri redne publikacije stanejo broširane 50 din, vezane 86 din. Kot izredna doplačilna knjiga je izšel spis Alme Sodnikove »Descartes, njegovo življenje in filozofija« (136 strani), ki jo dobe Matični člani za doplačilo 10 din. — Ljubljanski člani lahko dvignejo knjige v Matični pisarni, Kongresni trg 7, vsak delavnik v uradnih urah dopoldne in popoldne, zunanji člani jih dobe po pošti ali preko poverjenikov te dni. — Uprava Slovenske matice.
Iz Julijske krajine
Slovenščina v cerkvah
V zadnjem času je postalo vprašanje slovenskega bogoslužja posebno v cerkvah na deželi spet aktualno. Krajevnim organom so bila izdana posebna podrobna navodila, ki so se ponekod tudi že pričela izvajati. V smislu teh navodil je n. pr. rihen-berški podestat Kodrič poslal pristojni cerkveni oblasti pismeno odredbo, po kateri se je morala deseta maša brati izključno v latinščini, pri pridigi pa uporabljati le italijanščina. Podestat si je v omenjenem pismu pridržal pravico, da osebno kontrolira, ali se ta njegova odred, ba tudi dejansko izvaja. V zvezi z omenjenimi navodili so tudi posebni ukrepi, ki so bili izdani v Kojskem, Kobaridu in v Brdih. Podobne odredbe so se uveljavile že pred nekaj časa na področju poreško pulj-ske škofije.
Deloma v zvezi s tem se je mudil te dni tržaški škof Santin v Rimu. Sprejel ga je tudi predsednik vlade Mussolini. Kakor poročajo iz Rima, je pogovor nanesel tudi na vprašanje slovenskega bogoslužja in verouka v Julijski krajini. Na uprašanje škofa Santina, ali so slovenske pridige v teh krajih dovoljene, je Mussolini izjavil, da vlada nima ničesar proti njim. Na drugo vprašanje, ali se »me v smislu določb konkordata verouk poučevati v slovenščini, je ministrski predsednik dejal, da slovenski jezik ni prepovedan.
Ti izjavi sta bili v cerkvenih krogih tržaške in ostalih škofij Julijske krajine sprejeti z zadovoljstvom in zadoščenjem. Cerkveni krogi opozarjajo v zvezi z zgoraj omenjenimi ukrepi tudi na rimski »Giornale d'Italia«, ki je pred dnevi razpravljal o navedenih krajevnih faktorjih in jih označil s »piccoli duci«.
Drobne noviee
Smrtna kosa. V Rojanu pri Trstu je
rl v viloki starosti 87 let Vincenc Zega ^okoinik, kraška korenina iz štanjelske okolice, si je znal ustvariti velik ugled. Bil je zmeiom trden značaj in dober oče
■svojim otrokom. — V Rojanu je umrla tu-■di 64 let stara Terezija Furlanova, rojena Poljšakova. — Pri sv. Ivanu je vzela smrt oerkvenega starešino Alojzija Pahorja. — V štivanj pri Devinu je umrl posestnik Miha Legiša iz Sabličev. Bil je star le 58 let. Poznala ga je vsa okolica kot skrbnega gospodarja in moža, ki je močno vplival na vse svoje znance v devin-ski okolici ter visoko držal njihov duh. Vsem pokojnikom blag spomin, preostalim naše sožalje!
Iz ječe se je te dni vrnil v Gorico g. Zorko Jelinčič. V znanem goriškem procesu 1. 1931. je bil obsojen na 20 let ječe. Medtem so mu kazen z raznimi amnestijami zniža1' za dobro polovico.
Are' v obsojenega begunca. Kakor poroča »vjazzettino«, se je preteklo sredo zglasil na karabinjerski postaji v Podkra-ju 24-letni Andrej šajn. Prišel se je informirat glede svojih vojaških obveznosti, ker so mu rekli, da bo tudi on vpoklican k vojakom. Na postaji pa so ga ustavili in aretirali, šajn je bil že pred nekaj časa od goriškega sodišča obsojen na eno leto posebnega policijskega nadzorstva. Med tem pa se je odpravil, čez mejo. Vrnil se je šele te dni. šajna so odvedli v Gorico, kjer se bo vršil proti njemu bržkone poseben proces zaradi kršitve določb o policijskem nadzorstvu.
Sprememba na goriški prefekturi. Pred dnevi je bil dosedanji goriški prefekt Ve-zio Orazi, ki je nekaj let vodil upravo goriške pokrajine, imenovan za generalnega direktorja tako zvanega kinematografskega mesta v Rimu. Za novega prefekta v Gorici pa je bil imenovan dr. Carlo Manno, ki je bil doslej kot prefekt na razpoloženju.
žrtev požara. Predzadnjo nedeljo zvečer je nastal v Gropadi na nekem seniku požar. Vaščani so bili takoj alarmirani. Poleg drugih je prihitel na kraj požara tudi France Grgič, ki se je takoj pogumno pognal na ostrešje senika, ki so se ga plameni že lotili. Komaj pa se je lotil gašenja, se je ostrešje pod njim udrlo. Na ljudi je napravila ta nesreča silen vtis. Sicer so takoj skušali razdreti senik, da bi morda Franceta še rešili, a bilo je zaman. Grgič je v ognju zogljeneL Naslednji torek so ga pokopali na bazovskem pokopališču. K pogrebu je prišlo mnogo domačinov, ki so mu grob zasuli z venci in šopki cvetlic. Bazovski cerkveni zbor mu je zapel v slovo nekaj žalostink.
V	goriški bolnišnici je pred dnevi umrl Marcelio Berutti, ki je bil več let podestat v Bovcu. Kot podestat si je s svojo uvidevnostjo pridobil ugled tudi med domačini.
Imenovanji. Dosedanji podestat v Koj-skem Giorgio Caioli je bii imenovan za pre-fekturnega komisarja v občinah Opatjem selu in Temenici. Prefektumi komisar teh dveh občin Riccardo Visintin pa pojde za podestata v Kojsko.
Ne®reča na cesti. Na cesti iz Idrije proti Sv. Luciji se je v ponedeljek smrtno ponesrečila 371etna Marija Mrakova. Peljala se je s 261etnim mehanikom Milanom Krivkom z motociklom v smeri proti Sv. Luciji. Nenadoma je počila pnevmatika na prvem kolesu motocikla, ki se je pre-kopicnil. Pri padcu si je Mrakova prebila lobanjo. Sicer je bil takoj pozvan na pomoč zdravnik, ki pa Mrakovi ni mogel več pomagati. Dobro uro po nesreči je podlegla poškodbL
Naše de^t5šce
DRAMA
6., 7. in 8.: Zapito.
Nedelja, 9. ob 20.: živi mrtvec. Izven. Ponedeljek, 10. ob 15.: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene. Torek, 11.: Zaprto.
Velik užitek se bo nudil vsem prijateljem dramske umetnosti v torek 11. t. m. zvečer v opernem gledališču. Ta večer bo gostovalo v Ljubljani celotno članstvo Dublin Gate Theatra iz Dublina na Irskem. Gostje bodo vprizorili Shakespearjevo tragedijo »Hamlet« v originalnem jeziku ter originalnih kostumih in dekoracijah. Dublin Gate Theater obstoja nad 10 let in je danes najbolj znano angleško gledališče, ki prireja izvirne klasične igre in naj. boljša dela tujih literatur. V prihodnjih dneh bo na prvem oficielnem gostovanju v Jugoslaviji pod vodstvom obeh svojih prvakov, Hiltona Edvvardsa in Micheala Mac Liammoira. Za Ljubljano se je nalašč določilo gostovanje s Shakespaerjevim »Ham letom«, ker je to delo našemu občinstvu izredno dobro znano in bo tako lažje slediti originalni izvedbi na odru. Uprava opozarja vse prijatelje dramske umetnosti, posebno še one, ki razumejo angleško, da prisostvujejo tej predstavi Cene so od 40 din navzdol. Predstava bo v opernem gledališču, kjer se vrši tudi prodaja.
Velikonočni prazniki v drami. Na veliko' nedeljo zvečer bo repriza izvrstno uspele Tolstojeve drame »živi mrtvec«, s Kraljem v glavni vlogi. Na veliki ponede ljek ob 15. bodo ponovili zabavno francosko veseloigro »Potovanje v Benetke«, zvečer pa tehtno Pirandellovo igro »Kaj je resnica? Za predstavi V ponedeljek veljajo znižane cene.
OPERA 6., 7. in 8. zapi to.
Nedelja, 9. ob 20.. Vse za šalo. Izvirna
opereta. Premiera. Izven. Ponedeljek, 10. ob 15.: Vse za šalo Izven Ob 20.: Gioconda. Gostovanje Majdi-čeve in Gostiča. Izven. Znižane cene
V	operi bo za praznike premiera Go-rinšek-Jiranekove izvirne slovenske operete »Vse za šalo«, ki je imela svojo krstno predstavo o Božiču v Mariboru. Delo je izredno uspelo in v vsakem pogledu zadovoljuje poslušalca, ki ga drži v veselem razpoloženju od začetka do konca dejanja. Režija je v rokah avtorja samega. V posameznih vlogah pa bodo nastopili naši najodličnejši člani. Glavno moško vlogo bo igral g. Daneš. Premiera bo na veliko nedeljo zvečer, prva repriza na veliki ponedeljek popoldne. Muzikalno vodstvo predstave ima dirigent žebre. Na velikonočni pondeljek zvečer bodo peli pod taktirko in v režiji ravnatelja Poliča veliko zgodovinsko opero »Giocondo«. Tenorsko vlogo kneza genoveškega Enza bo pel ta večer prvič Gostič, v naslovni vlogi bo gostovala gdč. Majdičeva, Alvisa bo pel Lupša, osta'a zasedba kakor običajno.
P. n. občinstvo opozarjamo, da bo dnevna blagajna v operi na veliko soboto poslovala samo do 13. ure. Popoldne bo dnevna blagajna zaprta.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 7.: Zaprto. Pobota, 8.: Zaprto.
' '"Ija, 9. ob 15 , Partija 8ah» Znl2«m° cene. Zadnjič. Ob 20.: Dijak pros>i Premiera. Izven.
Sokol
Sokolsko društvo v Mežici tiho, a vztrajno deluje. V okviru Petrove sokolske petletke si je društvo nadelo nalogo, da si postavi sokolski dom. V ta namen je bil izvoljen poseben gradbeni odbor, ki je z vso vnemo pričel zbirati sredstva za dom. Zemljišče za dom v izmeri 3.500 m2 društvo že ima, a naloge, ki nas še čakajo, presegajo naše moči. Kot obmejno društvo v delavskem kraju imamo še posebno težaven položaj, a prav zato je dolžnost vseh narodno čutečih, da nas podprejo, kakor moralno tako tudi materialno. Če bomo imeli svoj lastni dom, bomo lahko uspešno delovali, dvigali narodno zavest in ustvarili v Mežici močno postojanko zavednih Jugoslovanov. Zato apeliramo na vse prijatelje in merodajne kroge: podprite našo akcijo, pomagajte nam zgraditi naše svetišče!
LEPA SRAJCA in elegantna samoveznica
sta ponos vsakega gospoda. Izberite si najnovejše'vzorce pri
A. Potrato, preje Jos> Kune
MIKLOŠIČEVA CESTA 32 (vogal).
R
Petek 7. aprila Ljubljana 12: Salonski trio. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Plošče.
—	14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Simfonična glasba (plošče).
—	20: Prenos iz stolnice (žalostinke). — 20.30: Haydn: Sedem besed Kristusovih (godalni kvartet). — 21.15: Orlando Lasso
—	spokorni psalm št. 9 (izvaja Radijski komorni zbor). — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 20.30: Zborovsko petje. — 21: Haydnov godalni kvartet. — 22.15: Velikonočno petje. — Zagreb 16: Prenos iz stolnice. — 20: Krničev oratorij »Golgo-ta«. — 21: Recitacije in zborovsko petje.
—	22. 15: Odlomki iz Wagnerjevega »Par-sifala«. — Praga 20: Večer resne glasbe.
—	Varšava 21: Pergolese: Stabat Mater. — 21.50: Plošče. — Sofija 12.45: Verdijev Rek vi jem. — Dunaj 12: Koncert orkestra.
—	15.30: Plošče. — 16: Lahka glasba. — 18.15: Skladbe starih mojstrov. — 20.10: Ibsenov Peer Gynt kot zvočna igra. — 22.30: Lahka glasba. — Berlin 18: Iz sta-
t
Umrl je soustanovitelj in- častni član našega društva, gospod
Viljem Rohrman
dolgoletni ravnatelj kmetijske šole, kmetijski svetnik in referent" za kmet. šolstvo v p., imejitelj reda sv. Save III. r. itd.
Pogreb bo 7. aprila "ob" 4. uri pop.
Našega odličnega strokovnjaka-nestorja in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.
Društvo kmet. strokovnjakov, sekcija Ljubljana.
rih časov. — 20.10: Lrtzingova romantična opera »Undina«. — 22.30: Lahka glasba. — Miinchen 19: Ljudske balade. — 20.10: Mešan koncertni spored. — 21: Orkestralni koncert. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — Pariz 20.30: Plošče. — 21: Petje. — 21.30: Koncert pevskega zbora in orkestra. — 23.45: Plošče.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal o velikonočnih praznikih film »Ujetnik gradu Zenda«. Za dodatek Paramoun-tov zvočni tednik. Predstave bodo: v soboto ob 20. in nedeljo in ponedeljek obakrat ob 15.15 in 20. uri.
Umrl nam je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Albin Pcrliavec
sodnijski nadoficijal v pokoju
K večnemu počitku ga spremimo v petek, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže mestne bolnice na pokopališče v PostojnL
POSTUMIA — VIPAVA — KRANJ — LJUBLJANA, dne 6. aprila 1939.
Žalujoča soproga IDA in ostalo sorodstvo.
1 m
f
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, sin, stric in svak, gospod
KONRAD ERHOVNIC
ravnatelj opekarne in starešina gasilske župe v Kočevju nenadoma preminul v starosti 60 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 8. aprila t.1. H) 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Ribnici na pokopališče v Hrvači.
RIBNICA, dne 6. aprila 1939.
KARMEN ERHOVNIC, soproga; PETER in PAVLE, sinova;
ANTONIJA ERHOVNIC, mati, ter ostalo sorodstvo.
I
I
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI R. Ž. Z O. Ž.
sporoča vsem svojim podružnicam, zadružnim članom in naročnikom »Kmetovalca« pretužno vest, da je njen prezaslužni dolgoletni odbornik, urednik lista »Kmetovalec« in častni član, blagorodni gospod
dipl. agr.	, •
Viljem Rohrman
kmetijski svetnik v pokoju, bivši dolgoletni ravnatelj kmetijske šole na Grma, referent za kmetijsko šolstvo, odlikovan z redom sv. Save III. stopnje, itd.
umrl dne 5. aprila 1939 v 77. letu starosti.
Pogreb preblagega pokojnika bo na veliki petek 7. aprila 1939 ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 20, na pokopališče na Vič.
LJUBLJANA, dne 5. aprila 1939.

/
TVRDKA IVAN KLUN IN TOVARIŠA naznanja tužno vest, da je danes po kratki bolezni umrl njen velezaslužni poslovodja, gospod
Konrad Erhovnic
Svojemu neumornemu sodelavcu, ki si je pridobil velike zasluge za naše podjetje, bomo ohranili najsvetlejši spomin.
RIBNICA, dne 6. aprila 1939.
Za mattlš?
stanovanja
gradi »FORSTER« tu prekrasni mali klavir. Skromni prostori ne smejo biti razlog, da bi se odrekli lepemu užitku igranja na klavirju. — Dolgoletne izk usnje so zgradile ta mali klavir, ki je po glasu in obliki pravi »FoRSTER«
-istrsko delo v ^
trlasu in obliki.
Kupim
Beseda 1 din, davek J din, za šilro ali dajanje naslova S din Najmanj
šl znesek 17 din
Vžigalni aparat
(Brand aparat) za risanje na les, kupim Tone Brilly, Kranj.
6945-7
Briljante
do din 30.000 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar takoj«.
7128-7
3323EHE
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Poltovorni avto
nosilnosti 1000 do 1500 kg v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na Moderni dekor, Zagreb, Nikoličeva št. 7.
6857-10
Avto prikolica
5-tonska, znamke »Saurer«, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6888-10
F A B R I K LO B A U S A.
in Georgsvvalde
Mali oglas!
Sluiho dobi II Službe išče
Beseda 1 din, davek 3 ciin za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ž;i znesek 17 din
tVei: stavbenih
ključavničarjev
gprejmem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen« z navedbo dosedanje zaposlitve in starosti.	6961-1
23 letna
Z gospodinjsko šolo. poštena in pridna s prakso v hotelu želi zapo-Blenia v boljši gostilni kot kuharica, pomečnl-ca ali servirka na Jesenicah ali v okolici ali pa v letovišču: Ponudbe na podr. Jtitra na Jesenicah pod »15. aprile..
6706-1
Gospodično
k dvema otrokoma za takoj iščem. Predstavite se v hotelu Novak. Jesenice.	6706-1
U9JSJAOAIJ
denarni zavod
Išiče praktikanta ali tudi mlajšega uradnika s trgovsko šolo in event. bančno prakso. Ponudbe s prepisi spričeval in prij>cročili je poslati na ogl. odd. pod »Ambici-ozen.c	7083-1
Dva mizarska
pomočnika
sprejme Janez Tavčar, mi-7arstvo Forme, št. 1, Škofja Loki.	7118-1
Sezonski uradnik
zaposlen samo pozimi ali epokojen uradnik dobi me Sto za poletje. Predpogoj /nanje jezikov in vsaj srednješolska izobrazba. Prednost bivši uradniki promet-n« stroke. Ponudbe z zahtevki glede plače in curri-culum vitae takoj na ogl. odd. Jutra pod »Sezona«.
7115-1
Vsaka beseda 50 par davek 8 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Službo inkasanta
skladiščnika ali kaj podobnega išče drž. vpo-kojenec. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Natančen«.	6726-2
Zaslužek
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje aaslova S din Najmanjši znesek 17 din.
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek doma »Mara«, izdelo-valnica nogavic in pletenin, Maribor. 123-3
Pridelki
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 11 din
POMARANČE
zanesljivo sladke in sočne, že od 5 kg naprej, dobite po en gros ceni samo pri JUGOSAD, Resljeva 4, ob Zmajskem mostu. Telefon 48-27.	7091-34
Brivski pomočnik
dober in hiter, dobi takoj stalno mesto. Erntner Ru-doif, Stožice, Ježica.
7107-1
INSERIRAJTE
V »JUTRU« I
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Kolesa
raznih prvovrstnih znamk, a večletno garancijo, dobit« zelo ugodno, kakor tudi na mesečne obroke pri: Nova trgovina, Tyrševa 36. Pozor (nasproti Gospodarske zveze).	6810-11
Preden kupite kolo
si oglejte zalogo prvovrstnih tovarniških znamk. — Viktor BOHINEC, Ljubljana, Tyrševa e. 12. dvorišče.	125-11
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Posojila
dajemo proti zadostnemu kritju in rednemu odplačevanju.
Denarne vloge
na knjižice in tekoče račune sprejemamo na u-godno obrestovanje.
Vrednostne papirje
kupujemo, prodajamo, lombardlramo ln posojamo.
Hranilnica dravske ban Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje.
177-16
Denarni zavod
malega človeka
Je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova ul. 3.
Posojila, ugodni pogoji. Hranilne vloge. —
Visoke obresti.
178-16
V najem
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din
Gostilničarji!
Kdor želi oddati v najem gostilno ali buffet Dalmatincu naj stavi po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dalmatinec«.
6955-17
V najem vzamem
takoj hotel, kavarno, restavracijo ali gostilno, prvenstveno v Ljubljani, Mariboru, Celju ali na Gorenjskem. Ponudbe na Brezinščak za L. G., Zagreb, Klaičeva ul. 19-IH.	7087-17
S33Z32BI
Dvoriščni lokal
pripraven za mirno obrt ali skladišče, oddam. Gosposka ulica 4,
7161-19
M
3utri vsi v
z velikonočno številko ,JUTRA" v rokah za sijajen nov Skoda-avtomobil in drugih
300 nagrad
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Nova hiša
13% donosna, sedem sob kleti, drvarnica, pralnica vrt, 86.000 Din, — po trebno samo 56.000 in še tri od 32.000 do 46.000, napro daj v industrijskem pred mestju. Naslov: »Krčma« Pobrežje, Gosposvetska 56 Maribor.
7141-20
Korak po meri
ste prej morali imeti, ako ste hoteli ugotoviti razdaljo med kamero in objektom. Danes zadostuje majhen obrat na daljinomeru Zeiss Ikon aparata SUPER IKONTA 4,5 X 6 ali 6X9 cm in že je objektiv natančno vstavljen. SUPER IKONTA z daljinome-rom s klinastimi prizmami, varovalcem zoper dvojno osvetljenje slike, športnim iskalcem po van Albada, sprožilcem na kameri in svetlobnomočnim Zeiss-objektivom vam pokaže vsak fototrgovec, ki se odlikuje s Zeiss reklamo. — Prospekte in pojasnila brezplačno pri zastopstvu M. Pavlovic, Beograd, poštni predal 411.
6 stavbenih parcel
ob Milčinskega cesti v Šiški, 200 m od nove cerkve, ugodno prodam. Informacije daje »Alpi-na«, Ljubljana, Tyrševa cesta 7.	6961-20
Stanovanja
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in pritikli-nami za junij najraje v šempetrskem okraju, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij« 6725-21a
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in pritikli-nami za mesec junij iščem. Ponudbe pod šifro »Nujno« na ogl. odd. Jutra.	6724-21a
Sobo odda
Dve sobi
veliko opremljeno in manjšo prazno, oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7120-23
m
Akademik
išče instrukcijo, če mogoče realnih predmetov, bodisi za stanovanje bodisi proti plači. Uspeh zasigu-ran. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6969-233
2-sobno stanovanje
s kabinetom komfortno, oddam s 1. majem mirni 3 do 4-članski družini. Naslov v vseh posloval. Jutra.
6953-21
Mansardno
stanovanje
sobe ln kuhinje oddam dvema do trem odraslim osebam s 1. majem. Jezerska 6, Spodnja ši-ška.	6951-21
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Prošnja
čs kdo ve, kje je Anica Hajnriharjeva kot trgovska pomočnica, naj mi sporoči na naslov: Vida Hajnrihar, vas Bukovi-ca št. 20 pri škof j i Loki.	6713-31
Dražestna plavuša
19 let stara z doto v gotovini 250.000 din išče zakonskega druga. Pojasnila daje NADA. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.	6741-25
1
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe!
Absolutna sigurnost; zajamčena, April 1939, Ab
solutno zanesljiva, Bežigrad 7 odst., Ceno. Center, Dobra služba, Dom, Dobičkanosno, Dolgoroč no. Dečko, Duševnost, Dobra skrbna gospodinja, Gre tudi za sezono, Gotovina 100.000, Hvaležna. Hišnik. Kavarna, Ljubljana, Komfortno, Koroška, Kjerkoli, Kme čka. Komfortno. Has Va lerija, Izurjenost, Lepa bodočnost. Ljubezniva in pridna, Lepo mirno življenje, Mlad trgovec, Mladoleten, Ohranjeno, Orožnik, Orodje, Pošten pl-ačnik, Pomlad, Pod-rožnik, Mirje. Penzio-nist, Promet 878. Penzi-on, Perfektna 888, Potnik, Rabim takoj. Res ugodna prilika, Resen kupec, Samotno, Siv za-željen. Snažno dekle, Samostojna moč, špece-rija. Stalna, Skromne zahteve, posoben in točen, Spretna gospodinja, Skupna sreča 19, Sulamit,. Skupen cilj, Stalna služba šoferja, Točilnica, Ugodno 878, V Ljubljani, Varčna, Vestna moč. Zanesljiva in zdrava, Zaupna 1939, 22.
tZa vsako družino 'najlepša oblačila. -|Posebno moške [obleke, trenškoti, Ikrasno perilo itd. jsi nabavite naj Jboljše in najceneje pri
Presker,
|Sv. PETRA C. 14.
Od Vas
je
odvisno, da imate) obleko vedno kot nov® zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REJCH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
'ralnica — Svetk>!:kalnic»
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najman ši znesek 17 din
Mizarji, pozor!
Meščanska korporacija v Kamniku ima na zalogi popolnoma suhe meces-nove plohe 50 do 60 mm debele.	6956-15
Prodam
Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najman-ši znesek 17 din
Teletina
po din 10 v soboto na stoj niči ZAJC, Vodnikov trg.
7103-6
f
G. T. Rotman:
S Pagazom - okrog sveta
Petra so hvala Bogu pustili z gospodom Vrtačnikom, ki je bil zase in za dečka v tem že naročil prave letalske obleke. Na »Pegaza« so spravili dva velika zavoja živil in drugih potrebščin. In potem je prišel trenutek slovesa. »Vrtačnik. ali boste pazili na mojega paglavca?« je vprašal Petrov oče. — »Kakor na punčico v svojem očesu, dragi Kopač,« je rekel gospod Vrtačnik in mu slovesno stisnil roke.
Po težki bolezni je preminul danes, previden s tolažili sv. vere gospod
IVE RUPENA
posestnik in trgovec
Pogreb dragega pokojnika bo na veliko soboto ob 9. iz hiše žalosti. Rakek, 6. aprila 1939.
GLOBOKO ŽALUJOČI
Rozalija, soproga; Jela, hčerka
in ostalo sorodstvo.
Dotrpel je po težki bolezni naš nadvse ljubljeni, najdražji soprog, najboljši oče, sin, brat in svak, gospod
lesni industrijalec
Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 7. t. m. ob 2. uri pop. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. aprila 1939.
Globoko žalujoča soproga s hčerko in ostalo sorodstvo
			.-- . . '.i. r- ■ ••• •• ,r • • . ■ -
	•• • V->*/7:V	' "7 RPct	
			"--. . •• "v \ .- »Hj«
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo nadvse ljubljeno, nepozabno soprogo, zlato mamico, staro mamico, sestro, teto in taščo, gospo
Marijo Gorenc
roj. KRAMARŠIČ
na njeni zadnji poti, jI darovali vence in cvetje, nas pa tolažili in sočustvovali z nami, izrekamo iskreno zahvalo.
Prav posebna zahvala pa g. dr. Vilko špornu, ki se je z nadčloveško požrtvovalnostjo in samaritansko ljubeznijo zavzel za blago pokojnico in ji lajšal zadnje trenutke, ter preč. g. p. dr. Gvido Rantu za duhovno tolažbo.
Iskrena zahvala tudi pevskemu društvu »Cankar« za ginljive žalostinke. Končno zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 6. aprila 1939.
ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCI, ter ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Vsem, ki so jo resnično ljubili obveščamo, da je preminula naša ljubljena soproga, zlata mamica, tašča itd., gospa
Pavla dr. Mayerjeva
roj. TOMŠIČ
K poslednjemu počitku jo spremimo na veliko soboto, dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska c. št. 15 k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
LJUBLJANA, VRANSKO, dne 6. aprila 1939.
Dr. ERNEST MAVER, soprog; ing. MARJAN, sin; NADINA dr. GRAČNERJEVA roj. MAYER, hči; dr. JOŽE GRAČNER, zet — in ostalo sorodstvo.
V* i,;

toejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno 0. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani,