Amerikanski
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.						
7. ètevilka	Joliet, Illinois. 2(>. jauimrja leta 1906.	Imetnik X-.'V
FRANCIJA
IN NEMČIJA.
Prva hoče predpravico v Marok« druga enake pravice za vse dežele.
Vprašanje težko, položaj resen-
Algeeiras, Španija, 24. jan. — Zaupno dogovarjanje, ki se vrši sedaj med zastopniki velesil na maroški konferenci, kaže izvenredno težavo, najti zaključek, ki bi ugajal Franciji in Nemčiji. Nemški delegate so se izrekli za načelo nesamo-pridnosti in enakih pravic za vse dežele. Francoski delegatje pa vztrajajo pri tem, da Francija ne more biti nesebična. Zatrjujejo, da so izza 8 let zasledovali aktivno politiko v Maroku in da ima Francija mnogo predpravic, a sedaj pa naj zavzema isto stališče kakor ves ostali svet. Francija dejansko zahteva v zmernejši obliki Monroe doktrino v seve rezapadni Afriki. Nasproti Maroku si je pridobila stališče in se ga trdno drži, tako da je po njenem nazoru enak političen upliv z drugimi velesilami nemogoč. Glede vprašanja o gospodarski enakosti je rekla “da”, glede vprašanja o politični enakosti “ne”.
Nemčija zahteva enakost.
Nemčija zahteva politično enakost se trdovratneje, nego gospodarsko enakost. Resnični boj je zaradi politične bodočnosti maroške. Francija se bi rajši odtegnila konferenci, nego uklonila politično bodočnost pod mednarodno nadzorstvo. Daši to ni uradno izraženo, vendar misli brezdvomno tako francoska delegacija. Francija noče biti izključena od žakonite razširjave svojega npliva v severni Afriki. Francoski delegati bržkone spoznavajo, dla je tok konference proti njim, ker se nepristranske velesile, kakor so Mrož. države, naklanjajo bolj misli nesebične enakosti, nego posebni ge-ografični in zgodovinski nadvladi francoski.
Franciju hoče nadvlade-
Francija stremi morda za zanikal-nim zaključkom glede političnih vprašanj, tako da sprejme popolno kupčij sko enakost in se pridruži glede gospodarskih sklepov, a upirala se bo vsem predlogom o mednarodnem nadzorstvu javne uprave v Maroku. Nemčija bo zahtevala mednarodno politiko. Razumevalo naj bi se, da nima vprašanje o politiki nič opraviti z navadno silo za vzdržavanje krajevnega reda,ampak se tiče .samo poluvojaškega oddelka v splošno nadzorovanje. Francija je še računala na Veliko Bri tani j o, Rusijo, Španijo in Portugalsko, a izginjati začenjajo njene prejšnje nade, da ji pomorejo Združ. države.
Hej pravijo velesi«*.
Nemčija misli, da so njeni nazori mednarodnega nadzorstva načeloma sprejeti od Združ. držav, Avstrije in Švedije, Italija vedno izpremi-nja svoje stališče; seveda je-naklo-njena enakosti pravicin je zaveznica Nemčije, a po svoji tajni pogodbi s Francijo 1. 1902. je odstopila vse svoje pravice do Maroka Franciji; sedaj Francija pričaknje, da osta ne Italija pri svoji pogodbi, a ta se obotavlja. Belgija «je oprezna iz strahu,da bi ali Francija ali Nem čija po konferenci razglasila vprašanje glede Konga za mednarodno,ako bi se smatrala prva ali druga za žaljeno.
Avstrija tudi {govori.
Berolin, 24. jan. — “Koelnieohe Zeitnng” objavlja pozornost vzbujajoč interview z bivšim avstrijskim deželobra mbeni m mi ni strom grofom Welserheimb, ki zastopa Avstro-Ogrsko na mednarodni konferenci v Aigecirasu. Grof je rekel, da 'koristi avstroogrske v Maroku tudi I niso podrejenega pomena. Avstro-' Ogrsko zahteva “odprta1 vrata” v
Maroku brez vsakega monopola, da se kupčijske koristi vseh dežel enako čuvajo. Glede izida konference je grof rekel, da se boji najhujšega, ker je sporazumljenje pretežavno.
Mir na Ruskem.
Petrograd, 22. jan. — Obletnica • ‘krvave nedelje”, ki se je obhajala danes, «e je zaključila povsem mirno. Nikake demonstracije, nikakih izgredov ni bilo.
Petrograd, 23. jan. — Vedenje ruskega naroda proti carstvu, iz katerega je očividno, da muziki (kmetje) in vojaki hitro zavračajo vse, kar je naperjeno zoper osebo “batjuške” (carja), je poparilo vse socialiste in revolucijonarce, ki uvidevajo, da Rusija ni zrela za prekosijo im razpad. Prvi minister grof ¥/itte upa vkratkem spet napraviti naj lepši red in pptem se skliče duma (Aržavni zbor), ki se ž njo načne nova doba na Ruskem.
Bar«w (iaatsch & C®.
’Dunaj, 22. jan,—Vlada se goreče dogovarja z voditelji posameznih strank glede preobrazbe ministrstva Gantsch. Po sedanjem načrtu se ima novo ministrstvo sestaviti čisto parlamentarično ter ima pripraviti volilno reformo, vojaške dovolitve im uravnavo razmerja do Ogrskega.
Avstrija spletkari.
Dunaj, 23. jan.—Zaprtje avstro-Ogrske meje proti srbskemu uvozu živine pomeaja očividno protest (ugovor) zopet nameravano carinsko ali coino zvezo balkanskih držav, Devetdeset odstotkov srbske živine se izvaža v Avstro-Ogrsko,
Ponemčen Slovan.
Berolin, 20. jan. — Doeedanj pruski poslanec v Hamburgu, g. pl. Tschirsky, je imenovan nemškim državnim tajnikom za, vnanje zadeve namesto pokojnega barona Richt-Wfen.
rietntfka smola v Afriki.
Berolin, 20. jan.—Komaj so upori v Nemški vzhodni in zapadni Afriki srečno končani, pa preti v Kamerunu vojna. Kakor se poroča, so uporni domačini opustošili velika ozemlja v južnem delu kolonije ter nemške naseljence deloma pregnali deloma poklali. Položaj je jako resen in napravlja tu najslabši vtis.
TL© «snurčevanjje aeoztl;ravnih.
Columbus, O., 24. jan. — V po-sliavodaji se je vložil predlog, po katerem «e ima neozdravljivim bolnikom dajati iritrodelavno rešilo, če sami dopuste. Predlog, da se nasvetovana postava odkloni, je bil z 78 proti 82 glasom zavržen. Odbor bo sedaj o tem določal in poročal. Načrt postave določa, da ima vsak neozdravljivi in hudo trpeči bolnik pravico, prositi svojega zdravnika za sredstvo v dosego smrti. Potem se mora zdravnik o slučaju posvetovati o tremi drugimi zdravniki in «me dati bolnik« smrtno rešilo šele potem, ko ga opozori na neizogibne emTtne posledice.
Pa trika v cerkvi.
Philadelphia, Pa., 21. jan. — Birah in trepet je sledil nocoj v bap tički ocrkvi sv. Petra «¡¡a črnce na
18.	cesti,ko se je začul klic “ogenj”, in 18 oseb j« storilo smrt v zmešnjavi, dočim je bilo okoli 50 drugih Tanjenih. Začasa nezgode je bilo samo tristo oseb v cerkvi. Ogenj je bil neznaten in pogašen, predno so dospeli ognjegasci.
—--------------J.
ritieŽMl plaz.
Balt Lake City, 20. jan. — Sedem mož jo bilo danes usmrčenih po snežnem plazu v rudarskem taboru v Alti, kot so sporočile zadnje vesti pred pretrgom telefonskih žic. Nadaljnjih poročil ni možno dobiti
DVOJNA VELIKA NESREČA NA MORJU.
Vsled eksplozije na vojni ladiji storilo smrt nad 200 mornarjev.
120 žrtev na potniškem parnik«
Victoria, B. C., 24. jan.—Parnik “Valencia”, ki je bil na potu iz San Francisca z nad 100 potniki na krovu in 60 mornarji, je zadel ob pečine v ponedeljek zvečer v gosti megli pri otoku Vancouver in nič manj kakor 129 oseb je utonilo, ko so se skušale rešiti. Parnik tiči na čereh in bo bržkone razbit. Na pomoč poslani parniki ne morejo do ponesrečenega, na katerem so morda še žive žrtve. Te pa gotovo dohiti smrt, ko razburkani valovi parnik razbijejo. Petnajst oseb se je rešilo v čolnu, in te pripovedujejo o strašnih prizorih. Neka ženska je hotela svoje dete vreči v čoln možu v roke, pa je padlo v morje, nakar je skočila za njim. V mornarskih krogih se bridko toži čez službo z znamenji. Vladni brzojav od Tavoosh Islanda do brežine ni bil nikdar čuvan v redu. Ako bi bil včeraj funkcijoniral, bi se bile takoj odposlale ladije na pomoč.
Vojna ladija eksplodirata.
Rio de Jaueiro, 23. jan. — Brazilska stolpna ladija “Aijuidaban” se je v Portu Jaearepagua vsled eks-plozije pogreznila. Skorovsi častniki so bili usmrčeni ali ranjeni, a izmed tristo mornarjev je bilo 190 usmrčenih in 30 ranjenih. Stolpna ladija “Aquidaban” je imela strojev za 0,300 konjskih sil. Zgrajena je bila na Angleškem leta 1885. za $1,725,000 in je imela pet izpahoval-nih oevij za torpede. Moštvo je znašalo 350 častnikov in mornarjev. Štirje podadmirali so storili smrt ob katastrofi, ki so bili na iadiji, spremljajoči večje brodovje.ki se je nahajalo na pregledovalci vožnji v s vrbo, da se najde prostor za nov arzenal. Eksplozija se je pripetila v skladišču za smodnik, in ladija se je pogreznila v 3 minutah.
Cambridge, Mass., 22. jan. — Profesor Eliot je tu govoril o bodočnosti Združ. držav in rekel : “ Na celem svetu je opažati gibanje v prid demokraciji (ali ljudovladi). Ljudovlada je v tem stoletju geslo. V 100 letih se bo prebivalstvo ne-verojetno pomnožilo. Napredek pa je odvisen od zdravega značaja ljudskega- Reklo se je, da Ijudo-vladi nedostaje gotovih znamenitih svojštev, kakor spoštovanja do staršev in učiteljev in vladajočih glavarjev, vendar ni nikjer na celem svetu najti tacega češeenja žensk, kakor v tej republiki.”
Fieldoya oporoka.
Chicago, 111., 25. jan. — Iz 60 tesnopisanih stranij obstoječa okoli
20,000	besed obsegajoča oporoka (testament) pokojnega ehicaškega kupca prvaka Marshall Fielda, napisana s pisalnim strojem dne 25. feb. 1904, se je včeraj odprla. Skupna zapuščina znaša do $ 150,000,
000.	Za sina, ako bi preživel smrt svojega očeta, je bil določen samo en milijon dolarjev. Glavna dediča sta dva vnuka, ki dobita vse premoženje razun $25,298,000, ki se izplačajo žiahtnikom in v druge svrhe. “Field Museum of Natural Iiistory ” dobi $8,000,001. Hči dobi šest milijonov dolarjev.
Umorjen radi 45c.
Aberdeen, S. D., 28. jan. — V prepiru radi računa za 45c je sinoči belilec H. F. Falkinson ustrelil zobozdravnika dr. Drakea v Ashley,
N.	D. V desetih minutah je Drake umrl. Bil je oženjen ter zapušča vdovo in otroka. Zločinec je ušel.
Maščevanje
Boise City, Idaho, 23. jan. — Henry Neuenbaumer in gdč. Alice Powell sta bila zaročena, pa pred poročnim dnem je Alice zaročenca zavrnila in se izrekla za njegovega tekmeca. Neuenbaumer je odpotoval v Alasko pozabljat. To je bilo novembra meseca. Sedaj se je vrnil, in ko je zagledal svojo bivšo nevesto, njenega zaročenca, njeno mater in sestro, je vse štiri ustrelil, potem pa še sebe.
“Črna roka”.
Monongahela, Pa., 24. jan. — Danes so se izdala povelja zapreti 31 Italijanov, o katerih se misli, da so člani družbe anarhistov, z glavnim sedežem v Bairdu, Pa. Zaplenjenih je bilo nnibgo prisanj, v katerih se žuga življenju pennsyl-vanskega guvernerja Pennypacker, ohioskega guvernerja Pattison in drugih odličnih mož. po Združ. državah. Ampak sumljivci pripadajo bržkone samo “Črni rok'i”, t. j. družbi za izsiljevanje denarja.
Eksplozija v žagi.
Chippewa Falls, Wis., 22. jan.— Kotel ee je razletel v neki žagi v kraju Holombe, približno štiri in pol milje od tu, vsled česar je bilo šest delavcev usmrčenih in troje ranjenih. Žaga je hudo poškodo vana.
Eksplozija v hotelu.
Chicago, lil., 22. jan. — Včeraj je gromko eksplodiral parni kotel v Hotelu Windermere ob Cornell ave. in 56. cesti ter goste silno prestrašil
in vznemiril. Spodnji del hotela je razdejan, hišni inašlnist in kurjač je usmrčen in mnogo uslužbencev je ranjenih.
Rockefeller za vseučilišče.
Chicago, 111., 93. jan. —John D. Rockefeller je zopet daroval cbica-škemu vseučilišču (University of Chicago) $1,450,000. Vsega sku-Paj je g- Rockefeller daroval za omenjeno visoko Solo $14,399.827. 91.
Železniška nezgoda.
Chicago, 111., 23. jan. — Mnogo oseb je bilo davi bolj ali manj hudo ranjenih, ko sta trčila skupaj dva vlaka naduliene železniee. Blizu Morgan ceste je zavozil vlak Logan Square linije v vagon Humboldt Park linije, ki je bil vržen s tirov in razdejan. Oba vlaka sta bila polna potnikov, ki so ob silnem trčenju kar zletli s sedežev. Dve uri je bil promet pretrgan.
Naj «Fen zakladi.
Emporia, Kas., 21.jan: — Marion Turner in Alta Kreshrvatei tu trdita, da sta našla zakopan zaklad v znesku $100,009 pri Phoenis Moundu, južno od tu. Zaklad so 1. J8«4. zakopali baje trije možje, obkoljeni od Indijancev.
Neprestrašen dečko.
Menasha, Wis., 23. jan. — Starši •so odšli /.doma, pa je v drugem, nadstropju hiše eksplodirala petrolejka in plameni so se razširjali po sobi. Devet let stari Charles Gear je hitro skočil k svojima bratcema, v staro sti 2 ozir. 4 let, pa ju nesel navzdol iz hiše. Potem je tekel nazaj, vzbudil svojega 90 let starega deda, da se je rešil. In nazadnje je še z odejami udušil ogenj mali junak.
Zaročenec ženska.
Kansas City, Mo., 22. jan.—John Allaine Whittman in gdč. Marietta Jelly, blagajničarka v nekem res-tavrantu, sta bila v petek poročena pred sodnikom J. F. Buchananom. Danes je tukajšnja policija doznala, da je bil “ženin” ženska. “On” je sedaj v zaporu in bo sojen radi krive prisege. Rekel je: “Moje pravo ime je Pauline Webster.’ Devojka je rekla, da ne more živeti brez mene, in zato sem jo vzel — a.”
PREMOGARJI
IN OPERATORJI.
Skupna konferenca se vrši zaradi reševanja raznoterih vprašanj.
Tudi o štrajkm se toode govorilo.
Indianapolis, Ind., 24. jan. — Premogarska konvenci ja se je danes zaključila, ko se je konečno poročilo odborpvo o ustavi le neznatno izpremenilo. Mesto Indianapolis je zopet določeno za kraj konvencije prihodnje leto. Zanimanje je sedaj osredotočeno na skupno konferenco z operatorji, ki se začne j utri. Prva zahteva premogarska je, da se na konferenco dopustijo tudi izven ležeči distrikti. Operatorji iz držav jndiana, Ohio, Illinois in Pennsylvania, ki so dospeli semkaj, so združmo zoper dopust izvenležečih držav.
W!az,«a vprašanja.
Premogarska konvencija je naznanila svojim delegatom k mednarodnemu rudarskemu kongresa, da naj delajo v to, da se doseže ko-nečna ureditev glede prenosnih listov (transfer cards). Plemensko vprašanje se je zopet sprožilo. Črnopolti delegatje so zaželeli zbolj-šavo v tem, da se jim'odmerijo v distriktib, kjer so v velikih številih, zastopstva v okrajnih ur; d h in odborih. Zboljšava se ni uvedla.
«¿ají porelü© operatorji.
F. L. Robbins iz Pittsburga, ki
navadno zastopa vprašanja operatorjev in je njihov glavni govornik, je dospel danes. G. Robbins ni hotel ničesar povedati glede vprašanj, ki se bodo stavila operatorjem. Zlasti glede štraikoV ni hotel" ziniti besedice. “G tem bomo sami zase odločevali v Pennsylvaniji,” je rekel. “Zato se tudi nisem udeležil konference v Ohicagi. ” Rekel je, da bodo operatorji zborovali jutri zjutraj pred konferenco, na kateri se bodo odločevala, vpraša, nja.
MitetaeS« spet predsednik.
Predsednikom premogarske zveze je bii spet. izvoljen John Mitchell. Premogarji bodo zahtevali od operatorjev med dragim 124 odstotno splošno zvišanje plač. ter prepoved za dečke pod 16. starostnim letom glede dela v ali pri rovih.
Jclietski novici.
—	Okoli 75 Slovanov in drugo-rodoev iz Joliela je bilo sinoči na L koncertu svetovnoznanega goslarja Jana Kabelika v Chicagi. 1^ poroča se nam,« da je bil uspeh naravnost velikansk. Veliki Auditorium je bil poln do zadnjega kotička in igra nje na gosli je bilo tako izborno, da so vsi poslušalci kar prekipevali navdušenja. Na koncerta je bil zastopan tudi “A. S.”
—	Naš rojak Josip Mauser leži bolan na takozvani faripi (grippe) Veseli nas, da se mu zdravje že povrača.
Plaz-: zasul 7 dijakov.
Inomost, Tirolsko, 23. jan._____
Dvanajst bogoslovcev je napravilo jzlet v gorsko dolino zvano Hall-thal. Sedem izmed njih je zasul
plaz..
Taščo vzel.
N.blesville, Ind., 22. jan.— Elin Carey, 27, in Mary Gentry, 47 let stara* ki stanujeta blizu Perkins-villa, Sta danes dobila ženitno ličen
c o. Gospa Gentry je mati pokojne
gospe Carey.
Njena zadnja želja.
New York, 22. jan. —84 let stara Italijanka Marosianna Rosa je dospela semkaj, kjer jo je sprejel njen sin s svojo ženo.' Že leta in leta jfe gojila zadnjo željo, videti Ameriko. Pe' dnij jo je gledala vsa za ■mahnjen». Sinoči je rekla snahi, da je sedaj presrečna in bi rada umrla. Uro pozneje je izdihnila dušo.
Šola tatov.
New York, 22. jan, —Devet oseb je tu v zaporu, o katerih trdi» policija, tia so vzdržavale pravo “šolo tatov” na Second avenue Aretiranih je bilo tudi več “učencev”, ki so vse ovadili o pouku in drugem.
Zoper Japotive.
Washington, D. C.-, . 32. jan. — Zastopniki Californije v senatu in zbornici so pripravili nasvetovano postavo za izkljuoenje Japoncev in Koreanm-v. Poudarjajo-, da je samo v Califoruiji 60,000 in v Združ. državah 100,000 Japoncev, ki tvorijo nevarnost za ameriškega delavca.
Clevelandske novice.
Cleveland-, O., 20. jan. — Umri je Slovenec Karol Mohar, star 22 let, doma iz, Velikih Brasnič. V Ameriki je bil šele nekaj nad tri mesece. Previden je bihs-sv. zakra-menli za acairajoče. Pogreb se je vršil 10. t. m. iz cerkve sv. Vida, Vzrok smrti je bila sušica. Pokojnik zapušča mater, ženo in dva otroka, ter dva brata.
— Delo spreminjevanja ime» clevelandskih ulic, ki se je pričelo-al. januarjem; je že skoro popolnoma dokončano. 8eveda daje nov?, naredba povod mnogoštevilnim pomotam. Naša najbolj znana -cesta delom» obrani svoje ime. Poprej se je imenovala St. Clair St., sedaj pa St. Clair ave. Počezne ulice, ka kor M. u ni oh, Oiford, E. Madiso»
i.	t. d. bodo od sedaj zanaprejj znane po številkah, kakor 62., 68. cesta i. t. d. Nedvomno bo zlasti med našimi rojaki sprememba.dolgo povzročevala neprijetnih pomot in zamud!.	JV. I).
Proti nepoštenemu sam ničen j t».
V štev. 21. clevelandske Nove Domovine se naznanja, da nisem vet kot sourednik «služben pri listu in
se svari rojake* da ne zastopam več lista. :1 "
Ker ' ejc postavlja omenjeno Naznanilo v slabo luč, kakor da bi kaj ogoljufal, alt kaj drugega pregrel nega storil,,sem primoran resnici na ljubo objaviti te vrstice*:
Pred vsem sem bil jaz edini ured nik lista, odkar je postal J. J. Gr dina lastnik Nove Domovine, toraj že več mesecev. Ako se me nazivlje sourednika, je to zavijanje resnice
Odpovedal sem se uredništvu radi malih diferenc povsem prostovoljno, proti volji lastnika lista in njegovih in ničesar se m niti daleko zgodilo, da bi bil jaz na eden ali drug način pfiftiorar: odstopit:' od lista in ured Bistva.
Lista- pa jaz nikdar nisem zastopal ali bil vajen zastopati, razun trikrat, okoli it. avgusta, in sem račune takrat z upravnikom Svetetom takoj popolnoma dejal -v red.
Ivan Mulaček
LivH urednik Wove Domovine
'Zalivala.
$18.10 stane vožnja v Pueblo,
Denver ali v Colorado Springs via Santa Fe le dne « in 20 feb Prav nizke cene za “rotted trip” vožnjo d o prej omenjenih mest in Kansas. Oklahoma. Tea a», New Mexico, Indian Territory i. dr. H, C. Know Ron agt. ‘Santa Fe”.
Tera potom se iskreno zahvaljujem rojakom, prijateljem ter sobratom po naši slavni K. S. K. Jednoli za izkazano mi gostoljubnost ob priliki mojega obiska v So. Chicagu. Posebno pa Rev. J. Kranjec«, njegovi sestri z. družino, Fr. Medosbu i* .soprogi, A. Skal H in soprogi, J.
A.	MnU sr* obit,olji Staadohar. Pri gon imenovanih sem bil posebne prijazno sprejet,z» kar jim ostanem' vedno hvaležen.
Joliči. 111.. 22. |a 1 . 1 906..
Upravnik “A. N.”
Joliet, 111., 24- jan. — Šolska veselica, ki bo v nedeljo popoldne ob ^4. uri v Golobičevi dvorani, gotovo privabi toliko občinstva,da bo prostorna dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Vstopnina znaša samo 25c. Dostavljamo še sledeči dopis: “Pozor, starši in znanci naših ljubih učencev in učenk. Prosimo, pridite in se udeležite, šolske veselice, ki bode dne 28. ti. m., v obilnem številu, čisti dobiček je namenjen za okno v novi cerkvi, ki je bodo darovali šolski otroci. Treba je veliko svoto, in to bomo lahko dosegli, ako nam boste pri tem pomagali z dobrim srcem. ‘Šolske sestre."’
— Včeraj, t. j. v torek je bilo naše mesto v zastavah in dopoludne so veselo brlizgale piščalke po vseh tovarnah. Čemu ufeki? V proslavo zgodovinskega dogodka za napredni Joliet. “Track- elevation” ali pov-zdig skozi naše mesto držečih želez-ničnih tirov je zagotovljen, hvala Bogu! Na ponedeljkovi seji mestnega zbora je bila tozadevna pogodbena naredba zvana“compromise ordinance” sprejeta z 12 glasovi proti
1.	Po tej naredbi se imajo tiri Kock Island železnice odstraniti od sodni jskega čet verokotnika (courthouse square) in se ima zgraditi zvezni kolodvor (union depot). Železnice so naredbo odobrile. Za “track elevation” ali povzdig tirov se je Joliet poteza! dvajset let, in v ponedeljek sprejeta naredba je zaključek mnogoterih pogodeb, ki jih je razsojalo naj višje sodišče. Na stotine meščanov je bilo v mestni zbornici, ki so izid glasovanja tako burno pozdravljali, da se je čulo več blokov daleč. Za povzdig tirov se bo žrtvovalo $3,000,000 v Jolietu. Povzdig tirov pomenja veliko korist za tukajšnje jeklarne in druge obrti. Prizadete železnice so: Chicago Alton; Atchison, Topeka Santa Fe; Chicago,Rock Island <fc Pacific; Michigan Central; Elgin, Joliet & Eastern, ter Chicago,Lake Shore & Eastern. Proti naredbi je izmed vseh mestnih svetovalcev glasoval samo alderman John R. Walsh iz pete warde; odsoten pa je bil alderman H. T. Kelly, kije za naredbo. Župan Richard J. Barr in mestni klerk Matt Berscheid sta naredbo podpisala takoj po seji. Naredba je ista, kot je bila sprejeta pod županom Croliusom, ampak sedaj ima po najvišjem sodišču zahtevano tričetrtinsko večino vseh aldermanekih glasov, in zato ostane veljavna. Povzdig tirov bo dogoiovljen do dne 31. dec. 1908,kakor je določeno v pogodbi. Železnice imajo 64) dnij Sasa, da sprejmejo naredbo, a bržkone jo bodo takoj, in začetkom aprila meseca se menda že prične z delom. In tako se Jolietčanom vendarle izpolni dolgo negovana in najiskrenejša želja. Bitka je končana in Jolietu vstaja nova doba, doba največjega, vsestranskega napredka in razvitka. Usodepolna križišča cest in tirov, ki so zahtevala toliko človeških žrtev, izginejo. Jeklarna Illinois Steel kompanije se razširi ter dobi nov plavž in drugih zbolj-sav za nič manj nego $1,250,000. Stotero rok dobi novo delo in zaslužek. V prihodnjih osemnajstih mesticih se bo potrošilo skupno do pet milijonov dolarjev za povzdig tirov in zboljšavo jeklarn. Prebivalstvo naraste, nove gradbe se dvignejo in vsa kupčija vzcvete. Joliet res napreduje. Slava našim aldermanom in vsem, ki so kaj pripomogli k sprejetju naredbe o povzdigu tirov — slava jim! Kdor loče še kaj več doznati, naj obišče našega al-dermana, g. Antona Nemanicfea, ki gotovo z veseljem zadosti vsestranski tozadevni Radovednosti.
—	Društvo sv. Frančiška št. 29.
K.	S. K. J. priredi v soboto v Go lobičevi dvorani veliko veselico v proslavo svoje desetletnice. Gotovo pripomorejo vsa bratska društva in vsi rojaki sploh, da se veselica obnese kar najsijajneje.
—	Poročil se je dne 33. t. m. v tukajšnji farni cerkvi sv. Jožefa g. Josip Rus iz Lokvice z gdč. Marijo Panian od Treh Far., iz Rosalnic.
Ženin in nevesta sta oba iz metliške fare na Belokranjskem. Bilo sre čno!
—	Rev. Anton Sojar, župnik cer kve sv. Štefana v Chicagi, je že prestal nevarno bolezen,hvala Bogu. V ponedeljek smo imeli veselje pozdraviti ga v naši tiskarni.
—	V najem se odda takoj sloven-
ski mladi zakonski dvojici stanovanje pod h. št. 5)1 na N. Bluff cesti. Stan obsega 4 sobe, ima plin in izvrstno vodo. Doslej sta bivali v njem dve slovenski družini. Za podrobnosti je vprašati:	Flexer’s
Drugstore,Corner Bluff & Exchange streets.
—	11 let stari crnček George Kearns je bil v ponedeljek zasačen, ko je prav lepo ukradel $1.25 v mesnici tvrdke Joutes & Ço. v Golobičevem poslopju na N. Chicago cesti. Pomagal mu je pri tem belopolt pajdaš. Oba sta morala na policijo. Vsled njune mladosti ju je sodnik odpustil, po strogem ukoru.
—	John Petrovič, 1314 Broadway, je v ponedeljek javil policiji, da je njegova žena zapustila dom in otroke zadnji četrtek, odkar ni več slišal o nji. Bržkone se ji je pamet zmešala, pa je revica šla nevedoč sama kam. Pred odhodom je bila samo tri dni doma, odkar je prišla iz bolnišnice sv. Jožefa.
—	Neki “Jack the Hugger”, t. j. Jakob Objemač je baje strašil zadnji čas po “hribu” mlade in stare ženske. In policaj Albert je v petek zvečer že prijel nekoga, ki pa nikakor ni pravi, pravijo, in zato rajši molčimo o tem, vsaj danes še.
—	Policijski sodnik je imel v ponedeljek dopoludne dela čez glavo, ko so se jeli iz celic opletati do njega mačkasti grešniki prejšnjega dne, ki jih je bilo kakor listja in trave. A med njimi ni bilo nijedne-ga našega rojaka in ne Slovana. Da bi le bilo vedno tako.
—	Čudno vreme to zimo, res. Zadnji teden pomladansko soince, v nedeljo zjutraj grom m tresk, čez dan topel dež in zvečer spet grmenje, a potem ponoči in drugo jutro babje pšeno ali sodrica, med tuljenjem viharja, ki je hudo poškodoval brzojavne in telefonske žice ter delal pocestni železnici dokaj preglavice. Sinoči je pa melo in danes spet sije soince, da se oledenelo drevje bliska in iskri kakor polno demantov.
—	V oddelku zvanern “rolling mill” tukajšnje jeklarne se je ponesrečil zadnjo sredo popoludne neki A. Thunberg. Ujela se mu je desna roka v stroj in tako zelo poškodovala, da so mu jo morali odrezati.
—	E. Ramey, kolektor za “Metropolitan Insurance Co.”', je bil v četrtek zvečer ob pol sedmi uri na Manning ave. napaden, krvavo te-pen in oropan za $50. Napadalca, en črnec in en belokožee, sta ušla pravici.
—	Robt. E. Ward od tvrdke R. E. Ward <fc Co., ki ima agenturo za “Equitable Life Insurance Co.” v tem mestu, je izginil neznano kam, ko je s ponarejenimi papirji ociganil več meščanov za $20,000. Že sredi zadnjega tedna so baje pogrešali Warda, a policija je o tem doznala, ko je bil poštenjakovih že na varnem bogvedikje.
—	Lisic je prignala zima v joliet-sko okolico toliko, da so se farmarji organizirali v svrho, da prično uničevalno vojno zoper kuram nevarne zvitorepke.
—	“The Will County Farmeis' Institute”, to je zveza okrajnih farmarjev je zborovala zadnji teden v našem mestu. , Udeležba je bila sijajna.
—	Rockdale je na vrsti, da postane dober kraj. V nedeljo popoludne je bila tamkaj ustanovljena neka liga ali zveza v obrano in obrano postave in to zlasti nedeljske o krc-marstvu. Ustanovni shod je bil dokaj šumen, pravijo. Neki udeleženci so bili tako Židane volje, da so se
navzoče zastopnice nežnega sppla prestrašile in pobrale domov. Rock-dalski župan je baje goreče zagovarjal salune, ker je salunar sam. Prihodnjo nedeljo bo drugi shod istotam.
—	Sedem let je delal v našem mč-stu neki Wm. Baker in si prihranil $700. Zadnjič se je izselil v Kalamazoo, Mich., da tam stalno ostane. Pa komaj tja prišedši je izgubil mošnjo z $700. Vsled izgube je skoro zblaznel, pravi brzojavka od
tam.
—	V nedeljo so slavili svoj go-dovni dan “odlični jolietski Antoni”. Večer v Golobičevi dvorani je bil baje lep. Vabilo pa je obetalo tudi popoludansko zabavo, seveda za drag denar, a to vabilo je bržko-ne sestavil ka*k humbugar; kajti vkljub visoki vstopnini ni bilo popoludne nobene zabave.
♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦*♦♦♦<♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ H4444H4 •♦♦♦ ♦♦♦444444444
liridgeport, 0., 21. jan. — Cenjeni mi “Am. Slovenec”, dovoli mi malo prostora v tvojih predalih, da naznanim rojakom novice iz naše naselbine.
Kat se dela tiče v tukajšnjih pre-mogokopih, je zdaj nekekolikobolje, kot je bilo v letu 1905. Premogar-ska družba Lorain Coal & Čoke Co. obeta dosti dela, če je res kakor se sliši, da ima za 2 leti naročila. Ta družba ima naj večje premogove rove v Ohio. Le žal, da se premog že po vseh jamah koplje s stroji ali maši-nami, kjer mora delavec več trpeti, a manje zasluži. Barone premogar-ske seveda to nič ne briga, samo da imajo oni večji dobiček.
V tukajšnjem novem premogovniku, ki je last Moreš Run Coal Co., se dela bolj po malem, a upati je, da se začne tudi boljše, vsaj tako
Začnite danes...
Sur pregovor že pravi:	“Prav začeto, je na pol storjeno”. Začnite
torej novo leto prav, stem da preskrbite svojo hišo z najboljšimi zdravili proti kašlju.
Severov balzam za pljuča
je že dvajset let nedoseženo zdravilo proti naslednjim boleznim:
Kašelj, Asthma,	Hripa.	Bljuvanje krvi,
Prehlad, Bolečine v prsih, Bronhitis, Vnetje pljuč, Vnetje trebušne mrene, Oslovski kašelj.
CENA 25 CENTOV.
■	— - a -----
“Tri sine in eno hčer imamo in tekom petindvajset det nam nikdar ni bilo treba poklicati zdravnika zanje, ker smo vedno rabili Vaš balzam za pljuča kadarkoli je pretilo prehlajenje ali bolezni v pljučih in vedno jih je ozdravil. Mr. in Mr*. John Soustal, Reading, Pa.
j obetaj c
Kar se tiče tovarn v tukajšnji okolici, poslujejo precej dobro. Slovenci smo večina uposleni po jamah tukaj, bratje Hrvatje pa po tovarnah, kjer imajo veliko naselbino v Benwood, W. Va., kakih 6 milj od tukaj.
Vreme imamo letošnjo zimo iz-vauredno, danes 21. jan. imamotako gorko, da se lahko meri z vsakim dnevom meseca junija. Kako dolgo 6e bomo tega vremena veselili, je v tem času težko določiti.
Iz Cheroke, Kansas, nam je došla brzojavka, da je tam ubilo 17. t. m. našega vrlega rojaka Jakoba Gorišek. Pred tremi mesci je odšel od tukaj iskat si boljšega zaslužka, a našel je prezgodnjo smrt v tujini. Pokojnik je bil doma z Domžal na Gorenjskem. Tukaj zapušča brata, v stari domovini pa stariše in brata. Star je bil okoli 26 let. Bil je član postaje 19 od društva sv. Barbare, Forest City, Pa. Pokojni je bil vseskozi pošteua duša, priljubljen vsakemu, kedor ga je poznal, ter vedno dober katoličan in pravbslo-venski sin. Bodi mu tuja zemljica lahka!
Ob Sklepu želiru našemu vrlemu listu “Am. Slovencu” obilo dobrih naročnikov. Posebno Udje naše K.
S.	K. J., katere glasilo je Am. Slovenec, naj bi ga vsi čitali. Mala svota 1 dol. se že plača, pa je berilo za celo leto in udje natanko vedo o ravnanju in stanju naše Jednote. Koliko manj neprilik bi imeli dru štveni uradniki, ako bi člani čitali vedno glasilo Jednote, ter se o njenem stanju natanko poučevali. Za-toraj podpirajmo naše glasilo, ki za mali denai podaja vsega, kar nas zanima in kar je koristno za naše dušno in telesno stanje.
Bratski pozdrav!
M. Hočevar.
Ako hodite po globokem snegu, in zmočite svoje noge, se vsedete na prepih — iz vsega tega prihaja prehlad. Kašelj in prehlad, ki ni6ta kronična, se moreta ozdraviti v enem dnevu z najbolj hitro delujočim sredstvom, kar jih pozna znanost.
Severovi tableti proti prehlajen ju
ozdravijo influenco, hripo, prehlajenje in ne puščajo nobenih slabih učinkov za seboj kakor mnogo takozvanili za kašelj Nosi vedno eno škatljo seboj! Oni so zarovalna polica proti prehlajenju.	Cena 2 5 centov.
V vseh lekarnah.
Zdravniški nasveti brezplačno.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
G. F. REIMERS Stefan Stanfel, TROST KRETZ
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač i v steklenicah.	Telefon 1343. j
N.229 Blnff Str., JOLIET. ILL.
na voglu Ohio in Chica» •lohet. III.
ZASTONJ !
Da se naši občezuani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraj« in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj 8e nepo-zu&ul, smo pripravljeni na žel jo vsakomur jcduega zastonj doposmti.
To je pomenljiva ponudba od nnse tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati* ker to je
d^fedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivf, slabotni, nervozni, ako so prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenjaživcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagali, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa oz-
Dobro verno, da d»S električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniKom priporočali, da zadobirrto s tem 8e fečjo priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pas je torei vse učinil, kar ste mi obDubili, in Se več. pasme j« iznova zopet pomladil.* Fran Jenčič, 30 liryon Ave., Chicago, UL
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime in Daslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.»
121 Cedar Street.	Sew York, N. Y.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo. izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
G BO. BAJT, lastnik.
107 Rubv Street. N. W. Phone 1439
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SNIODK.
Posebnost so naše
‘Tiie D. S." lOc. in "Meemtam” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Pozor, rojaki!
Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni. da sem otvoril prve vrste
Phoenix
Gostilno,

S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street.	.lolief. 111!
Šivam, [»opravljam iti čistim ebleke. Po najnižje ceni.
Bnffet
1131 K. Hickorg >St., Joliet.
Točil bom izvrstno Sohlit.zovo pivo, naj-boljšajžg3nja in prodajal izborne smodke. V obilen obisk se priporočam
ANTON SKOFF.
N W. Phone 609.

Dne 22. januarija sva prejela iz starega kraja žalostno vest, da so 8. januarija umrli najin
oče '
Anton Sojar,
Cerkvenik v Spodnji Šiški. Vsem prijateljem in znancem, posebno pa čč. gg. slovenskim duhovnikom v novi domovini jih najtopleje priporočava v molitev.
Chicago, 111., 28. jan. 19Qfi. i( /lev.) Anton /Sojar, župnik. Frančiška tštr/ar.
Katera lastuje večinoma vse pšenične elevelre v državi Minnesota je pred kratkem postavila največji in najmodernejši mlin kar jih je v Ameriki sploh, in je začela mleti narboljšo inoko, kar se sploh za-more dobiti iz pšenice. Da se ta družba izkaže pravični v svojem trdilu, je poslala firmi
Oplin & Sitar Bros.
v Joliet, 111., eno karo moke za poskušnjo. Da se vsak lahko prepriča, si haj pride moko pogledati, in začudil se bode izvrstemu blagu ter nizkim ceBam.
¡Simon Milling Co., Red Wing, Minn.
MAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast £e zelo okusna ter je garantirano cista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet. 111. Northwestern Phone 1113. ____________Chicago Phone 4581

Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po nujgodnejšik pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta-Piši ali pa se oglas» pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim veano sve-fte pivo, fino lvalifornijakc viBo, dobr»; žganje iu tržim najboljše sntodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
n
IZ STARE DOMOVINE.
)	KRANJSKO.
Metlika, 4. jan. Franc Schoen-
brun umrl.
—	Poslopja na ljubljanskem graja bodo letos primerno prenovili.
—	Tovarna sodavice v Ljubljani ,je v pretečenem leta razpečala 110,-210 sifonov in 70,864 pokalic. Skupno toraj 181,074 polnih steklenic.
—	Iz policijskega nadzorstva je pobegnila 19letna Frančiška Kos iz Polhovega gradca. Kos je zelo nevarna tatica, bila je že tudi v prisilni delavnici.
—	Ponesrečeni delovodja. Z re silnim vozom v deželno bolnico je je bil prepeljan g. Anton Letna delovodja pri tvrdki Toennies. Po nesrečil se je v gozdu pri Vodicah, ko so delavci sekali smreke. Padlo je deblo nanj in mn zdrobilo kost «m desni nogi.
—	Buffalo-Bill v Ljubljani. Kakor ffe poroča pride na spomlad v Evropo veliki ameriški cirkus “Buf falo-Bill”, ki bo imel dve predstavi meseca maja tudi v Ljubljani. Cirkus bo postavljen v 4 urah, ima do 509 konj in vozi na 5 vlakih iz kraja v kraj.
—	Cerkev sv. Jožefa na Viču, za kojo so kupili stavbisče ob državni cesti nasproti šolskemu poslopju, pričco graditi prihodnjo pomlad. Stara cerkev postane potem podružnica novi farni cerkvi. Cerkev dobi tri acve zvonove ter orgle.
—	Četrto poučno potovanje kranj «kih kmetovalcev priredi e. kr. kmetijska družba kranjska jeseni t.l. na južno Tirolsko in na severno Laško
v svrho proučevanja vinstva in zla-•stl umnega kletarstva, ki je zlasti na južnem Tirolskem zelo zgledno in razvito. Potovanje bo vodil de želni potovalni učitelj Frančišek Gombač.
izvrstno delo je 1 t. decembra ob veliki asistenci številnih, sosednih gg. duhovnikov slovesno blagoslovil velečastiti gospod Lavrenčič, dekan kamniški in govoril znamenito o zgodovini cerkvenih orgelj. Slava mn, slava pa tudi g. mojstru, ki slavi s tem produktom lep jubilej. Te orgije so namreč stoto delo tvrdke “brata Zupan”. Nobena domača tvrdka orgljarske umetnosti še ni dosegla tako velikega in častnega števila.
—	Namesto novega leta — smrt.
Veselim družbam po Ljubljani, ki so praznovale novo leto, so prvi tre-notki novega leta prinesli pretresljivo vest, da je v krogu novega leta čakajočih svojih gostov hipoma pre-minola velespoštovana gospa Josipi-na Počivavnik,daleč na okoluznana imejiteljica hotela “Lloyd”. Gospa je veselo pričakovala novega leta, že so ugasnile v restavraciji luči, govornik je že pozdravijal prihajajoče novo leto, gospa je vzela v roki reni, da bi bila polnoči, nakrat ji omahneta roki. “Meni je slabo” vzdihne, ljudje priskočijo k njej hoteč ji pomagati, a v par trenotkih ko so zopet zasvetile luči v restavraciji kot znamenje novega leta je bila —• mrtva,	^
—	Novomeške novice. Umrl je J. Klemenčič,zemljiški knjigovodja v pokoju. Bolehal je več časa. — Nad sto let stara je bila gostilna, v prejšnjih časih imenovana pri “Flegarju” pozneje pri “Kroni”. Kupil je hišo mož, ki je bil že 16 let gostilničar, a nagajali so mu razni faktorji, da ni dobil koncesije, češ, gaj ima dovolj premoženja. Te dni pa je lastnik dobil koncesijo in na sv. Treh kraljev dan je zopet otvo-ril gostilno. — Potres smo čutili starega leta zvečer okoli pol 10. ure. Podzemeljsko bobnenje se je ponovilo tndi na novega leta dan okoli 7. ure. Sunki prihajajo od jugovzhoda in vzhoda.
bi bile treba narediti celo pot okoli glavnega odra. Pri tem pa se je moral boriti z raznimi ovirami. Podrl jezzvonci obdano kuliso in je mislil, da je že na cilju, ko je nenadoma zašel med dve veliki omari za otroke ki so bile pripravljene za neko znano igro. Predigra se je bila končala in nadzornik, cela četa uslužbenoev je iskala “Tonio” po celem gledališču. Med tem je nesrečni pevec delal z rokami in nogami, da se reši iz zadrege. Godba je začela drugič in tretjič predigro, gledališčni inten-dant je planil v sveti jezi iz svoje lože na oder — tu je dobil nesrečnež orjaške moči. Kakor Samson v tem-peljnu filistejcev dva stebra, je prevrnil Naval dve omari z enim samim sunkom. Moral je peti arijo: Pod vašo zastavo se podam. Navadno se jo poje z vsem glasom. Naval pa je bil tako brez vse sape, da je le sopihajoč, z velikimi odmori zamogel peti posamezne besede. Že se je bal, da ga odpuste, da pade zastor — mesto tega pa je donelo burno priznanje po celem gledišču. Tonio se ni samo ne blamiral — postal je naenkrat umetnik prve vrste.
—	Notar Versec. Iz Sevuice se poroča: Dne 31. grudna 1905 je nenadoma preminul v Sevnici g. notar Franc Veršec.
—	Nazaj v katoliško vero. V Framu pri Mariboru je bila v ondot-ni cerkvi sprejeta v katoliško cerkev Marija Bračko, šivilja, ki je lani prestopila k protestantizma. Upala je trdno dobivati veliko “podporo”, a se je motila. Nemirna vest in žalost jo je prignala nazaj.
—	Povožen je bil posestnik Anton Treo iz Arje vasi pri Celju. Pri Pletrošci so se snu splašili konji, padel je pod voz in se ponesrečil. Dragi dan je umrl.
—	Ponosen narodni obrtnik je vsekakor gosp. Florijan Šribar, kovaški mojster v Gaberji pri Celjp, ki je sklenil in ki svoj sklep tudi res izvršuje, da ne vzame dela od nobenega nemškutarja, pač pa od poštenih Nemcev in seveda tudi od Slovencev.
—	Zdrav kraj. Na Čateža ob Savi pri Brežicah se je pripetila redka prikazen, da ni v župniji že nad ono četrtletje nobenega mrliča kljub temu, da šteje 1800 duš. Tudi nima že drugo leto nobenega neza konsko a letos tndi nobeneg* mrtvo rojenega otroka. To kaže pohvalno zmernost ljudstva kljub temu, da je Čatež dober vinoroden kral ter blizu mest in obljudenih krajev.
—	Umrl je 4. jan. v Kamniku prečastiti gospod Janez Oblak, častni kanonik, vitez Franc Jožefovega reda, dekan in župnik v pokoju. Pokojnik se je porodil na Vrhniki 7. maja 1833 in je bil v mašnika posvečen 22. jul. 1856. Kot duhovnik je služboval za kapelana šest h t v Škofji Loki in osem let v Starem trgu pri Loža, kot žapnik in dekan v Cirknici dvanajst let in v Kamniku od leta 1882. do 1902.
—	Umrl je 3. jan. na sv. Mar iina cesti št. 2 vpokojeni o. kr. major deželne hrambe gospod Karol Komp v 70. letu svoje starosti. Pokojnik je bil izredno blag in pleme nit značaj, mož kremenitega verskega, prepričanja in resnično vzornega krščanskega življenja, ki se je zlasti zadnjih devet let, odkar je bil stopil v pokoj, vsaki dan udeležil dveh, treh sv. maš ter dopoldne in popoldne cele ure preklečal v pobožni molitvi in premišljevanju, najrajši v veličastni predmestni cerkvi sv. Petra.
—	• Potresno gibanje skozi celo : noč. Iz Novega mesta se piše dne [ 3. jan.: Danes ponoči se je od enaj-
iste ure naprej pa do štirih zjutraj venomer občutilo rahlo gibanje ze meljskih tal; to gibanje motila sta le dva krajša sunka; prvi okrog pol dveh, drugi okrog S. ure zjutraj.
| Predznaki nadzemeljskih nemirov se konstantno drže na severovzhodu proti jugozapadu. Nemirno gibanje — brez bobnenja iu san kov — se je proti večeru zopet obno ! vilo.
— Jubilej orgljarske tvrdke Z >-pan v Kamni gorici. Nove orgl.e ,' je postavila na Vranji peči tvrdka Brata Zupan iz Kamne g■ rioe. To
—	V župniji Mirna, Dol., je bilo lansko leto rojenih 43, umrlo jih je tudi 43, poročenih je bilo 17 parov doma, 2 para drugod, skupaj 19 parov, dočim je bilo sklicanih 27 parov. Iz Marijine družbe so je omožilo 5 deklet. Bolnikov je bilo previdenih 49. Izmed rojenih je bil samo 1 nezakonski. Vsa čast taki fari.
—	Zaradi poneverjenja bo sedel mlinar Fr. Močnik iz Spod. Domžal 3 tedne. — Ker je posekal tuje borovce, bo zaprt Anton Kopač 6 tednov. — Zaradi telesne poškodbe je obsojen Jože Rozman, delavec v Podrečah na 8 mesecev ječe. — Radi psa v zapor. Mesarski pomočnik Alojzij Trškan in hlapec Jožef Faigel, oba pri Devici Mariji v Po. Ijn, nista pustila vzeti konjederca psa Ziprta bosta vsak po 14 dni. — Vsled telesne poškodbe je obsojen mizar na Zgornji Hrušici Anton Hli-bš na 11 mesecev težke ječe. — Hud izvošček, Jožef Bevc je sunil v prepiru z nožem nekega vojaka in dobil zato 0 mesecev ječe. — Vsled koukurza je obsojen Karol Zavšk, kramar in gostilničar na Uoaki (o kraj Brdo) na 4 dni ostrega zapora. — Vsled tatvine je obsojen Anton Gorjup, mehanik z Viča na 3 tedne jtČd.
—	Kako je Fran Naval postal slaven. Znani slovenski operni pe-v--c F. Naval Pogačnik pripoveduje na šaljiv način dogodek, kateremu se ima zahvaliti aa svoj prvi veliki vspeh: Bilo je leta 1889, ko je živel Naval (Pogačnik) v Frankfurtu ob Meni še nepoznan kot pevec prve vrste. Ko je neka Sembrich gostovala v tamošnjem gledišču, je moral naenkrat prevzeli celo vrsto prvih vlog. Brez vsakega strahu se je lotil svoje naloge. Igrali so “Pol-kovo hfii”. Ko je imel Naval prvi prizor za sebej, je mirno čakal v garderobi v svesti si, da ima daljši odmor. Kar naenkrat se začne predigra k njegovi drugi ariji. Pozabil je bil novi red. V trenutku je pre vrnil nekaj stolov, drl preko nc-ega dela ca na < dru in hoiel (liriki na oibr Kar se spomni, da bi moral nastopiti od naspiotue strani. Sedaj
—	Največji betonski most v Avstriji. Betonski most čez Idrijco pri Sv. Luciji je bil par dnij pred Božičem popolnoma dovršen. Ta most bo naj večji betonski most v Avstriji.
—	Nemški cesar veleposestnik v Opatiji? Na Dunaja je umrla bo-gatašinja Lavra grofica Henčki, ki je imela veliko posestvo v Opatiji. Pravijo, da je tri svoje dvorce: “Neptun”, “Rozalija” in “Aron” zapustila nemškemu cesarja. Če se obistini ta vest, postane nemški cesar veleposestnik v Opatiji.
—	Brata je umoril radi drevesa. V Ridovici pri Samoborn je kmet Vid Česnik zabodel svojega brata z nožem v trebuh. Brat je umrl. Vzrok: prepir radi nekega kostanja.
—	Nova tovarna v Zagrebu. V Zagrebu zgrade “Kemično tovarno” z akcijskim kapitalom 3 milijonov kron.
—	Zagreb, 2. jan. Ob 5. uri 25 minnt zjutraj je bil ta 5 do 6 sekund trajajoč močan potres, kateremu je v par sekundah sledilo več vertikalnih sunkov. Na nekaterih hišah so se pokazale razpokline. Ta potres je bil od 1. 1880 najmočnejši, porušil je mnogo dimnikov, ceste so pokrite z na cesto padlo opeko. Prebivalstvo se je silno prestrašilo in je zelo vznemirjeno. Na hišah je velika škoda. Ob 6. uri zjutraj so bile že vse kavarne polne občinstva, ki je govorilo o potresu. Po dopn-lndne došlih brzojavnih poročilih so močan potresni sunek danes ob pol 6. uri zjutraj čutili na Jančem, v Novem mestu, Šmariji, Celju, Mariboru, Gradcu in Pulju. Istočasno s> imeli močan potresni sunek v Ljubljani. Kozarci v omarah so žvenketali. Znaki v potresni opazovalnici kažejo na 300 km. od Ljubljane oddaljeno potresno središče.

>
*
4
USTANOVLJENO LETA 1893.
SA
*	GLAVNA PISARNA:	* -
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
*
TELEFON 3798 CORTLANDT.
ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB. & & &
Pošilja denarje y staro
---------— domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke
----------— po izvirnih conah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
. je najprlpravneje mesto za naseljence in dela jem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite,
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
Vsakdo naj pazi nil hišno številko 1091
Podružnica :
1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
+
(
4-
I' t»-
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
Y zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
Amerikanski Slovenec samo $1 na leto.
•v
I
1
S
Si
■a
1
s
I
1
I
■s
i
I
Sl
i
-Ji
CLOY
!?
ni
KATERI NE BI BIL ŠE (’ITAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD LJU- jf Dl O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI. S KATERO . I VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLATNI	te-
I	F
Dr
C. Collins M.

ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo „Zdravje“, s katero
I
M
I
Knjiga: ZDRAYJE.
je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi o:i popolno« / ma in temeljito ne poznal.
I
te
m
i
I
1
ul
7¿itATS! f	Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne-
ACilU! dj i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker j| Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času nepolnoma ozdravi, bodi si hetere koli notranje ali zunanje telesne bolezni
Ozdravljen. Reunia- Ozaravljcii« glavobola, OzdrarV -«.sija, Ozdravljen: živčne bo- [| tizina in kronične	situjiein jetike. Jezni, pokvarjene Krvi ||
in izpadanja las. jf
bolezni želodca.
notranjih ženskih organov.
?
1
Marko Lepetich,
Olga, La.
Alojzia Slama,
Clarkson, Nebr.
Janez Zabukovec,
Box 86 Butle, Mont.
John Krnač,
Box 14 Comiiirvil t
Poleg teh imamo na rozpoiago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja j štora, ne moramo tu priobčiti.
1 PftSZlkŠ f Prec^«> se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniš j niJjdm i pišite po knjigo zd ra v je ter pismu priložite nekoliko znan j nin », nakar Tam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete nakani j Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete loži- m | opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili.
! V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko č s	k<
I glavne znake m to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljaite ¡-a : >
E. C. C
J
JE I>I CAL INSTJ 'F1 °
140 West 34th Street,	N EVv
Potem smete biti z mirno cb.šo prepričani v kratkem por»o'irvn-■» o/^nv |	Zavo.i I)r. E. 0. Collins-« .je.oivoijen o.l io ure dopol--ii.c <)<i 5. p «.
:SElžffi?7.35E2gag3&aggsaga8aS»HaimBBBaiBBHgiHiKmpaa«an»aasaa.;jiaiaBarei5is3a.-,
Ustanovljen S. 1891.
Prvi m najstarejši 8loyetu>ki katoiiški lisi v Ameriki ¡n glasiio K S. K.Jednote.
Izdaja ga. vsaki petek
UIIBHl 'MOTO DRUŽBI.
Jfera&tinft za Združene liržave le proti jredplači .$1.00 a» letuj sa Evropo preti predplafii $2.00 na leto-
Dopisi' iti dsaarrut pošiljalve n»; se pošiljajo Bit
AMERIKANSKl SLOVENEC
Joliet, 'Ul.
TNttkjtm* Satefoaa Chicago in Interstate; 509 Ui»dai8tv a. telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKl SL0VENEC
Established 1891.
The gtst and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and 'official organ at G-. O. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by .the
Slovefttc-Aiuirican Printing: Co.
Joliet. 111.
Adverting rates seat on application.
CERKVENI
** I*«': nedelj..
39.	{»ondeljek
30.	'' ftorek
31.	sreda
3.	f«h -četrtak petek siiho ta
KOLEDAR.
4. po razgl. Gosp. Frančišek Sal. Davorina Peter Noi
Erigida, devica Svečnica.
Blaž..
-s
’ Strah božji
Vzgled za družine sd prebivalci bife ,v Nazaretu, ki so v aji Sivele iri-aVdts osebe.
Z&. katoliške družine, ki jim Bog prav mnogoštevilnih dobrot daruje in bo- daroval, ako žive Bogu všeč-«® življenje ter hodijo pred njego-*im obličjem in delajo složno, za kar so prejeli od Boga moč.
Pred njegovim obličjem hoditi— žfega se mora družina zavedati, da je Bog blizu, da mu misli in govori «e ostanejo skriti. Njegovi najsve* •ojsi voLji se mora pokoriti in gledati., da izvede to, kar ta hoče.
Zatorej -se ne bomo prikupljali bližnjtkom, njihovo hvalisanje nas »e bo pridobivalo in odobravali ga ne bomo, ker bi jim takisto pomagali prevzeto vati se; pa najsi nas ake osebe zato gledajo tudi pisano. Bedaki in nespametniki so, ki sami mehe- povzdigujejo. K temu ne pomagajmo, kajti Boga žalijo in sega, se čuvajmo. iNaklonjenosti «eh. ijo.dij ne potrebujemo, a potrebujemo pa naklonjenosti od Boga, ki je daroval svojega edinoro-¿enega Sina Jezusa Kristusa. Tega ■častim.©, temu sledimo.
V taki družini je red Kristusov «domačea. Soprog je tu takorekoč patriarh (očak) v hiši; tu je on gla •Mt dražiuski in je čislan kot predstojnik. Tu se otroci vzgajajo v strahu božjem, tu se soproga navaja na to,, kar je dobro. Eno potrebo, ljubezen do čistosti, imejta mat to žena, Ta razodeva s/ojo eiijo, krotkost, prepira in pričkanj« oi v toki .družini. Ljubezen in odkritosrčnost sta najti tu. Tu se jezik, brzda in žalitve ni slišati. Jezik brzdati proti bližnjikom, kj »Bežen do bližnjega, neg k-d e na -■seba, do vseh ljudij. Tu se »bču}e z 'ljudmi, ki žive v strahu ft«>Xjem. Ta se uče ponižnosti o-.eoei, ki toliko veljajo pri Bogu, -o: ljubili bodo Boga s čistim, ne dolžnim srcem,
5>mžina brez strahu božjega se razvijp v prav žalostno družinsko iiVŠfenje. Kjer je pa strah božji, fcHB budijo v čistosti duha.
Strah tiožji je dober in velik a 'noja v njem je brezpogojno potreb i.a v zveličanje. Nihče ne hodi po ozki poti, ki se ne boji Boga. Če jjtt «trsa božji v kaki družini zrahljan,, potem nedostaje tupatam, po-mm. jo nekaj narobe, kakor pravilna©.
Roigled nazaj in naprej,
(Konec.)
Zadovoljno s pridobitvami pro Mega leta stopa ljudstvo Z d r u ž. f r l a v v novo leto. Staro je do *e«lo več, nego je obljubljalo. Ob .njegovem začetku ni bil razgled •ioveela jasen. Nekatera znamenja
so kazala na hudo vreme. Izostalo je. Obrt in kupčija sta procvitali, farmarji so pridelali obilih žetev — napolnjen je skedenj in sod, in denarna shramba ni prazna. Ko bi zlato moglo Osrečiti ljudi, potem bi ¡moral svet Američane zavidati za množino blaga in zlati blagoslov, ki neprestano teče kakor iz roga obilnosti. Njive ameriške so ustvarile neverojetne vrednosti. Na $6,415,0000,00 cenijo skupno letino našega poljedelstva v prošletn letu. To je 256 milijonov dolarjev več nego v vsejedno obilno blagoslovlje nem letu 1904., doeim jc leto 1903. nadkriljeno celo za 498 milijonov dolarjev. Tako je ustvarilo ameriško poljedelstvo v dvanajstih mesecih vrednosti, ki so enake delniški glavnici vseli železnic naše republike. To je bilo peto mastno leto, ki je bilo podarjeno farmarju; vsled tega je poskočila cena orni zemlji v istej dobi za 33 odstotkov.
A nele poljedelcu je bilo zadnje leto dobro leto. marveč tudi tovar narju iu trgovcu. Naše obrti so cvetle kakor menda nikdar preje. In iz zemeljske notranjosti so se spravljali na dan najbogatejši zakladi. Vemtí, da je železo hrbtenica naše malerijalne kulture. L. 1905. je ameriška-železna iriffiffetrija spravila na dan 23 milijonov ton železa v gručah ali 'čPfotdh, Ali 7 milijonov ton več nego v prejšnjem letu. To je 40 odstotkov železa, produciranega v omikanih dežeiah «a zemlji, Poljedelstva in radarskim obrtim ima Amerika v prvi vrsti zahvaliti svoje srečno materijaino stanje ia sedanji “dobri čas”.
Ali bo i r a j a 1 ta “dobri čas’", ali se bo leto 1906. pridružilo kot šesto peterim prejšnjim ? Znamenja kažejo na to. V merodajnih krogih res tudi mislijo, da reakcija (nasprotno stanje) ne bo nastopila, vsaj začasno ne. Obzorje naše “prosperitete” ali uspevanja je brez oblaka: sijajno je zašlo leto 1905., nekaljeno je vstalo novo. In to obljublja, mogočno pospeševati vsekako čudovito raztegajoči se razvitek naše materijalne (snovne) kulture — in s tem bogastvo, izobilje in — prevzetnost.
V zlatu se naslajamo, je pisal zadnjič eden ameriških najboljših borznih listov ; ampak v trstju javnega mišljenja nekaj čeblja in šepeče, da je tudi ta najmogočnejši Midas grdo spačen. Basen-ski kralj je imel oslovska ušega — Američane pa grdijo garje “graf ta” ali grabeža, ki po vnanjem naznača, da je narod v jedru gnil. Kakor garjevec, ki so mu kraste breme, poskušamo tudi mi, očistiti se zla, razjedajočega kri in meso. Pa ne bo se posrečilo. Samo vnanja zdravila so, ki se uporabljajo v odstranitev teh grint, in samo iz posvetnih vzrokov se misli na zdravljenje. Posvetni vzn ki utegnejo biti dobri, a samo posvet no zdravljenje ne bo pomagalo. Zato bo zlo, ki ae je misli zatreti s pomočjo “javnosti” iu sličnih sredstev, spet izbruhnilo. Preleviti se celo utegne in prvo braziti ter dobiti v drugotni in tretjetvorui stopnji drugo podobo, nego v svoji prvotni, ampak spet se pojavi. Kajti ozdravljeni nismo, razjedajoče rane niso izžgane — samo prelepljene. In potem — ali so vse gnojavice pre drte ? Nikakor ne! To so motni razgledi, ob katerih smo stopili v novo leto. Naša materijalna kultura v nadtomenski točki ali uavpičnem vrhuncu —vera in nravnost v globoki nižini.
O socializmu.
Na narodni konvenciji zveze katoliških društev v Detroitu, Mich., je imel jezuiški pater Campbell iz New Yorka govor, v katerem je označil socializem kot očeta re v o 1 u o i j e, ki je odgovoren za vse velike državne nemire in prekucije od francoske revolucije do razrednih bojev sedanjega časa.
“Strašilo socializma,” je rekel, •‘ki plava nad novodobno prosveto, preti vsemu obstoječemu. Da je socializem vstal in se okrepil, je zakrivilo iztrebljenje krščanstva iz moderne postavodaje; zakrivil je nadalje upliv krivih in varljivih go
spodarekih načel; in zakrivili so ko-nečno novi načini, ki so jih narodi uporabljali, da dosežejo moč in velikost.” Govornik je potem tolmačil razne razrede in teorije, od zmernega socializma, ki Loče vzeti samo kapital ter iz- in pridelovalna sredstva iz zasebnih rok, do prave anarhije ali brezvladja,-ki zagovarja takojšnjo uporabo sile, meča in ognja.
Eden glavnih okov tega novega gibanja je, da ne more biti nobene človeške ali božje postavodaje glede zakonskega stana, da je človeška strast edino merilo za trajanje istega, da je prosto ali svobodno občevanje spolov vzorno stanje, da pri padajo otroci državi, da imajo matere, kakor Bebel uči, spraviti jih v državne zavode in potem pravico, skleniti kako novo zvezo. V to s vrh o se imajo ustanoviti občine piOole ljubezni; kjer je to možno, naj se razpovočne postave tako izrazijo, da se doseže enaki zaključek.
Soeiališka stranka, ki je zborovala
1.	1885. v Cincinnatiju, je zahtevala poleg podržavljenja železnic, vodovodov, brodarstvemh ort, pliuarn, brzojavov, telefonov itd. ter dobavljanja hrane in obleke za vse otroke, dovolitev razporočitve pri medsebojni privolitvi, ddpravo senata in podpredsedništva Združenih držav. “Svoboda in enakost” je eno izmed gesel, ki se z njimi slepe pristaši, A kako je n. pr. s svobodo?
Socializem tvori absolutno nevarnost za človeško svobodo. Najboljši dokaz v to nam daje Francija, kjer se socialisti bahajo, da nadzorujejo vlado. V kakem položaju se nahaja danes vsak Francoz? Svobode nima, pisati kar hoče, nobene pravice nima več, povedati kar hoče, nedostaje mu svobode za molitev, za dobra dela, za pohajanje cerkve ali dovoljevanje svojcem, da store to
Pravice nima, poučevati svoje Otroke o krepostih ali jih odgajati v verskih stvareh; pravice nima, drugače misliti nego njegovi vladarji, in če pride na sum, da vendar tako dela, pa nima pravice, lastovati le palec zemlje v svoji domovini.
Tako preti svobodi, družini, vladi, deželi tt nova moč, ki je vzrastla v skoro vsaki deželi na zemlji.
Kam mora vse to vesti? Do ene trojih možnosti j: splošnega brezvladja, nastopa vojaškega Leviatana ali posredovanja tretje moči, da odvrne obe nesreči. Celo če se brezvladje ne postavlja kot oilj in konec tega gibanja, je vendar jasno za vsa-oega, da mora tja vesti.
Socializem z vsemi svojimi iztoki in stranskim kretanjem goni tjakaj. Začenjajo s tem, da teptajo pravico posesti, za katero so vendar vsi ij ud je, celo socialisti, pripravljeni boriti se. Gibanje ima pomnožiti silo vladi s tem, da ji izroča nadzorstvo nad človeškim življenjem. To se vendar pravi pomnožiti samo človeško suž-nost.
Socializem množi priložnost za politično izprijenost, ki je že sedaj dovolj bujna, kakor vsakdo ve. Škoda je govoriti o prihranitvi dela in splošni udobnosti, ki bi ju povzročilo podržavljenje produkcije. Da govorimo v podobi dvojih psov: bolje je, nositi kuštrav kožuh, uego gladkega z verižnim znamenjem. Sicer pa niso bile občine z zadružnim načelom nikdar uspešne.
Kot naj izdatnejše sredstvo v omejevanje družabnih krivio, izkorišča-nja, je govornik priporočal vero, i polnovanje desetih zapovedij, po tem bo naval s ciatizrna brez uspeha. Katoliška cerkev je odkrila že mnogoter pravičen vzrok za pritožbo. Odstranjevati zla in pospeševati dobro, je namen njenega stremljenja.
1/. Avstrije.
“Politik” priobčuje podatke o razmerju poslancev, ki bi nastalo po splošni votivni pravici, ako se votivni okraji določijo za približno
50,000	prebivalcev. Ako bi število poslancev znašalo 502, bi prišlo na Kranjsko 10 poslancev, na Štajersko 26, na Koroško 7, na Trst 3, na Goriško 4, na Istro 6, na Dalmacijo 11. Po narodnosti bi se stvari izpremenile tako, da bi na podlagi ljudskega štetja, ki pa ni pravilno, imeli Nemci v prihodnjem drž. zboru le 178 poslancev, Čehi 118, Poljaki 83, Rusini 67, Slovenci 24, Hrvatje 14, Italijani 14, Ru. muni 4. Izmed neslovenskih dežel omenimo le Nižje Avstrijsko, kjer
bi Nemci imeli 54 poslancev, Čehi-pa 2, in pa Moravo (Nemci 18, Čehi 34). Jako zanimivo je razmerje v
slovenskih deželah. Na Kranjskem bi bili vsi slovenski poslanci, na Štajerskem bil bilo 18 poslancev nemških, 8 slovenskih, na Koroškem 5 Nemcev in 2 Slovenca, na Goriškem 3 Slovenci in 1 Italijan, v Istri 3 Hrvatje, 1 Slovenec in 1 Italijan; pač [pa bi v Trstu še edno imeli vse mandate Lahi. V Dalmaciji bi bili sami slovanski poslanci. Slovani bi skupaj imeli v državnem zboru 306 poslancev, Nemci, Italijani in Kumuni pa skupaj 196 poslancev. Zato pa ni več Slovan, kdor se ustavlja splošni votivni pravici. Obsojajo ga številke.
Sv. Anton puščavnik.
Sv. Anton, vstanovitelj redovniškega živenja.se je podal v puščavo. Sklenil je vse svoje življenje z molitvijo in delom posvetiti Gospodu. V zavesti, da je ves trud in vse prizadevanje zaman, ako ni bDgoslava od zgoraj, vzdihnil je goreče do Gospoda: O moj Bog, ki vladaš nad mojo dušo in nad mojim telesom, daj mi milost in moč, da se tu v puščavi nikdar ne vdam brezdelju! Iu začul se ya glas, ki mu vele-veval:	Anton, ako hočeš vgajati
svojemu Bogu, moli in moli! Ako pa ne moreš moliti mudi se z delom. Vedno imej opravilo; delaj, kolikor moreš, in ne bo ti nedostajalo po moči od zgoraj. In sv. Anton se je res vstrajno ravna! po geslu: Moli in delaj!
Častihlepnost,
Paganski modrijan Seneka primerja častihlepnega človeka gestra danemu psu. Tako le piše: Ali si že videl sestradanega psa, kako sedi pred svojim gospodom, ko ta je, nepremično ga gleda, ter čaka, ke-daj mu vrže kak košček? Vse že v zraku ga v jame in bliskoma požre, ter zopet nestrpno čaka, kedaj še kaj dobi. Prav tako je s častihlepnim. Želi te časti, tega dostojan stva; človek bi mislil, da bo potem zadovoljen, ako je doseže. Ali kaj še želi višje in višje. In ko ve, da mu ni mogoče, slika si nova dosto. janstva v domišljiji. — Koliko jih proslavlja prostost, slobodo in so sami sužnji te strasti.”
Nikdar ne hvali pošte-nosti kacega človeka, dokler ne veš, kako velika je bila podkupna svota, ki jo je zavrgel.
Po Maroku širijo nemški agenti vest, da je cesar Viljem prestopil v mohamedansko vero. In Marokanci baje to verujejo.
V mestu Vare s e v I ta-liji so zaštrajkali gostilničarji in hotelirji radi previsoko jim odmerjenega občinskega davka.
V Foelseku na Ogrskem so po prizadevanju župnikovem zaprisegli vsi vaščanje, da ne bodo več pili alkoholnih pijač.
Na Francoskem volijo senatorji in poslanci predsednika. Takisto sekandidatom prihrani trud, kupiti siabih smodk za navadne vo-iilce.
Minister francoske m o r-narice je uakazal 50 frankov ženi nekega deia\ ca v arzenalu v Roehe fortu, ko je povila predkrs* kini svojega 23ega sinčka.
Neki samec je umrl te dni v Massachussetsu in zapustil štirim damam “iz hvaležnosti, da so odklonile njegovo ženitovanjsko ponudbo”, vsaki $25,000.
Na Samoa-otočju je izbruhnil silen vulkan iz novonastalega 3,000 čevljev visokega hriba. Lava, ki jo je vulkan izbruhal, je pokrila trideset angleških milj.
Brez duše in brez pameti.
V neki druščini seje govorilo o človeški duši. Na to pravi tovariš svojemu prijatelju: “Ti nimaš duše”. Drugi ga nato praša:“Kakoda bi ne imel duše?” Prvi mu na to odgovori: “Nimaš je, ker je ne vi dim”.Drugi odvrne:Ti pa nimaš pameti”. Ko ga zopet prvi vpraša: “Kako da bi ne imel pameti,” dobi odgovor: “Zato, ker tvoje pameti
ne vidim.”
Častita navada.
Večina nas sledi stari, dobri navadi, da ob prehodu starega v novo leto kaj sklepamo, navadno obljubljajoč, da se hočemo zdržati, kakor mislimo, vsega, kar nas ovira na poti do uspeha. Nekateri ravnajo po tej obljubi, drugi jo pozabijo v nekaj dneh. Dajmo sklenimo vsi, da hočemo delati za svoj narod, a najprej pa sklenimo, ohraniti si zdravje in moč s tem, da uživamo Trinerjevo ameriško zdravilno greako vino zato, da moremo izpolnjevati prvi sklep. To grenko vino, pripravljeno iz obilega rdečega vina in rastlin, odločno upliva na prebavila in tvorbo nove krvi. Bržk > želodec odklanja hrano, vedno voljno sprejemano, je čas za uživanje Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina; bržko ti je spanje nemirno ali brez odpo-čitka, ko ti delavnost peša, ko ti oči izgubljajo svoj blesk, ali ko ti obličje pobledi ali pormeni, ti to zdravilo gotovo pomore. V lekar nah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, lil.
Nedavno umrla vdova Gnaugiers je zapustila francoskemu mestu Dijon vse svoje premoženje, ki je cenijo na 25 milijonov frankov. Naj večji del dobi bolnišnica.
Pri nekem požaru v Parizu se je zadušila neka ženska, ki je bila znana po vsem mestu kot beračica. V njenem stanovanju pa so našli za 60,000 mark papirnatega denarja in 1,600 dolarjev v zlatu.
Največja loterija na svetu se je izvršila o Božiču v Časa
de Moneda na Španskem. Glavni dobitek je znašal 6 milijonov frankov. Srečni človek, ki je zadil glavni dobitek, se baje še ni oglasil.
Novo katoliško cerkev v Skadru so predkratkim posvetili. Cerkev, ki so jo gradili pol stoletja, nima enake v celi Albaniji. Veliki oltar je daroval avstrijski cesar. Cerkev bodo oskrbovali frančiškani.
Nova slovenska knjigarna
v prostorih tiskarne “Amer. Slovenca” se vkratkem odpre. Danes naznanjamo rojakom samo, da že imamo veliko zalogo raznovrstnih, krasno vezanih molitvenikov, ki jih prodajamo po možno najnižji ceni. Imenik iu cenik objavljamo danes na 8. strani.
Trgovina Združenih država Francijo ni tako velika ka kor njih trgovina z Nemčijo; a Francija jo na boljšem v tem, da znaša njen izvoz v ZJruž. države več, nego njen nvoz od tam,- doeim je med Združ. državami in Nemčijo nasprotno.
W as h i n g to n s ki “dvorni žurnalist” objavlja natančen opis poročne oprave in potne obleke, ki jo bo nosila “princezinja” Aliče. Tu je zopet dokaz o podjetnosti ameriškega časopisja. Ubogi evropski časnikarji donašajo take opise šele po poroki in potem tudi samo nepopolne.
Usoda maščev&lka bo sedaj menda vendar doletela tudi Carrie Nation. V Teaasu je spet, kakor navadno, razbila več šip v neki krčmi, in tudi poskušala, raz* dejati neko lekarno. Iz obeh prostorov je bila vržena ven in potem gnana v zapor. Sedaj preiskujejo njeno duševno stanje. To pač ni preveč uljudno postopanje, ampak prav pravično, kajti če ni blazna, je vsaj prismojena, in avša v kiklji bi ae bila imela že davno spraviti s poti.
Nad 30 let
se je obnaša:
Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVIJtNi
6«
SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REVMATIZEM, P0KÖSTHIC0, PODAC-RO itd.
in razne run matične neprilike.
SAilO: 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. AM Pächter & Co,
215 Pearl Street.
New York,
6ast nam ja naznaniti siavenemu občinstva, da smo se pre J kratkim preselili v
našo novo prodajalno,
katera je eua izmed najlepših v Jolietu in oko[ici. Pridile in oglejte si jo in naše izvrstno blago kakor: DIAMANTE. UKE in drugo zlatnino, katere^ prodajamo sedaj po najnižji ceni.
R0BT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
Tie Joliet National Ml
Razpošilja denar na vse kraje »veta.
KAPITAL $100,00 0.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Pozlačena ura za $3.98
še nikoli ni tila ponujana,
Mi vam pnSijemo za prost pregled tl kur.itno zlato uro z dvema pok r«»vama. z gornjim »avijakom in z nafinrjSem kolosom, C O D. le s* % .98 in expresnt* stroike. Janičema Je r.a 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ue bo post i la ¿rim kakor druge pozlačene ure, in drži ¿a» izvrstno posebno zn železniike uradnike. P.» zunanjosti Je p dobim ¿isto zlati uri za $40 in in rsikje jih prodajajo paJHO. e nam poftljete $3.98 prideuemo k uri de prstan, ali nož zastonj iu poiljeino vse po poiti ne da bi vas kal stalo. Bno uro dobite z ant«’ti j, če Jih kupite flest. Pri nan»č&ni ni, naznanite ali vam poslati ruoflko ali žensko uro.
M. Rech & GO.. Jewelers, Dept. 183 Chicago, 111.
Kam pa danes?
V Lockport!
Hrvate in 81ovonce uljudno vabim v " svojo moderno
GOSTILNO
14-16 Ninth Street,
Izborna pijača, importirana žganja, i* vrstne smodke. Odprl sem tudi
Grocerijo iu mesnico.
MIKE BOŽIČ.
USTANOVLJENA 1871.
The WiU Countr nanonal BM
OP JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek tS00,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter
pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik.
0.	H. TALOOTT. blagajnik
Herbst&Sin
J Pogrebnik in i < biilziitnoviiloc
Chicago Phone 562... Northwostern 861 Res. Chicago Phone 1373
108 Jefferson St.
JOLIET. ILL.
Govorimo po nemi k o. Odporto po dnevi in po noči.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga, Nizke cene.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Vprašajte svojega mesarja za
iirjere domače klobase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Ezo hange S treet	J el let
9«M040*0*0*040«(MOt040«0«(»040«040040«040«0«0«tH ♦O
_m§> Sti&ss. Cshrr________________J
o
I K. S. K.
JEDNOTA
s «♦OCHOLO«»1
04040404^040*0404040404C>40*C>4040404C>4Š
in kor pori rana v državi Illinois dne 13. ian. D. A. 1893.
Pnadwednik: John R. Sterbenc, 3208 Calumet ave., Calumet. Mieh.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebk, Box R., Collinwood. Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bo.rc.222 Massa ave., Pueblo. Colo. Gianni tajnik: Josip Dunoa, Golobitsh Bldg., Joliet, HI.
11. Tajnik: Josip Jarc, 167" St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. JohnPlevnik., 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Da. Martin Ivkc, 360 Garfield ave., Chicago, III.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., diet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, Hi.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraz, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laic, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
JosephDonda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Martin Kremksec, 503 W. 18th Place, Chicago, III. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Prank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Mora?.,700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Nadsor-
«M'!
Finančni
odbor:
Pravni
odbor
‘!
P naivni
odbor:
Pristopili člani:
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 9219 Jakob Gregorič, roj S881, 9220 Bjano Pirnat, roj 1878, spr. 25. jan. ’06. Dr.š. 158 članov. E društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9821 Janez Čadež, roj 1887, spr.
25. jan. 1906	Dr. š. 97 članov.
K društva sv. Petra in Pavla 38, Kaus., 9222 Janez Oman, roj 1881, spr. 25. jan. 1906.	Dr. s. 57 članov.
K društvu Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa., 9223 Janez Bratetio, roj 1887, 9224 Nikolaj Jakletič, roj 1884, spr. 25. jan. 1906.
Dr. š. 117 članov.
"K društvu sv. Jožefa 5S, Waukegan, 111., 9225 Matija Ivanetič, roj 1886, 1	9826 Janez Plut, roj 1886, spr. 25. jan. 1906. Dr. š. 236 članov.
K društvu Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 9227 Jakob Korošec, roj 1887, 9228 Matevž Preuc, roj 1881, 9229 Jožef Ausec, roj 1880, 9280 Andrej Martinčič, roj 1877, 9231 Pavel Levstek, roj 1875, spr. 35, jan. 1906.	Dr. š. 69 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 9232 Ferdinand Rom, roj 1887, 9833 Matija Zdravič, roj 1876, spr. 2*. jan. 1906.
Dr. š. 91 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 69, Eveleth, Minn., 9234 Anton Starc, roj 1886, 9235 Janez Kirin, roj 1880, spr. 25. jan. 1906.
Dr. š. 231 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 9236 JanezGrandlič, roj 1881, 9237 Jožef Goričar, roj 1879, 9238 Janez Slak, roj 1871, 9239 Alojzij Kastigar, roj 1863, spr. 25. jan. 1906. Dr. š. 85 članov. K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 9240 Jernej Intihar, roj 1887, spr. 26. jan. 1906.	Dr. š. 81 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Jolifet, 111,, 9241 Janez Liberšer, loj 1887, spr. 25. jan. 1906.	Dr. š. 23 članov.
Prestopili člani:
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu sv. Jožefa 56, Lead*
ville, Colo., 7460 Peter Šutej, 18. jan. 1906. I. dr. š. 277 članov.
II. dr. š. 123 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Ironmonntain, Mioh., k društvu Ma« rije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mioh., 2188 Peter Šikonja, 22. jan. 1906.	I. dr. š. 32 članov.
II. dr. š. 79 članov,
SuspeMovani člani zopet sprejeti:
K društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4140 Franc Selan, 22. jan. £906,	Dr. š. 237 člauov.
Snspendovani člani:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 6254 Jožef Zorko, 7287 Janez Ojster, 19. jan. 1906.	Dr. š. 130 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kana., 6850 Jurij Barič, 14. jan. 1906.	Dr. š, 56 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 4261 Ignac Hrovat, 22. jan, 1906.	Dr. š. 109 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, III., 4748 Anton Setnikar, 2782 Janez Jerina, 5736 Jožef Kadunc, 22. jan. 1906. Dr. š. 234 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 4472 Janez Jenič, 4947 Jožef Jancelj, 22. jan. 1906.	Dr. š. 121 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5105 Janez Jamnik, 18L jan. 1906.	Dr. š. 230 članov.
Odstopili člani:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 580 Anton Zorčio, 19. jan. 1906.	Dr. š. 129 51 trnov.
Izločeni člani:
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 1489 Janez Mausar, 22 jan. 1906.	Dr. š. 109 članov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 2761 Andrej Janeša, 22. jar.
1906.	Dr. K 91 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 6267 Anton Proseč. 17. jan. 1906.	Dr. š, 28 članov.
Pristopile članice:
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2627 Ana Bizjak, roj 1888, spr. 25. jan. 1906.	Dr. š. 56 članic
K društvu sv. Jožefa 57, Brookly, N. Y., 2628 Marija Cernkovič, roj 1879, spr. 25. jan. 1906.	'Dr. š. 13 članic.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 2629 Alojzija Grand-lič, roj 1877, 2630 Ana Slak, roj 1862, spr. 25. jan. 1906.
Dr. š. 12 članic.
K društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 2631 Marija Kočevar, roj 1887, spr. 25. jan. 1006.	Dr. š .5 članic
K društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 2632 Ana Intihar, roj 1885, spr. 25. jan. 1906.	Dr. š. 6 članic
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2638 Marija Maraž, ri j 1884, 2634 Franca Steblaj, roj 1882, spr. 25. jan. 1906.
Dr. š. 31 članic.
Prestopile članice:
Od dru«tva Matere Božje 80, So. Chicago. III., k društva Vit, sv, Florijana 44, Sj. Chicago, III., 1388 Mirija Štšek, 22. jan. 1906.
I dr. š. 22 članic.
II. dr. š. 35 članov.
Izločene članice:
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 770 Julija Janeša, 22. jan. 1906.	Dr. š. 3 > član c.
JOSEPH DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
No. Chicago. III., 17. jan. — Društvo Marije Čistega Spočetja št. 80. K. S. K. J. je imelo dne 14. t. m. svojo glavno letno sejo, na kateri se je izvolil novi odbor za 1. 1906., ki je sledeči:
Margareta Stanko, predsednica, Marija Maver, podpredsednica, Terezija Podlipec, I. tajnica, Jožefa Golobič, II. tajnica. Katarina Jakovčič, zastopnica, Uršula Kučič, blagajnica, Frančiška Jakše, fin. zapisnikarica,
Marija Enčimer,Katarina Tancoš in Marija Kolar, nadzornice, Terezija Šeme, ravnateljka.
Seja se je vršila v prav lepem redu.
Pozdravljam vse članice in člane K. S. K. J., a tebi ‘ A. S.», želim
obilo naročnikov.
Rezika Podlipec, /. tajnica.
Fleming» Kans,» 16. jan. — Društvo sv. Alojzija št. 88. K. S. K. J. je imelo pri zadnji seji dne 14. j t. m. volitev novega odbora za 1. j 1906., ki je sledeči;
Matevž Novak, predsednik,
Franc Zupančič, podpredsednik, i Anton Skubic, I. tajnik,
Franc Gerontini, II. tajnik, Valentin Krhlikar, blagajnik, Alojz Oblak, zastopnik,
John Dobravc, Franc Premek in B'ranc Line, pregledovalci računov.
Posebnih novic tukaj ni, vreme imamo spomladansko in z delom gre dosti dobro. Kar se tiče društva, tudi dobro napreduje.
Pozdravljeni vsi rojaki širom Amerike!
Anton Skubic, tajnik.
njimi po društvenih in Jednotinih
pravilih. Tisti, ki nimajo popotnih listov, naj pišejo ponje, drugače ne bodo deležni bolniške podpore, če se jim pripeti kaka nezgoda.
Bratski pozdrav!
Mat. Novak, 3IH Park ave,
B’oreNl City, Pa., 16. jan. — Radi odpotovanja g. Jos. Zalarja, I. tajnika društva Sv. Jožefa št. 12. K. S. K. J., sem podpisani prevzel njegovo delo z» i,oliko časa, da se vrue; zatorej naj se vsi društva ti-čoci Se dopisi pošiljajo name.
Poživljam vse člane, kateri so zvunaj Forest Citya, naj si pri
skrbe potne liste, oziroma stare ob nove.
Z bratskim pozdravom *
John Dečman,
Rote 359, Forest Oity, Po.,
jBIoeton, Al»., 16. jan. — Društvo sv. Barbare št. 24. K. S. K. J.
si je na občnem zboru dne 14. t. m. izvolilo sledeči odbor za leto 1308.:
Mat. Klemenčič, predsednik, Frank Oreme!, podpredsednik, Frank Keržič, tajnik in delegat, Frank Jurjevič, zapisnikar,
Peter Kiopčar, blagajnik,
Gregor Kokel, bolniški obiskovalec.
Prosim, da mi bratje, bivajoči izven Hagrove, dopošljejo svoje na slove in da poravnajo svoje dolgove kakor hitro je mogoče.
Tudi prosim vse oženjene dru* štvenike, da mi pošljejo stare ases-mente ženskega oddelka kakor hitro je mogoče, da jih pošljem glavnemu tajniku K, S, K. J.
S pozdravom
Frank Ker&ič, tajnik,
Box 6, H igr ove, Ala.
Chisholm, Minn., 17. jan. — Društvo Srca Jezusovega št. 54. K. S. K. Jednote je imelo glavno letno seje dne 7. t. m. ter obenem volitev
novega odbora za L 1906., ki je sledeči:
Frank First, predsednik,
John Bavc, podpredsednik, Martin Zalar, tajnik,
Anton Repež, podtajnik,
Frank Funtek, blagajnik,
Vinko Jezernik, zastopnik,
Anton Funtek, zastavonoša, Gregor Rose, maršal,
Martin Germekar, bol n, odb. za Hibbing,
Luka Prepadnik, boln. odb. za Chisholm,
Frank Kerže in Maks Robnik, boln. odb. za Glen,
Frank Krebs in Frank Rehar, pregledovalca knjig.
Društvene seje bomo imeli letos vsako prvo nedeljo v mesecu po prvi sv. maši v določeni dvorani. Društvo je sklenilo in potrdilo, da kdor ne plača redno vsak mesec asesmen-ta in mesečnine, izgubi v prvem mesecu pravico do podpore, v drugem mesecu je suspendovan in v tretjem izločen iz društva. Prosim, sobratje, držite se tega, kar je tu omenjeno, da bo to leto bolj redno napredovalo.
S pozdravom
Martin Zalar, tajnik.
Ptteblo, Colo., 17. jan. — Opominjam vse člane društva sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J., sta iu joče izven Pueble, da svoj dolg poravnajo do prve seje, drugače se bo ravnalo ž
Allegheny, Pa,. 22. jan. — Društvo Marije Sedem Žalosti št. 50 K. 8. K. J. je imelo glavno letno zborovanje dne 14. t. m. in obenem volitev novega odbora zal. ¡906., ki je sledeči:
Matija Muc, predsednik,
Manin. Kozjan, podpredsednik, Frank Malič, I. tajnik,
John Mravinc, II. tajnik,
Marko Ostronič,'zastopnik,
Frank Bratetič, Peter Totter in Geo. Greguraš, nadzorniki,
Matija Bene in Mihael Musič, pregledovalca knjig,
Matija Kambič in Nikolaj Klepec, zastavonosca,
Matija Perušie in Frank Kerko-pec, maršala.
Društveni dohodki od dne 31. dec. 1904 do dne 31. dec. 1905 so zna-šali $2204.69,a stroški za isto dobo $2121.56, torej znaša preostanek v blagajni $83.13, a preostanek od leta 1904. pa $1798.95; skupaj je potemtakem v društveni blagajni $1882.08.
Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, tebi pa, “A. S.”, mnogo novih naročnikov.
Frank Malič, I. tajnik,
271 High. st.
g40404i>*!>*0404Q4C>404040404040404040404<H0404
B LO
Miwabik, Minn., 17. jan. — Društvo sv. Janeza Krst. št. 13. K. S. K. J. je imelo letno sejo dne 7. tt m. ter obenem voiitev novega odbora za L 1906., ki je sledeči:
Jožef Eglach. predsednik,
Franc Jaklovič, podpredsednik, John Stopnik, I. tajnik,
Mat. Tomac, II. tajnik,
Mat. Skedel, blagajnik,
B’ranc Nose, delegat,
Franc Zakrajšek, Jernej Potokar in Jakob Kariš, boln, odb. za Bi-wabik,
Franc Mohar, bolniški odbor za Kinley,
John Stopnik, društveni vodja, Valentin Kumprej, zastavonoša, Andrej Stariha, vratar,
Anton Urih in Mat. Tomac, pre-gledovaloa knjig.
Vsi dopisi, tičoči se društva, naj se blagovolijo pošiljati na podpisanega tajnika.
Bratovski pozdrav vsem udom K. S. K» Jednote.
John Stopnik, tajnik,
Box 6 j, Bitoabik, Minn,
Indianapolis, Ind., 22. jan. — Vsem udom našega društva sv. Alojzija št. 52. K. S. K. J. na-x lanjam žalostno novico, da je naš sobrat Frane Rozenstein zbolel dne 16. t. m. na jetrih, nakar so bili poklicani zdravniki, ali vse je bilo za man. Nato je bil poklican duhovnik, da je bolnik sprejel poslednjo popotnico, nakar je izdihnil svojo dušo dne 20. t. m. ob 5* uri 15 minut popoludne. Pogreb se je vršil dne 21. t. m. popoludne. Udeležili smo se ga vsi udje našega društva, a tudi društvi sv. Jožtfa ter sv. Cirila in Metoda sta v polnem številu izkazali zadnjo čast pokojniku. Tukaj zapušča žalujočo vdovo, enega sina, mater in očeta ter eno sestro. Naj mu sveti večna luč iu bodi mu zemljica lahka !
Torej rojaki, ki še niste pri nobenem podp. društvu, ne zajnudiie pristopiti h kakemu, ker nobeden ne ve, kdaj pride smrt s koso. Ona ga vzame, ne zbira nič, naj bo mlad ali star. Posebno pa skrbite očetje, <la vas smrt ne zadene neprevidene, da potem ne bodo vaši otroci trpeli pomanjkanja. Vsak Slovenec bi moral biti član kakega društva.
Tajnik.
Ako kupujete pri ,nas si prihranite denar.
Kajti v naši prodajalni dobite vsako reč ceneje, kakor kje drugje v mestu. V zalogi imamo veliko obleke, site po najnovejšem kroju.
Naše blaga je i garantirano.
Hitra razprodaja in mal dobiček je naše geslo.
Gornje suknje in oblehe za može. Cena.:.....$:! in višje do $19 00
Gornje suknjo in obleke za dečke...........90c in višje do $9.00
-eviji za može, ženske in otroke. Cena.....25c in višje do $2.50
Klobuki za može in dečke. Cena,............25c in višje do $2.50
"v zalogi'"imamo tudi raznovrstnih ur in raznovrstne zlatnine. Vse prav po ceni. Ako niste zadovoljni nažim blagom, vam povrnemo denar. „
0,w>+0*0*0<K>*0*0*0#OsKJ<K>SM»»0*Q*040*K>*»«>»<)04Q*.«i^*<5*©
(Nadaljevanje društvenih vesti na 8. strani.)
Joliet Citizens Brewing Co.
S
Collins Street Joliet, Illinois
Izdelovalci najboljšega piva
v sodčkih in steklenicah.
Velika razprodaja pohištva.
Ker sedaj je le počasna trgovija a mi moramo prodajati blago, ker ga imamo preveliko zalogo.
Sedaj si lahko kupite pri nas pohištvo, karpe-tete in peči ceneje kakor prej. Okrogle in drugovrstne mize prodajamo sedaj po prav nizki ceni.
Mize vredne $20 prodajamo	^¡C ftfl
sedaj po...................Ol DiUU
Peči za gretje prodajamo za mal denar.
Kupite blago pri nas in prihranite si novce.
Pridite in oglejte si je.
Blago prodajamo za gotov denar ali na obroke.
M. E. Sahler & Co.
209 Jefferson St., Joliet, III.
«IIP
/ImperiacL

QOOööööööööööoöödöööoööoööoöööööooooöooooooooooööock
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih nlogje: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklndaje: 700,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je nujvečji in najmočnejši slover ski d« narisi zs.vod.te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
T mestni hruiil-dri je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg lem že mesto (jubj ina z vsem svejim prem -ži-njem in z vso svojo datčno močjo. Varnost je torej tolika, da nlagatelji ne morejo nikdar m »ti n In e ivgilc. 1 o |ii]«zi»va država s pos -bnim zato nun in <aU c. k. s» lisči» nalagajo denar malo» letnih otrok in varovancev le v hranilnici, kdr je le hran I.iici, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mesina hranilnica ljubljanska vam daje trdno varncsl za vaš denar.
Mestna tiraiiliici lj ibljaisfca Doslnje y syoji palači t PreSewili nlicab
Naš /.a ipuik v Z Ir.ibnih IrŽavah je že več let naš roj ak
FRANK SAKSER,
109 HRKENWICH STREH T, \EVY YORK, IN NJE 10VA BANČNA PODRUŽNICA 1778 Sl’. UL t IR ST.. CLEVELAND, O.
öOOOCKXXXXXXJOtXXXXXx;.** ..«xxXXXJÜOOOtXXKXXXXXXXXXX»
% DVE SVATBI. ^
Slika iz kmetijskega življenja. Spisal I. F
Pri Selčevih so imeli v mislih, da
to napravili svatbo.
Najstarejša hči Selceva, triintridesetletna Savera se je hotela omožiti.
Presedalo ji je namreč že to večno tlaoanje pri bratu,hotela je bitituai ona. “svoja gospodinja”.
“Kaj bom jaz dan na dan drugim prašičem korenje prala? — Mar jih svojim!— Kaj bom dan na dan drugim otrokom plenice mencala? Mar jih------!”
“Svojim” je hotela reci, pa je požrla besedo z grižljejem črnega kruha vred, ki ga je baš zamašila v «sta — ne baš pretesna za krepek kmečki grižljej. No, pa tudi greh se jej je zdelo, kaj takega tako me-niuič tebičič misliti, zato je še brž popravila nameravano napako.
Da zares postane “svoja gospodinja”, zato jej je jamčil Korčanov Tine s svojo častno besedo, da “ona ali nobena druga”.
Tine je pa imel še precej lepo kmetijo. Kočo za najmanj petero glav, pa hlev za šestero rogov in svinjak za štiri zasukane repe.
Koliko bueel pa bi imelo prostora v njegovem nljnaku konec hišel
Tine je dobro vedel, da Savera izbirčna ne bo, — izbirčne, ‘ ‘gosposke” gospodinje bi se bal, — za ena zadovoljna usta, če še tako prostrana, pa se že še pridela na njegovih njivah in travnikih; leto za letom pa tudi gozd pripomore, ko zrasto borovnice, kostanj in — gobe.
Glavno vprašanje je bilo torej rešeno, jedilni list njegove mize nekako sestavljen; zdaj prihaja le še neko drago vrašanje.
Tine je namreč strahovito čotast.
Ziblje se namreč tako neznansko, kadar hodi, da vaški otroci, ki ga »ieer često radi spremljajo na njego vib potih, še vedno niso mogli dognati, na kateri nogi “šanta”, na desni ali na levi, ali na obeh.
Ta prirodna neprilika mu je do- j »edaj odgnala še vse neveste,čeravno v liee ni baš tako napačen, — za malo “krevljanja” se ženske itak ne brigajo dosti, če je le “vse drugo”v redu.
Toda, kar je preveč, je preveč!
Ako si imata dva po poti grede kaj posebne važnega povedati, vendar ni,da bi hodila predaleč saksebi.
Tinetu pa »e ni dalo “besno” skupaj hoditi. Ako je šla katera na levi — odgnal jo je na desno, ako je šla na “desni”, — bila je zopet parola: na levo!
“Piši se v uho, Tine, ti in tvoja kmetija, saj tne je kar sram!” so rekle druga za drugo in on je ostal sam — sredi široke ceste tega življenja.
Naposled se ga je pa le usmilila Savera.
“Se bova pa doma pogov orila!” je dejala in zadovoljna je biia.
^kozi vas proti cerkvi, — a med potom so vedno postajali.
Na vseh obrazih se je pa izražala, neka skrb in nestrpnost, posebno “domači” so bili slabe volje.
Od hipa do hipa in da bi pregnal neljube čute, ki so se vrivali v svatovska srca, je Žerjav potegnil na harmoniko, pa zopet utihnil.
Celo ženina se je polastila neje volja. Zdajci je krenil na levo, pa zopet na desno in sumljivo, iztegoval vrat in zavijal oči, dočim mu je z obraza lil pot.
“Da jih pa tudi že ni in jih ni!” je mrmral stari Selec. “Res, ta gospoda pusti čakati — kmeta.hm!”
Ali ni jih bilo — Jožovih iz me sta, in ni jih bilo!
“Pa stopimo, kar sami!” je veleval stari Selec in stopili so v cerkev. Ves čas in še v cerkvi pa je nekaj mrmral in pokašljeval stari mož in gubančil zamišljeno svoje rjavo čelo.
fr-
*	fr
“Vidiš no, Rozala, v Vrbje smo pa le pozabili!” je rekel istega dne Jožovec svoji ženi.
“Jehtes no, pa res! Da bi le ne bilo kaj zamere!” odvrne Rozala in popravlja uasvojem predpasniku.
“Ni mi kaj prijetno, pa že popravim; saj s starim sva prijatelja! Koj jutri grem do njega!”
“Res, kaj se hoče,ko pa je toliko opravila v hiši in ga je!” zaključi žena in dobro je bilo.
*
*	*
Od tega je ruguIo leto.
V Vrbju so zopet pozabili na to — “žaljenje”; Savera je postala “sama svoja”; ni več prala korenja za tuje prešine in tudi ne..., pa vse je bilo dobro in prav.
Z Jožovimi so bili prijatelji in drug drugega so obiskovali, kakor j prej in uikdo ni več črhnil besedice o svatbi.
“Pa to le vašo Franco bote omožili, se sliši”, reče nekega dne stari Selec, ko sta z .Jožom zopet skupaj.
“Bomo jo, bomo!” odgovori Joža važno, “pa še celo imenitnega ženina ima, — saj ga poznaš, ondi-le Zalohov je s Poljan.”
“Ta pa ta! Pa nas povabiš, be, kaj?”
“I saj veš, svatje pa pridejo, svatje!” odvrne Joža in potrka po rami svojega starega prijatelja.
fr
fr	fr
Pa so prišli svatje v Vrbje in vabili pri Selčevih. Na mizo je priromala dišeča gnjat, pa hleb sveže pečenega kruha in dva bokala vina.
Pili so in vabili, pa vesele so rezali, da je bilo kaj. Še Tine in Savera sta prišla, pa skupaj so se pomenkovali o nevesti Franpi in njenem imenitnem ženinu s Poljan.
*
fr	fr
fr
*	fr
Pripravili so za svatbo, — svatba prt naj bi bila pri Selčevih.
Hiša je aa dobrem glasu in na daleč in široko znana.
Vabiti je bilo torej treba na vseh štirih vetrovih, — ker povsodi je Vilo znanje, ako ne celo sorodniki.
Seveda, le “kmečka žlahta”!
Srkijilciro ponosom so se “svatje” iaprasšis. na pot, ko se je šlo vabit k Jfožovim v Radovino, si lahko mislit«!
Radovima je “mesto”, od Vrbja oddaljeno koraaj četrt ure in Jožo vi-so bili v Radovini “odlični meš •Sand” 'p% nekoliko v soroda s Selče-v?mit.'
“Pa za gotov« pridite, -- tega ne bote odrekli, oče Jožov!” so ponavljati “svatje”, ko so opravili tu svojo nalogo-
“Prav rad, prav gotovo pridem, iu žena z menoj, pa hči Franca pojde tudi!“ je bil odgovor in v Vrbju je bilo veselje veliko, ker so priča kovali, tudi gostov “iz mesu”. r- *
fr	fr
Dam svatbe je nastopil in vse je
bito pripravljeno.
Neskončna vrsta svatov‘se je vila
V Radovini je bilo vse živo gostov iz vseh krajev — ker tudi Jo-žovi so bili zuani na daleč in blizo.
Pa kaki imenitni svatje, celo gospode je bilo med njimi!
Vse je bilo pripravljeno, godba je igrala, zvon je Vabil v cerkev, — a staremu Joža se je zdelo, da svatje niso še vsi zbrani. Pa se ozre po njih in praša po tiho Rozalo:
“Ne bo jih!”
“Menda res ne — oh, veš, zame rili so — takrat!” odgovori ona in si popravlja predpasnik.
Stari Selec je pa tisto uro ležal za pečjo in grde oblake dima vlekel iz svoje pipe, pa jih spuščal preko temena doli v sobo. Grdo se je držal kakor oblak pred točo.
“Če je gospoda za nas pregospo-ska” je zagrmel v zapeči tako silno, da je stari maček v kožuhu začude no dvignil glavo proti njemu, — “pa smo miza gospodo prekmečki!”
In pri tem jc ostalo.
Ko pa sta drugega dne Joža in Selec zadela v mestu skupaj, vpraša prvi starega znanca, zakaj ga ni bilo na svatbo
“Oh, glej no, pa res! Svatbo ste imeli včeraj! Tako sem ti pozabil!
Kobila mi je storila, pa je bilo vse narobe pri nas, in je bilo. Pa De boš kaj zameril?”
Joža pogleda bolj naravnost svojega starega znanca in se nasmeje, pa mu poda roko na kar se razideta.
Tako je pri nas — na kmetih. . .
Moderni basni.
Spisal J. E. Polak.
I.
Vročega popoldne meseca julija je bilo, ko sem sedel v gozdu na stari korenini ter prisluškoval veselemu žuborenju gozdnega potoka, ki se je vil po peščeni strugi, porasli na obeh bregovih z zelenim mahom. •
Drevje se je dolgočasilo, ptice so molčale in tudi vetra ni bilo, da bi se igral z vejami in vršički.
Božanstveni mir je plul nad gozdom.
Kar zašumi v listju za mano. “Ne. tega ne trpim več! Zakaj bi ravno med nama bilo vedno vse pri starem! Vse stremi po napredku! Tudi jaz nočem biti vedno zadnji!” Urno sera se dvignil in ozrl.
Na skali, katero je poljubljalo solnce z ognjenimi žarki, je ležal star gad. Glava in rep sta kipela k nebu in se kregala.
“No, dragi moj repek! Nikar se ne huduj tako! Zgodi se po tvoji volji! Dovolim ti, da poskusiš srečo! Toda gorje ti, ako me ne bodeš vodil prav!”
“Ej, glavica moja! Ti si re3 dobra: Nisem mislil, da se bodeš uda-la tako hitro! Bodi u ver jena, da te bodem vodil vsaj tako varno, kakor si ti mene, če ne bolj!”
Gad se je zvalil raz skale.
Silno sem se zasmejal, ko sem videl, da sta zamenjala glava in rep svoji ulogi.
Rep je menda moj posmeh razumel. Zakaj ponosno se je zravnal in se zagnal proti meni.
Kar telebi gad v potok.
Dolgo se je zvijal v vodi. Končno pa se mu je le posrečilo zlesti na breg.
In gad je potoval dalje.
Sledil sem čudnemu potniku s rahlimi koraki.
Po dolgem potovanju sva dospela
do gorečega kupa suhljadi.
“Hu!”...
Rep je zagazil naravnost v kup. “Fiiiiii-u”!
In gad se je zvijal v silnih bolečinah.
Toda rep kljub tema dvema nezgo-doma ni vrjel, da ne sodi za voditelja.
i‘Začetniki trpe povsod!”...
Tako je zamrmral nejevoljen predse.
In gad je potoval dalje.
Kar zaide v gosto trnje, ki ga je silno zbadalo v rano, ki mu jo je prizadel ogenj.
Milo je začel rep vzdihovati. “Glavi.ca!”
“Kaj je, repok?”
“Vodi me ti!”
“Zakaj?”
“Jaz sem bolan!”
In glava se ga je res usmilila in prevzela vodstvo.
In gad je potoval zopet po svoji stari navadi. Samo rep je trpel nekaj dni velike bolečine. Jokal je bridko:
“Lej ga!... Lej-ga... Lej-ga!...!” Smejala se mn je žabica iz visoke bukve.
“Ku ku!... Ku ku!... Ku kul...” Vabila je nagajiva kukavica gozdne prebiyalce.
II.
Bilo je ranega jutra. Zlate zvezdice so migljale na jasnem nebu, po katerem se je vozil mesec, ponosno in samozavestno kakor kralj. “Kikiri-kiiii!”...
Petelin je zapel na kupu gnoja, ki se je dvigal skoraj do slamnate strehe svinjakove.
“Prrr-huuuu!”
Priprhutal je netopir in sel mrmraje na kraj slamnate strehe svi-njakove.
“Kaj se jeziš?” vpraša petelin netopirja.
“Ker ne vem, česa ti tn iščeš!” odgovori netopir sopihaje.
“Dneva čakam!” De mn petelin ponosno.
“In ti?” vpraša netopirja po daljšem molku.
“Tudi!” odgovori netopir kratko.
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.	'
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.	Močni živci.
Dobro prebavljaiije.	Močne mišice.
Dobro zdravje.	JOolgo	življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da sc vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričietilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se m trate rzdržnti špirituoznili in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avetiue,	CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih Specialitetah:
Tritier j e vem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
Petelin se je zasmejal in sfrfotal raz gnoja v svetlo jutro.
Smeh je zbodel netopirja v srce in ves osramočen je zletel pod slamnato streho svinjakovo.
Svetlo jutro, ki je oznanjalo beli dan, mu ni bilo všeč.
M. F. LOUGHRAN,
Loughran Bid?	JOLIET, ILL.
Prodaja hiše in lose v ugodnih krajih Zavaruje poslopja proti ognju in poso juje denar na zemljiško lastnino Obr nit« se do njegavvseh takih zadevah
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboja (12 steklenic) je $15.00, šest steklenk za $7.50-
Naročilom je priložit' denar
John
Kracker,
11998t. Ola ir street,
CLEVELAND.
OHIO.
Ml HOČEM OTV OJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnim» ■■enami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
bas prostor je na Oesplaines nllcl blizu novega kanala.
Prodno kupli Lumbs .glasi se pri nas, is j lile) si nalo zalogo! Ml v« bomo zadovoljili la t' orihr&nili denar.
W. J. LYONS,
^aâ Office In Lumber Yard jo na vogli-
OESPLAINES IN CLINTON ULIC.
¿OOOOOOOOOOOOOOOOOCX7COOOOT
FRANK MEDOSH
M78 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, IU.
Qo8tilnieai‘,,..
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja sifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
w. u. Wllooï, kaslr.
ional
Kapital *100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
Denar na podojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
f*-*
Izdelovalci
PAL ALE IN LONDON PORTER
Pivovarna: South Bluff Street.
Posebnost je Paie Y » 1er Bier.
JOUET. ILLINOIS

Matija Pogorelc prodaia,ccor'veriž,c’nhan°v>
prstanov in druge zlatnine.
Cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto Pišite ponj.
Ne prezirajte:
UKA ZA GOSPE, z zlatom prevlečena in z dvojnim pokrovom, velikost 6.
Kavno tako URE ZA GOSPODE, velikosti 16 in 18. kolesovje najboljšega izdelka ameriškega;
ELOIN, WALTHAM ali SPBUGFIEU)
....$13.00
na 15 kamnov, cena
Opomba. Te nizke oeneso še z\ nedoločen čas Blago pošiljamo na zahtevo.
Naslov za zlatnino je:
MATH. POGORELC.
606 Masonic Temple
Chicaro. UL
Naslov za knjige in cenik >
MATH. POGORELC,
Box 226.
Wakefield, Mick.
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IN HVALIJO
1>K. LEONAKDA I ,A >l>i:s \
kot naj večjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Landee je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dkpen-zarija Mount Sinai, (rood Samaritan in na univerzi.
Ni človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astme ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, gibt ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast skro-fuloznpst, kašelj, srab ali garje priše, mazalje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali brali, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
Zdraoitiski svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznameniteiši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči.
Speijaiist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli Ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočamo žam, da se obmetena doktorja Leonarda landesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril.
Pojdite k njemu osebno ali opišite mat&nžno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y.
Uradne \re so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 Dopoludne.
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKK ('IONE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W, Phone (¡06
Ohicasro Phone 1521
JOIJEXIIIUU
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telet. 26.
ATO NEMANIČU,
205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjiiènioa.
Chicago Phene 2273.	ft	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krst,ih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 013 N. Scott Street,
N»rthwesterni Telephvne 344.
DR. STRÜZINSKY.
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
♦o^o^o^c *04« ♦c-^oo+o«-:>♦<>♦ 40
I Iz Združenih Držav 2 na Filipine.	j?	|
j (Piše Frank Ociasen — Okleščan.) ^ 0404 0-40404044<j40-»«—« 4-C4-0-«
«.SS"'* Bif 6lMs.
and Porter.	çj
J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St. , Joliet, 111.
III.
Vojaško življenje na Filipinskih otokih.
(Dalje.)
Od sedaj naše življenje ni bilo zelo težavno, da še prijetno včasih, posebno kadar smo se kopali in plavali v reki Pansipit ali v jezeru Taal, doli pod gričem. Seveda, vselej, kadar smo se šli kopat, je morala ostati polovica nas na obrežju na straži in druga polovica se je kopala, in potem smo se zamenjali. Tudi smo se sprehajali okrog po naši okolici, in smo obiskali bližnje vasi, kjer smo srečali mnogo domačinov, ki so nas sprejeli dosti prijazno, dasiravno so nas sovražili na vso mbč v svojem srcu. Toda navadno, kadar smo vstopili v kako vas, se je poskrilo vse ljudstvo in gledalo na nas skozi raznotere luknje v hišah. Zaradi tega smo morali hoditi vedno najmanj po šest skupaj, in še tedaj nismo smeli iti predaleč proč od naše trdnjave.
Naše glavno delo je bilo stražiti, a konj nismo imeli prve tri mesece, kajti ti so imeli priti za nami na konjskem parobrodu, toda dobili smo potočilo, da se je polomil jeden stroj na tem parobrodu, ko je bil ta že blizu mesta Honolulu, šest dnij ven iz San Francisca, in tedaj se je moral parobrod povrniti nazaj v San Francisco, in konji so morali čakati taui, da se je ta popravil; in prešlo je precej časa, predno so mogli zopet zapustiti Združene države, da bi se združili z nami. In dokler nismo imeli konj, ni bilo pravega življe-nja za nas, vojake konjenike, kajti kadar se jeden privadi svojemu konju, in ta se privadi njemu, ne moreta biti jeden brez druzega.
Po treh mesecih so naposled došli naši konji, ko smo jih pričakovali toliko časa. In kako vesel je bil moj “Jorry”, ko me je zagledal, in ko sem ga jaz mogel objeti in ga zopet pogladiti po hrbtu in po njegovem krasnem in ponosnem vratu. In ko sem ga zajezdil, kako je poskočil in zletel naprej, kakor da ga je nesel veter. Sedaj smo lahko jezdili okrog po naši okolici in v dalnje vasi, in kako so se nas bali sedaj domačinci Malajci! Nisi ga mogel dobiti niti jednega, da bi se približal tvojemu konju, in posebno moj konj, ta je imel to lastnost, da je brcnit proti vsakemu, kojhga ni poznal, ako ga je ta hotel zajezditi, in tudi med mojimi tovariši jih je bilo mnogo, ki so se bali zajahati ga, toda jaz sem storil z njim, kar sem želel, lahko sem ga vrgel na tla lahko sem prevračal kozolce na njem in pod njim, ne da bi se ganiLKonj je zares dobra in potrebna žival. .
Ostali smo tukaj v tej trdnjavi na straži celib šest mesecev, in nato je prišel nov oddelek na naše mesto. Od prve noči, ko srno došli semkaj, smo dobili še tri ponočne napade od sovražnikov, ki so nas hoteli presenečati, toda ni se jim nikdar posrečilo, kajti naše straže so bile vedno prav previdne in z odprtimi očmi. Nikdo izmed nas ni bil ranjen v teh napadih, dasiravno so sovražniki pustili precejšno število mrtvih vsakokrat. Gotovo so sprevideli, da ne morejo napraviti nič zoper to trdnjavo, in potem ko stn,o mi odšli od tukaj, se ni več slišalo o napadih na naše tovariše, ki so prevzeli naše mesto.
Mi smo se povrnili nazaj v Taal in tam smo se združili z glavnim oddelkom. Tu je bilo mnogo bolj prijetno in tudi smo imeli več dela, tako da je čas zelo hitro potekal. Dvakrat na mesec nas je obiskal parobrod od Manile, ki nam je prinašal komisarij (jedila) in svežega mesa, in tudi led smo dobili večkrat, tako da smo se mogli vedno ohladiti nekoliko z ledeno vodo. Vojaška vlada namreč ima veliko ledeno tvoruico v Manili, ki izdela toliko leda, da zadostuje za vse Filipinske otoke. Mislite si, led na Filipinskih otokih, kjér ne poznajo snega, in vendar, tu se more piti mrzlo pivo in mrzlo lemonado, in včasih smo napravili tudi sladoled.
(Dalje prib.)
Sloveticem naztianje:
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins M. F. Dolžnost mi je naznaniti Vam o moji bolezni. Zadnjik zdravil nisem še porabila a vseeno sem popolnoma ozdravila že po prvih zdravilih. Zatoraj srčna hvala Vam k?er ste mi tako hitro pomagali, ker jaz sem trpela celih O mesecev in k večim zdravnikom sem bodila,a niti eden ni mogel spoznati moje bolezni, Vi pa ste mi poslali taka zdravila, da sem precej drugi dan spoznala, da mi je boljše in sedaj sem popolnoma zdrava. Ako bodem še kateri krat bolna, se bodem na vas obrnila in tudi drugim bolnikom svetujem naj se v vsaki bolezni na vas obrnejo, ako želijo v kratkem času popoln noma ozdraviti.
Se enkrat se Vam srčno zahvaljujoč ostajam Vam do groba hvaležna Antonija Gregorčič 621 Mar-tke St. Waukegan, 111.
Zdravilo za glavobol.
Nič ni tako sitno kakor glavobo-lje. Včasi se te poloti, ko se pripravljaš za v gledališče, na kako veselico ali na dnevno delo. Nikdar ni prijetno in prav nič ni potreba trpeti vsled njega, ko si lahko omisliš tako sijajno zdravilo kakor so Severov i oblati zoper glavobol in nevralgijo. Ti odpravijo vsako glavobol j e in skoro vse vrste nevralgi-je. Mr. Rudolph Kusy, Aumsville, Ore,, piše: “Severov oblati vedno olajšajo vsake vrste glavoboli.” J. A. Postulka, Willow, Okla., piše: “Priporočal bom vaše oblate vsakomur, ker so najboljše zdravilo zoper glavobol.” 12 oblatov za Ž5 centov.' Na prodaj v vseh lekar-nah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Prav nizke cene.
V zalogi imamo veliko zalogo UR IN ZLATNINE, katero prodajamo sedaj ceneje kakor kedaj preje ii: kje drugej v mestu.
Pridite iti oglejte si naše blago.
kupujete pri nas si tnohranite denar.
RAVpAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to strok« spadajoča dela po najtežjih cenah, naše dol i vam jamčimo.
ŽSPPopravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
VELIKA
Razprodaja
Velikih 50 ft. lot za polovico prave vrednosti.
Lote so v bližini najTcejili tovarn v Jolietu; leže oli Hickorv St. Car progi.
$200.00 in višje na lahke obroke.
Pismena izjava ali poroštvo dajemo z vsako loto,
(Warranty Deed and Abstract of Title.)
Kupuj svinčnike in druge pisalne potrebščine v “Amer. Slov.” knji-garnici.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55	   100	kron,
zal	41.00 ........... 200	kron,
za %	204.50 .......... 1000	kron,
za $1021.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje o. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriiičneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Bomestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 17 78 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Aina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
Te lote so bile zamenjene, za eno veliko čikaško poslopje za (o jiz moramo prodati kakor hitro mogoče.	'	.
Pošljite po plat (plan) in druge reči na urad
GItfis. ii. INoIMe
Barber Building, Joliet, UL, zastopnik za FRKI>|H. HARTLETT &. CO-, 100 Washington St., Chicago, Illinois. Poprašajte naše zastopnike v Jolietu, lil.
ANA VOGRIN,
«03 N. Bluflf St. Joliet. N. W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA.
iMidJcife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
PREMOG
najboljše vrste kupite kupite pri nas,
ni 5Qc ¡le $1 pl ii toni
STENSKI PAPIR
za prihodniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harasj?
Chicago tcief. 27!« JLw N W. telet. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
premoga ceneje nego kje	lk"	L. B. Bertnik
drugje v mestu.	BERTNIK BROS.
: IZDELOVALCI FINIH SMODK.
M. PHILBIN
515 CASS STREET Chi. Phone 3932	N. W. o
Naša eosefcnost: JUDGE, NEW CENTURY,
lOoîntov.	5 centov.
403 0assSt., načtstr.
JOLIET.
g——ww»g
« «
po 50c gakiE.
Dobro vino od 35c do 45o gai., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi raz-• pošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino m u i kal el	vino
Na aahtevanje pošjem
uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Ros 77—
Crockett, Contra Costa Ce.»Cal.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Longlurau & Schoensteät
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na vogl u Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
'V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo . došlim rojakom.
N. VV. TELEFON ŠTEV. 1257.

4M
j NI. TA. Nchu-stei*
Voting Building
Joliet, Illinois-
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti: v Jolietu.
Posojate
denar proti nizkim obrestim, . Kupuje in prodaja
zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke
Gor. Cass & Chicago Streets,
3.	nadstropje.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago', lil.
Slovanski tvorničardruštvenih odzna kov (badges), regali j, kap, bander in za stav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastonj.
Izreži to, pa dottesi v
Anderson’s $ Studio
106 N. Chicago Street
in dobil boš dvanajst naši Ii najboljših n , dolarskih fotografij za $3.50, vštevši eno fotografijo v upravnih barvah po najnovejšem načinu.	JOLIET, ILL.

Društvene vestí.
Bridgeport, 0., *21. jan- — Tukajšnje društvo sv. Barbare štev. ■83. K. S. E. J. je imelo dne 14. jan. t. 1. svojo glavno letno sejo in volitev odbora za leto 1906. V odbor so bili zvoljent sledeči člani:
Frank Spendal, predsednik, Andrej Hočevar ml., podpred., Mihael Hočevar, tajnik,
Jožef Hočevar, podtajnik,
John Kovačič, blagajnik,
Louis Šušteršič, zastopnik,
Frank Gregorčič, Frank Hočevar in Mihael Gregorčič, nadzorniki, Jožef Rutar, predsednik bol. odb., John Gričar, John Rutar in Anton Hočevar, obiskovalci za Wheel-ingoreek,
Frank Slokan za Glendale, W.
Va-,
Anton Bošnjak za Benveood, W. Va.,
Jožef Hočevar, banderonosa. John Gričar, zastavonoša,
Andrej Hočevar in Fr. Hočevar, spremljevalca banderonoše,
Andrej Hočevar ml., marša’.. John Gregorčič, vratar.
Volitev se je vršila v najlepšem redu v zadovoljnost vseh društveni-kov. Stari odborniki so potem iz* ročili novim vse. društvene reči. Novoizvoljenemu odboru želimo obilo vspeha pri delovanju za napredek društva in naše prekoristne Jednote. V letu 1905 ne moremo zaznamovati posebnega napredka pri našem društva. Glavni vzrok je bil, ker se je skoraj celo leto slabo zaslužilo, in se je veiiko rojakov izselilo v druge kraje za boljšim zaslužkom. Upamo, do nam leto 1906. prinese boljše čase v društvenem kakor tudi v gmotnem življenju.
Vse tukajšnje rojake, ki še niso pri društvu, uljudno vabimo, da pristopijo pod zastavo društva sv. Barbare in K. S. K. Jednote, da bodo tako preskrbljeni za vse slučaje v nezgodah, ki žalibog v zadnjih mesecih sila naraščajo med našimi rojaki v Ameriki; že to bi moralo spodbujati rojake, da bi se zavarovali pri društvih, ter preskrbeli sebe in svoje drage, ki žalibog le vsled .’malomarnosti velikrat ostanejo za ostali velike sirote. Danes meni, jutri Tebi—-ta rek velja vsem tistim, ki vedno odlašajo s pristopom v podporna društva in Jednoto.
K sklepu bratsko pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in vse ^rojake po širnih Združ. državah.
Mihael Hočevar, tajnik.
Jfoliet, 111., 23. jan. — Društvo sv. Martina št. 80. W. C. U. bo imelo redno mesečno sejo v nedeljo 28. t. m. in sicer v poslopju naše stare cerkve, kakor vedno vnaprej. Na dnevnem redu bo več važnih rečij, zato naj se društveniki udeleže seje v naj večjem številu.
Odbor.
©♦©♦oec
Ely, Minn., 18. jan. — Poročil se je tu g. Jakob Adam, «loma iz Pake, z gdč. Marijo Brunskole iz vasi Majerle v črnomaljski fari.
Vonngstoivu, O.,	18. jan. —
Martin Bajuk, doma iz Bajanjevasi, obč. Radoviča pri Črnomlju, je bil dne 26, dec. najden mrtev pred svojo, hišo. Vzrok smrti neznan. Pokojnik ni bil pri nobenem društva. Slovenci in Hrvatje so mn skupno priredili pogreb.
Frontenac, Kana., 1». jan. Danes je bil spremijo» k večnei počitku oče gospe Rojc. Pokoji je bil vobčeznan tu okoli id je m kal starost 70 let. Sobratje d štva sv. Barbare so ga položil: naročje majki zemljici. N. p. v 1 Jakob Gorišek, doma iz fare Ga hart pri Trojanah na Dolenjskem izgubil življenje v premogokopu c 17. t. m.'vsled razstrelbe. Star bil 27 let in neoženjen. Njegov« pogreba so se udeležili sobratj« obilnem številu na mirodvorv Wt Kans.	Wavz<.
Wficeting. W. Va.. 19. jan. — Tu je ubilo rojaka Maks Blažiča iz Crnegavrha nad Idrijo. Sta» je l il
i
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦«
♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦
SHUSSHiSSS
Cenik knjig,
ki so dobiti doslej v novi knjigarni “AM. SLOVENCA ’. Jeliet, 111.
MOLITVENE KNJIGE:
Dehovac veselje, lepa vezava.......... ................... 65c
Kf¿¿ailSki zakon, lepa vezava........... ................. 65c
Marija Varhinja nedolžnosti fina vezava.......	50c
ISta, vezana v usnje.......................................$1.00
Otroška pobožnost, lepo vezana.............................. 30c
Ista, z okraski...........................................   75c
ista, vezana v usnje......................................  1.00
Rajski glasovi, lepa vezava................................. SOc
Ista, vezana v usnje....................................... 1.00
ista, šagrin-usnje.......................................   1.35
Skrbi za iošo, fina vezava......... ...................... <>5c
Sv. Angelj Varh, lepa vezava.......... ................... 50c
Sv. Ura, vezana v usnje .... ............................. 65c
Opomba:	Vse knjige imajo zlato obrezo.
Poučne knjige:
Katekizem	40cPoduk rojakom Slovencem 25c
OPOMBA. Naročilom je pridejati denar in »o nasloviti na Amerikan-ski Slovenec, Joliet, 111. Knjige pošiljamo poštnine prosto.
AmeriSka pozlačen* ura, klena K je jamčena da bode dobro Sla. %, Na zunanjosti je podobna pozla-Ijčeni uri jamčena za 25 let. To f/uro pošljemo zastonj dečkom. ' dekletom in vsakemu, kdor kupi
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
♦Severi nemške in angleške.
24 let, a več ni znano o njem. ker ! je stanoval in občeval z Nemci.
Leadville, Colo., 19. jan. — Fr. Zupančič iz Brske vasi pri Mirni peči se je ponesrečil v topilnici. Padlo je nanj 1000 funtov železa in mi strlo glavo, Pokopali smo ga dne 4. t. m. Tu ni bil pri nobenem društvu,a poprej v Calumetu,Mich., pri dveh, a je iz obeh izstopil.
Aspen, Colo-, 19. jan. — Umrl je dne 6. t. m. Peter Fugina, doma iz vasi Vimol pri Poljanah na Dolenjskem, v starosti 38 let, za pljučnico, neoženjen. Bil je ud društva sv. Barbare štev. 47. J. S. K. Jednote, za katero si je stekel mnogo zaslug.
Calumet, Mich., 19. jan. — Tamarack št. 2 je še v plamenu in pogrešani trije rudarji leže mrtvi— o čem ni niti najmanjšega dvoma— v dimu in plinu v globočini rudnika. Veliko se je prizadevalo, da bi se rešila vsaj trupla nesrečnežev toda vsak trud in napor je bil zastonj. Takoj drugi dan v petek odločilo se je rešilno moštvo, da gre skozi shaft št. 5. v spodnje rove goreči jame in tam poišče mrtve rudarje. Šli so: kapitan Thomas Mas-lin, rudar John Adams in John Brozovič, brat jednega izmed pogrešanih delavcev. Toda niso šli daleč. Silna množina plina jih je onesvestila in komaj so še dali znamenje, da jih naj potegnejo gori. Kapitan Maslin in John Brozovič sta morala v bolnico in zdravniki so jim komaj oteli življenje. Potem se Di več nihče upal pod zemljo in superintendent Uren je v torek ukazal ustja vseh treh shaftov, št. 1, 2, 5, zamašiti z namenom, da se ogenj nduši vsled pomanjkanja zraka. Da je do torka požar še vedno divjal ni dvomiti, kajti skozi shaft št. J in 2 je dim prihajal celo na površje. Z dimom je uhajal tudi plin in štiri delavci so se na površju pri ustju shafta št. 1. v sredo onesvestili ko so s zemljo in drugim materijalom zabijali vbod v jamo. Trije nesrečneži, ki so ostali v gorečem rudniku so: Slovenec Viljem Jakša in Hrvata: Mihael Simonič in Simon Brozovič. Delali 60 skupaj kot jedna “tramerska partija” v 26. rovu ko je nastal požar in ob času ko so dru gi rudarji bežali na površje so se oni trije na klie: Ogenj! — podali v notranjščino rova, misleči, da bode kdo v bližini streljal. Pozneje so gotovo spoznali svojo zmoto in radi bi bili ušli toda smrtonostni plin, ki se je naglo širil, jih je omamil in siromaki so padli ter obležali za vselej. Vsi trije so bili še mladi fantje in novinci v Tamarack rudnika. Viljem Jakša je bil star 26 let in doma iz Gradca pri Metliki na Belokranjskem. Simonič in Brozovič sta doma nekje od Delnic na Hrvatekem. Jakša je bil ud pod. društva sv. Jožefa št. 1. S. H. Z. StraŠDa nesreča je okoli 700 rudarjev. med njimi največ naših rojakov, spravila ob delo. Izmed vseh taciarških rudnikov posluje edino le še North Tamarack rov, kateri je popolnoma ločen od ostalih treh jam.
— Dne ll. t. m. jt umrl v bolnici v Houghton 1? rojak John Butala star okoli 20 let. Trpel je štiri me sece za vodenično boleznijo. Doma je bil iz Griča pri Črnomlju kjer zapušča stariše, več bratov in sester a tu v Mobawku jednega brata. Pred po: letom je prišel iz stare domovine in v Mohawk rudniku je delal komaj dva.meseca. Pri pod .društvu nabil nobenem. Pokopan je bil minolo dopoldne. N. v m. p. I	Ol.
Ta $30 zlata ur», za $1.50
na mesec.
J4: naj bolita, prilika, ¿I* *.i kupite zlato uro ta ina. i
denar.Pokrov jo pozlačen in tfrafiran, ima dvojni imkrov in jo jara&tua za 20 let.—Koleeovjc je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži Ča« do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj netfofBO. I)a pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je11« za 30 dni.	plačate na czpres po-
... 'dolarjev plačate p
«ti preaej ko si ogledat na obroKC v ifcslih m A ko nanj, pošlje to $6. GO leno verižico in uro n I $0.00 je ura kakor v ¿e p J kakšno drugo listino, «J j vemo da boste zadovolji 1 016880 dokler izplačate j uro in plačati precej j to jo poftljetno vam j-J naznanite, ali hočete moši I ali dvojnim pokrovom.
• M Heclfai & Co-, Jeweler«,
:ouli 3ensk<
Depi 282, Chicago
W V WAJTtfVW .'A/TV 11 V 11 • ■ WW I	W
$
U-©-©
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
mojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oghse e našem listu,ki redno prinašajo uspeh. Cena za jedru) . uvrščanje, če oglas ne obsega reč len 7 vrst, S5e, za Jjkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno utrrščenje SOe, in za ikratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsta.	Stoto
je poslati z oglasom naprej.
NA PRODAJ 20 LOT PRIPRAV-
nih za domovanja, na N.,Hickory St., 10 lot pripravnih za domovanja na Summit St., 5 lot pripravnih za domovanja na N. Center St., 10 !ot pripravnih za domovanja na Pine St., 20 lot pripravnih za domovanja na N.Broadway. Gori omenjene lote se prodajo za gotov denar ali na obroke. Več pove A. N. Porter & Co., Barber Bldg, Joliet, 111.
NA PRODAJ FARM OBSTOJE
ječa iz 480 oralov dobre zemlje in 35 akrov neobdelanih. Izvrstno zem-1 Ijišče za setev. Več pove H. R. Clark, Young bldg., Joliet.	d6t!
NA PRODAJ KMETIJA OB-
stoječa iz 12f oralov dobre zemlje bli-zo Jolieta; i milje do Street car proga, poslopja v prav dobrem stanju. 300 kokoši, 1 konj, 2 kravi, voz in drugo poljedelsko orodje, v oddajo 1 marca 1.1. Več pove H. R. Clark, Young blag., Joliet, 111.	d6tl
IŠČE SE ANTON LOZAR, STAR
30 let. Bival je meseca januarja 1905 na DeBegue, Mesa Co., Colo. Kdor sanj kaj ve, ali mu je o njegovem stanovanju znano, naj blagovoli isto pisati na njegovega očeta, katerega naslov je:	Frank Lozar, Ely, Minn.
NEKAJ DOBRIH SALOONOV
zamorejo dobiti dobri možje sposobn
za trgovino. Več pove W. H. Clare 222 Jefferson St.	2t4
NA PRODAJ ZEMLJIŠČA V
bližini ali okolici mesta Jolieta, razdeljena so na manjše kose od enega do deset oralov. Več se izve pri A. N. Por. ter & Co., Barber Bldg, Joliet, 111.
NA PRODAJ LEPA HIŠA Z devetimi sobami, stoječa med Bridge in Stone cestami. Več pove A N. Porter a Co., Barber Bldg, Joliet, 111.
SLUŽBO ORGANISTA LAHKO
dobi sposoben mož Pogoj in spričevala naj se pošljejo Rev. Jobe Plevnik, Waukegan, III.	4pt4
KJE JE MOJ BRAT ALOJZ Škarja? Pred dobrim letom je biva v Aurori, 111. Od tu je šel v LaSalle Ul. Sedaj se pa nič ne sliši, kje da j e Torej prosim rojake če kateri ve zanj,1 da mi pošlje njegov naslov. Marija Sikor, 661 Aurora, a ve., Au>or»,Ill. 2 5
NA PRODAJ LEPA DVONAD
stropna hiša z 8 sobami,dobro preskrbljena z vodo, na Clement St. blizu Hutchison ceste. Cena $1200. Več povesta Lennon Bros Brown & Ki ep Bldg. Joliet, IH.	7 2td
Zastonj
pošljemo knjigo: “Kako dobite
in si ohranite lepe in gosto lase?” vsakemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je zelo zanimiva in koristna in za vsakega potrebna. P. Frank, 229 East 33 st., New York, N. Y.
J. F. KING
Lesni trgovec.
tor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
pivo, zvano Elk Brand
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v Rockdale. 111.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli.
Valentin Fajnik, lastnik.
Chicago Phone 4663.
Zlata URA ID VERIŽICA
ZASTONJ
ura, klena dobro 8) a.
To
24 kosov nage zlatnine po lOc
kos.
Počljlte nam svoj naslov in mi vam pošljemo zlatnino. Ko razprodate zlatnino, pošljete nam
ifloa .
12.40 in mi Yum poSljemo uro in veri:
Crown Jewelry Co.. Dept 163 E. Rasdolf Street, Chicago, Illinois.
Pasdertz & Terlip
1100 Broadway, Joliet, 111.
SLOVENSKA - GOSTILNA.
SLOVINCEM in HRVATOM
kjer se teči vedno sveže pivo in droge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke.
Sankanje..
To imamo SEN 1 DEČKI IN DEKLETA! PripravIjene «o za vas, da vam ni treba čakati, ampak le pridit* in iz-Vrerite si jih, KER SO RES FINE. Imamo jih največjo zalogo v Jolieta, da si jih n3 željo lahko izberete. Vse so prav močno narejene, da gotovo tudi stariše zadovoljijo ker nebodete potrebovali drugih. So prav po «jeni: 50c, 76e. 90c, $1, $2. Ime na iste barvamo zastonj.
naznanjam. da točim vedno sveže
Rojakom se priporočava i obilen imet.
IZ NOVE PIVOVARNE!
“JOLIET CITIZENS' BREWIRY.’ Prodajam tudi izvrstno žganje, whi-skije in lepodišeče smodke.
Vabim vse rojake na kozarček novega piva
$1.50 na megeo >cix\ pottljnmo vam
Htroško. v,a plačilo n« da bi mi imeli šr kaj ilolpujptft.ker .m poaJati $1.50 ttiah Ako Uiii;lito kupiti 1 io vam 10 odiuotkov Pri n a roč bi nam
Mike Kochevar
N. W- Telefon. 809
Pozor rojaki!
Anton Terdič
j
Gor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET.
Vaš vseh uljudno vabi, da ga pogosioma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbo. Poskusite moje domače dubro vino in drugo raznovnene pijače ter dobro smodke |W'Prodajam tudi premog po prav nizki ceni.
Rojaki dobre došli k “IK.l.JKMli TO' NETO.”	A W. Plsene 82B-
Amerlkanski Slovonec samo Sl na leto.
— Amerikanski Slovene«! je prvi slovenski list v Arberiki. Stane le 11 na leto
PREMOG
TRD IN MEHKE. TER
kok in drva
ZA ¡KURJAVO
prodaja v Jolieta po najnižjih conah.
Stefan Kukar,