štev. 51 — Letnik IV. PTUJ, 28. dec. 1951 Cena din 5.— Poštnina plačana v gotovini Uredništvo b oprava Ptuj MLO. II nadstropje - TelefoiJ ilev 156 - Čekovna račun pri Narodnj banki Ptuj itev. 643-90322-0 — Urejuj« uredniSki odbor — Odgovorni ored- aik Vrabl Jože — Rokopisov oe vračamo — Mesečna naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 din celoletna naročnina 208 dm Naročniki, ki »o plačali din 156 — ta celo leto. doplačajo din 52.—— Tiska Mariborska tiskarna. V Ptuju je bila svečana proslava desetletnice JLA v soboto 22. dec. 1951 je bil y Ptuju na Kvedrovem trgu fnimohod pripadnikov Jugoslo- vanske ljudske armade (JLA) iz ptujske garnizije in pripadnikov centrov predvojaške vzgoje ter gasilstva pred predstavniki Ijud- oblasti, Partije in JLA ter jnnožičnih organizacij, ki so bili obrani na tribuni pred zgradbo I^LO Ptuj. V mimohodu so sodelovali cen- tri prcdvojaške vzgoje: Gorišni- ca, Sela, gimnazija Ptuj, Ptuj- jTiesto, Ptuj — šola učencev v gospodarstvu raznih strok, Gra-- jena, Pacinje, Polenšak, Vid, podlehnik, Cirkovci, Hajdina, Starše, Strnišče — tovarna, Str- nišče — učenci v gospodarstvu, Strnišče — Gradiš ter godba na pihala SKUD »Jože Lacko« iz Ptuja. Na Kvedrovem trgu zbrane- mu ljudstvu in častnim gostom na tribuni so mladi pripadniki JLA in centrov predvo jaške vzgoje in gasilstva s strojevim korakom manifestirali visoko zavest borbeno vzgojenih in utrjenih varovalcev in branite- Ijev naše domovine, katerim pripada večina našega delovnega ljudstva. Mimohodu je povelje- val kapetan tov. Buh Jože, vo- jaškemu ešalonu pa kapetan tov. Tušar Srečko. O slavni razvojni desetletni poti JLA je govoril predsednik lOOLO tov. Petro- vič Janez, ki je tudi čestital pri- padnikom JLA in predvojaški vzgoji za dosežene uspehe v po- častitev desete obletnice obstoja JLA. V kratkem nagovoru je major tov. Plečas poudaril vrli- ne JLA, ki se odražajo v pribo- ritvi in ohranitvi svobode in neodvisnosti narodov Jugoslavije m o vodstvu JLA, ki mu je na Čelu vrhovni komandant oboro- ženih sil FLRJ maršal tov. Jo- sip Broz-Tito. Pred predstavni- ke na tribuni so stopile tri pio- nirke, ki jih je vodila dijakinja Sever Julka Po izročitvi šopka majorju tov Plečašu je oblju- bila v imenu vseh pionirjev, da bodo sledili zgledu najboljših sinov narodov Jugoslavije. Viharni aplavz se je razlegal po Kvedrovem- trgu, ko je ka- petan tov Trampuž Alojz v imenu vojnega odseka Ptuj pre- čita! naredbo Vrhovnega koman- danta oboroženih sil FLRJ in Ministra narodne obrambe FLRJ maršala Jugoslavije Josipa Bro- za-Tita za 22. dec. 1951 o napre- dovanju sledečih rezervnih ofi- cirjev iz ptujskega okraja v višje čine: Napredovanja v čin rez. kapetana: Brenčič Mihe dr. Vinko, Tone j c Rudolfa ing. Stanislav. V čin rez. poročnika: Strubelj Franca Karel, Knez Josipa Jože, Irgl Janeza dr. Franc, Spendl Avgusta Avgust. V čin rez. podporočnika: Ver- denik Vincenca Karel,. Petrovič ^lihaela Janez, Perner Pavla Stane, Sprah Martina Stanko, Preskar Franca Anton, Prelog Franca Franc, Križe Alojza Frideriko, Vamberger Tomaža franc, Turk Matije Milan, Po- žar Antona Ivan, Pučko Janeza Janez, Lipuš Lavoslava Vilko, Petrovič Jožefa Jože, Fabjan Jerneja Stanislav, Predanič Jo- žefa Jože, Belšak Martina Jože, Stumberger Franca Lado, Pe- trovič Pavla Alojz. Odlikovanja Nato je prečital kapetan tov. Trampuž imena odlikovancev. Odlikovani so: 2 Ordenom zaslug za narod il- reda: Ban F. Jože, Strnišče- ^ovarna. 2 Ordenom bratstva in enot- ^osti: Belšak S. Franc, Turni- sče. 2 Ordenom za hrabrost: Le- skovec F. Franc, Ptuj, Ban F. Strnišče-Tovarna, Vouk Anton, Strnišče, blok Il/a. Z Ordenom zaslug za narod reda: Arbajter M. Mihael, paradiž št. 15, Markežič J. Li- Zadruga Osojnik, Maučič j/ Albert, Ptuj, Trošt L Irena, J^J. Vouk A. Anton, Strnišče, ii/a. J ^Medaljo za hrabrost: Berg ji^ago, Strnišče-Gradis, Ber- J- Jože, Strnišče, blok III,/b, 'ebenjak J. ValenUn, Ormož, Karo I. Alojz, Strnišče, blok II, Toplak J. Andrej, Strnišče, blok Ill/b. Z Medaljo zaslug za narod: Berlič J. Jože, Strnišče, blok ril/b, Cafuta M. Franc, Ptuj, Čoki I. Dušan, Gorišnica 91, Do- naj I. Alojz, Ptuj, Jamer A. Er- nest, Strnišče, blok I/b, Karo I. Alojz, Strnišče, blok II, Koro- šec K. Rado, Ptuj, Kovačec F. Stanko, Strnišče, blok Il/a, Kramberger S. Neža, Ptuj, Lju- beč J. Jože, Markovci, Pire M. Štefka, Ptuj, Rutar F. Matija, Orešje, Vertič T. Štefan, Ptuj, Žefran F. Leopold, Ptujska gora. Priznanja Za požrtvovalno delo v po- častitev 10-letnice ustanovitve JLA, je podaril Okrajni odbor Zveze borcev priznanje slede- čim predvojaškim centrom: 1. Predvojaški center Majš- perk, 2. Predvojaški center Or- mož, 3. Predvojaški center Cir- kulane, 4. Predvojaški center Hajdina, 5. Predvojaški center Strnišče Gradiš, 6. Predvojaški center Ptuj ginrmazija. Ostalim organizacijam in ustanovam isto priznanje. 1. Vojni pošti 8164 Ptuj, 2. Krajevnemu odboru Zveze bor- cev tovarne Strnišče, 3. Kra- jevnemu odboru Zveze borcev Velika Nedelja, 4 Mestnemu odboru Zveze borcev Ormož, 5. Sektorju PAZ Gorišnica, 6. Centru PAZ Središče, 7. Mestni organizaciji PAZ Ormož, 8. Mestni odbor PAZ Ptuj, 9. Va- škemu odboru OF Pavlovci, 10 Vaškemu odboru OF Velika Varnica, 11. Podjetja Gradiš Strnišče OF, 12 Drugi sektor okrajne gasilske zveze, 13. Pro- stovoljno gasilsko društvo Go- rišnica, 14. Prostovoljno gasil- sko društvo Mezgovci, 15. Pro- stovoljno gasilsko društvo Po- lenšak, 16. Sindikalni podružni- ci gospodarsko posestvo Turni- šče, 17. Sindikalni podružnici št. 1 volnenih izdelkov iVIajš- perk, 18. Sindikalni podružnici gradbeno podjetje Gradiš Str- nišče, 19. Sindikalni podružnici št. 2 Okrajni magazin Ptuj, 20. Ljudski tehniki Središče, 21. Foto kino klub Strnišče, 22. Krajevni odbor Rdeči križ Leš- nica, 23. Krajevni odbor Rdeči križ Središče, 24. Mestni odbor Rdeči križ Ptuj. Pohvale Nadalje je prečital kapetan tov Trampuž imena tovarišev, katerim so bile izročene pisme- ne pohvale Vojnega odseka Ptuj za požrtvovalno delo pri pred- vojaški vzgoji in za okrepitev obrambne sposobnosti naše do- movine: Center Gorišnica: Lenart An- ton, Moškanjci, Ozmec Danijel, Cvetkovci, Strelec Franc, Mure- tinci, Vrbančič Franc, Muretin- ci. Zamuda Jožef, Placarovci. Center Juršinci: Vršič Konrad, Juršinci, Majerič Franc, Slav- šina, Sovec Franc, Sakušak, Mli- narič Janez, Juršinci, Muršič Franc, Sakušak. Center Desternik: Irgl Franc, Janežovci, Marinič Jožef, Vin- terovci. Letnik Jožef, Levanjci, Cvetko Franc, Svetinci. Center Ptuj: Prejac Ivan, Ptuj, Kosi Stanko, Ptuj. Center Gradiš Strnišče: Sker- get Anton, Burjan Franjo, Kvar Feliks, Klemenčič Vinko, Stipe- tič Jože, Sklinger Jože. Center tovarne glinice in alu- minija Strnišče: Klanjšek An- ton, Korpič Franc. Center Sela: Križanec Stanko, Lovrenc, Krajnc Stanko, Lan- cova vas, Mlakar Ludvik, Lan- cova vas, Korošec Janko, 2u- pečja vas. Koren Franc, Apače, Bela Vincenc. Sela, Orešek Jo- že, Pristava, Rodvajn Anton, Popovd. Center gimnazija Ptuj: Debe- njak Stanko Va, 2erak Zlatko, Vb, Sluga Marko, VIL, Burg Danica, VI., Jesih Adela, VII., Munda Marija, VIII., Debenjak Ljubica, VIII. Center Sole učencev v gospo- darstvu Ptuj: Babič Anton, Vi- dovič Franc, Korpar Ema, 2aj- dela Erna. Center StarSc: Finžgar Vladko. Center Grajena: Levičnik An- ton, Mestni vrh. Center Podlehnik: Slavinec Jože, Podlehnik, Ovčar Franc. Gorca, Trafela Franc, Gruškov- je. Zajšek Franc, Nova Cerkev. Center Polenšak: Majcen Jan- ko, Nedeljko Franc, Gašparič Vincenc. Center Pacinje: Zorko Janez, Lenart Jože. Center Cirkovci: Jarnik Adolf, Mihelak Franc. Center Hajdina: Dobnik Stan- ko, Lipavšek Anton, Murko Ignac. Center Vid pri Ptuju: Tement Jurij. Nagrade Razdeljene so bile še nagrade po 500 din komandirjem in vod- nikom centrov predvo jaške vzgoje, ki jih je podelila komi- sija narodne obrambe za okraj Ptuj in sicer sledečim: Kolarič Miroslav, Središče, Kolarič Franc, Juršinci, Horvat Valen- tin, Cirkovci, Lepej Maks, Star- še, Kolenko Anton, Majšperk, Lah Ivan, Vid, Novak Maks, Podlehnik, Ravnikar Bruno, Ptuj, Antolič Jože, Polenžak, Dobnik Anton, Hajdina. Ob koncu proslave je bil po- slan v Beograd sledeči pozdrav- ni brzojav: Vrhovnemu Komandantu Ju- goslovanske Ljudske Armade maršalu Jugoslavije tov. Josipu Broz-Titu — Beograd. Ob priliki desetletnice usta- novitve Jugoslovanske ljudske armade Vam mladinci predvo- laške vzgoje, rezervni oficirji in drugi prebivalci okraja Ptuj, zbrani na svečani proslavi, če- ."titamo k temu zgodovinskemu prazniku. Zavedajoč se ogromne vloge, ki ste jo odigrali v času naše ljudske revolucije in for- miranja ljudske armade, Vam ob tej priliki izrekamo zahvalo in obljubljamo, da bomo s po- dvojenimi močmi j ačali obramb- no sposobnost in utrjevali brat- stvo tn enotnost naših narodov. Naj živi nasa slavna ljudska armada, garant naše svobode in neodvisnosti z Vami na čelu! Ptuj, dne 22. decembra 1951. Udeleženci proslave deset- letnice JLA Ptuj. Proslava deselleinice JLA v Markovcih Kakor v vseh krajih naše so- cialistične domovine, tako je tu- di TD Partizan Markovci skup- no s centrom predvo jaške vzgo- je priredil dne 22. 12. 1951 slav- nostn*^ akademijo v čast 10-let- nice Jugoslovanske ljudske ar- made. Akademija je bila prirejena v prosvetnem domu ob 19. uri zvečer ter je obsegala 15 točk. Akademijo je otvoril in po- zdravil vse navzoče predsednik TD Partizana Markovci tov. Strafela Jože. Z državno him- no, katero je odigrala markov- ska godba na pihala se je začel odvijati spored. Prve so nasto- pile članice s simbolično vajo »Na oknu glej obrazek bled«. Izvajale so jo lepo in skladno. Sledila je recitacija nižje gim- nazije »Titov naprej«, kot na- slednja točka so nastopile mla- dinke z vajo »Rožic ne bom trgala«. Sledila je recitacija naj- manjše pionirke iz osnovne šo- le, nakar so nastopile zopet mladinke z vajo z zastavicami, katera je bila tudi ljubka in skladna. Sledili sta recitaciji »Zlom kraljeve vojske« in »Na- stanek NOV Jugoslavije«, kate- ri sta recitirala pripadnika pred vojaškega centra Markovci, mladinca Kelenc in Feršič. O pomeu in nastanku JLA je govoril komandir pred vojaškega centra v Markovcih tov. Turk Milan, ki je orisal težko, toda zmagoslavno pot JLA, ko je iz majhnih partizanskih edinic na- stala močna ljudska vojska, ki je bila sposobna izgnati okupa- torja iz naše domovine, ter tudi danes čuva te pridobitve, kate- re so bile izvojevane s štiriletno borbo jugoslovanskih narodov. Potem so nastopile članice ri) s simbolično vajo »Počiva, jezero v tihoti«, ki je tudi uga- jala. Sledila je racitacija pred- sednika TD Partizana »Koman- dantovo vprašanje«. Najmanjše pionirke so nastopile z vajo »Svetlo sonce se je skrilo«. S to vajo so privabile naše najmanj- še marsikatero solzo iz oči gle- dalcev. V predzadnji točki so nastopili člani z vajo »Zvezda rdeča«, ki je bila gotovo naj- lepša točka celotne proslave. Pri zadnji točki so bile razde- ljene nagrade pripadnikom . NOV ter najboljšim mladincem predvojaške vzgoje. Medaljo »zasluge za narod III. reda je prejel tov. Ljubeč Jožef, pred- sednik ZB Markovci-Nova vas. Pohvale so prejeli sledeči mla- dinci: Strafela, Kelenc, Ferčič, Lesjak in Slana.. Proslavi je prisostvovalo mnogo ljudi, iz česar se vidi, da ljudstvo v Markovcih razume pomen Jugoslovanske ljudske armade. OP V Strniščii so z akademijo počastili dan JLA v Strnišču so dan ustanovitve JLA proslavili s svečano aka- demijo. Sodelovali so Člani SKUD, pevski zbor in tambu- raški orkester. Slavnostni govor je imel predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev tov. Bel- šak Franc. Naglasil je pomen edinstvenega nastanka naše JLA na svetu v času, ko je okupator preseljeval, ubijal in uničeval naše narode. Po zaključku govora so bili odlikovani borci, ki so sodelo- vali v NOB in katerih seznam objavljamo na drugem mestu. Po izročitvi odlikovanj so na stopili pevci, recitatorji in tam- buraški zbor. Slavnostno aka- demijo so zaključili z državno himno, pri čemer so sodelovali vsi navzoči. 2-na. Proslava ptujskih esperantistov v četrtek, dne 20. 12. zvečer so se zbrali na MLO v sobi predsednika člani in tečajniki v počastitev spomina 92. obletnice rojstva velikega človekoljuba Dr. L. L. Zamenhofa. Tov, Domanjko je orisal živ- Ijensko pot in delo moža, ki je s svojim izumom dal človeštvu sredstvo — jezik, s pomočjo ka- terega se morejo sporazumeti vsi narodi sveta. Njegova ple- menita ideja se uresničuje. Esperantsko gibanje zavzema vedno večji obseg in — že odlo- čujoči faktorji v raznih državah upoštevajo esperanto. Tri ljubke tečajnice male pionirke iz osnovne šole so de- klamirale esperantske pesmi, ki so navdušile prisotne. Predsednik MOOF tov. Sprah Je izrazi! zadovoljstvo nad delo- vanjem esperantistov, ki pod okriljem zelene zvezde širijo plemenito esperantsko idejo, po- bornico miru med narodi, ter priporočal vztrajnost v učenju. -o. KOVINARSKI DELAVCI V ZDA n8 bOdO itavkall. Največji ameriški sindikat je- klarske industrije je glasoval zoper za- četek napovedane stavke, ki bi naj bila 1. januarja. Predsednik tega sindikata je sporočil, da bo 3. januarja Izredni kongres sindikata, na katerem bodo for- malno odgovorili predsedniku Trumanu. ki je zagrozil celo z uporabo Taft- Hartleyevega zakona. LETEČI LABORATORII. Ameriška drui- ba ..Oeneral Motors" je sporočila, da je končala instalacijo letečega laboratorija za proučevanje motorjev na reaktivni pogon. Laboratorij se nahaja v bombni- 1» B-45 ter se eestojl iz več sto naprat, ki nadzorujejo delo motorjev. Madžarske čete so zasedle jugoslovanski otok na Muri Beograd, 27. dec. Jugoslovan- ski odpravnik poslov v Budim- pešti je danes izročil pomočniku madžarskega ministra za zuna- nje zadeve noto, s katero jugo- slovanska vlada protestira pro- ti protizakoniti zasedbi jugo- slovanskega otoka na reki Mu- ri, ki leži 700 m severozapadno od Letinskega mosta, po ma- džarskih vojaških enotah. V no- ti je rečeno, da jugoslovanska vlada odklanja protest v ma- džarski noti z dne 20. decembra, ker je v njej del jugoslovan- skega ozemlja označen kot »ma- džarsko ozemlje«, kar predstav- lja poskus uradne potrditve grobe kršitve ozemeljske nedo- takljivosti Jugoslavije po eno- tah madžarskih oboroženih sil. V noti so navedeni dokazi, da je otok sestavni del jugoslovan- skega ozemlja, in popisan potek, zasedbe otoka. V želji, da bi na miren način rešili ta incident, so jugoslovan- ski obmejni organi po tolmačih dvakrat pozvali madžarske or- gane, naj zapuste jugoslovan- rečni otok in vrnejo jugoslovan- skim državljanom orodje, ki so ga pustili na otoku pri sečnji drv. Madžarski organi na te po- zive sploh niso odgovorili. V noti je dalje rečeno: »Dej- stvo, da je madžarska vlada istega dne, ko so madžarski vo- jaki zasedli jugoslovanski rečni otok na Muri, izročila jugoslo- vanskemu odpravniku poslov v Budimpešti protestno noto, s katero je posktišala uzakoniti ta svoj agresivni postopek svojih organov ter zbiranje madžarskih vojakov na levi strani Mure do- kazuje, da je bila ta nasilna ak- cij at izvedena premišljeno in da je bila že preje pripravljena. Namen te provokacije pa je bil izzvati spopad in si nasilno pri- lastiti del tujega ozemlja. Posla- ništvo FLRJ — je dalje rečeno v noti — po nalogu svoje vlade najodločneje protestira proti tej, v naprej pripravljeni zasedbi jugoslovanskega ozemlja po enotah madžarske vojske in od- ločno zahteva, naj madžarski vojaki takoj zapuste jugoslo- vanski otok na reki Muri in se vrnejo na svoje ozemlje. Posla- ništvo FLRJ opozarja madžar- sko vlado, da bo izključno ona nosila vso odgovornost za po- sledice, ki bi lahko nastale za- radi nadaljnjega zadrževanja madžarskih vojakov na tem de- lu jugoslovanskega ozemlja.« ★ Štiri smrtne obsodbe Bukarešta, 27. dec^ V Buka- rešti so danes uradno sporočili, da so ustrelili štiri osebe, ki so jih obtožili vohunstva. Peti ob- sojenec je izvršil samomor. Po- ročilo navaja, da je bilo vseh pet oseb v službi ameriške ob- veščevalne službe ter da je bila njih naloga opravljati terori- stična in diverzantska dejanja v Romuniji Podobni procesi so bili zadnje dni v Moskvi, Sofiji in Budim- pešti. Ti procesi bi naj potrdili sovjetske obtožbe, češ da ZDA organizirajo vohunsko in diver- zantsko dejavnost v ZSSR in v satelitskih državah. Združeni narodi so to obtožbo zavrnili kot neutemeljeno. Obsojeni komunistični prvak New York, 27. dec. (AFP). Gusa Hulla, enega od enajstih voditeljev KP ZDA, ki so jih ob- sodili na razne zaporne kazni zato, ker so priporočali padec ameriške vlade s silo, so obso- dili še na tri leta zapora. To kazen so mu izrekli, ker se ni hotel prijaviti ameriškim obla- stem, da bi prestal prvo kazen. Hulla so prvič obsodili na pet let zapora. Takrat je pobegnil v Mehiko, kjer so ga nedavno ujeli ter izročili ameriškim oblastem. Dograjen fe železiiiski most čez Dra¥0 v nedeljo 30. decembra bo prvič peljal redni vlak po no- vem železniškem mostu čez Dravo pri Ptuju. Tb je kratko časopisno poro- čilo. Vsakdanji stavek, ki ga to- likokrat srečamo le malo spre- menjenega, ko beremo o kakšni novi delovni zmagi naših ljudi. Novinarji res povsem enostavno zaznamujejo takšne, pravzaprav pomembne dogodke o novih to- varnah, progah, elektrarnah, mostovih, ker končno, to res ni- so več osamljeni primeri v naši stvarnosti. Zato ni čudno, če marsikateri — posebno pa ne- ptujski čitatelj sploh ne bo do- sti mislil o tej novici, čeprav za Ptujčana navajenega le na po- dobna poročila od drugod, to ni povsem vsakdanja stvar. Poglejmo si novi most, takšen kot so nam ga opisali nekateri sami njegovi graditelji, delo- vodja tovariš Koželj, zidar Vau- da in drugi, in kot smo ga sami videli. Sam most čez Dravo je dolg 250 m in ima 7 velikih lokov že- lezne konstrukcije ki teh- tajo skupno 514 ton. Ima devet velikih masivnih opornikov, od katerih šest vodnih, za katere so porabili nič manj kot 800 kub. metrov betona ali povprečno po 80 kubikov za en vodni opornik. Kljub temu, da so le-ti bili gra- jeni na stare podvodne temelje. Cement so dovažali iz cemen- tarn v Trbovljah in Anhovem, nekaj pa celo iz Splita. Delo na mostu se je pričelo v jeseni 1949. leta. Vse priprave in začetek del je vodUa ptujska sekcija za vzdrževanje proge, ki pa je aprUa 1950. leta vse delo prepustila zveznemu mostovno- železniškemu podjetju »Mosto- gradnja« iz Beograda, ki je tudi izvršilo montažo konstrukcije. To je največje podjetje te vrste v Jugoslaviji, ki Istočasno vrši na okrog petdesetih grad- biščih širom Jugoslavije. (Med temi tudi na železniškem mostu ier Dravo pri Varaždinu). Mostovno konstrukcijo za ptujski most Je izdelala naša nova tovarna mostovnih kon- strukcij »Crveni krst« pri Nišu. odlikuje pa se po tem. da Je ne- koliko močnejša od predvojne (za 6 ton osnega pritiska, sedaj 22 t prej 16 t), čeprav vsebuje nekaj manj materiala. Imela pa je tudi ona to slabo stran, ali boljše rečeno napako, ki je sko- raj redna pri podobnih delih: bila je ponekod slabo zakoviče- na in to je nekoliko zavleklo delo, ker so v teh dnevih morali utrjevati in popravljati zakovi- ce. Sedaj je tudi to delo konča- no, prav tako so položene traf- nice in te dni, 27., 28. in 39, t. m. se vrši preizkušnja mostu. Iz vsega tega vidimo — in na to so člani tega 50-članskega delovnega kolektiva, ki so delali na tem mostu, posebno ponosni — cel most je delo domačih rok: od projekta in načrtov, izdela- nih na Tehnični visoki šoli v Ljubljani do končne montaže. Delo Je bilo planirano za vsa- ko leto posebej — in tadf tu gre zasluženo priznanje graditeljem: plan Je bil redno izpolnjevan in je tudi končno izpolnjen. Re- zultat je sedaj pred nami. Na mestu starega porušenega mo- stu, ki Je bil menda največji med vsemi tistimi dvainsedem- desetimi med vojno porušenimi objekti na progi Pragersko-Ko- toriba, imamo sedaj novega, ki je prav tako lahko v ponos in čast Ptuju. Med tem časom je bil prav tako obnovljen most čez Stu- denčnico pri Ptuju, ki je dolg 60 metrov in nadvoz na cesti Ptuj-Tumišče, dolg 32 metrov, kar je vse skupaj delo »Mostov- nih delavnic« iz LjuMjane. Ne bi bilo prav, če se na tem mestu ne bi spomnili tudi sta- rega in zaslužnega lesenega pro- vizorija, ki je več kot izpolnil svojo nalogo. Zgradila ga je le- ta 1945, takoj po osvoboditvi, v rekordnem času I. slovenska gradbena brigada in svojemu namenu je, z majhnimi utrjeva- nji, služil neprenehoma več kot šest let. Kmalu se bo poslovil od Ptuja In Ptujčanov, kajti že v začetku prihodnjega leta bo ves promet odstopil novemu mostu, samega na bodo kmalu T>rifell demontirati. Vse to Je torej tisto, kar Jc zajeto v tistem kratkem poro- čilu, ki pravi, da Je zopet nekje v naši domovini igrajen nov most^ D. D, Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 28. decembra I951 Novoletna jelka v šoli na Bregu v nedeljo 23. decembra 1951 popoldne je obiskalo 12 članic OF in AFŽ v družbi 4 članov z Brega-Ptuj Dom starih in one- moglih v Muretincih in so ob- darile za Novo leto gojence tega doma. Sredstva za to ob- daritev je dal odbor OF Breg, pobudo za obisk pa članice AFŽ. Kot prejšnja leta so se člani in članice OF in AFŽ iz Brega tudi letos spomnili tistih starih in onemoglih, ki jim je ljudska oblast za počitek po dolgih letih težkega dela pri- skrbela dostojno mirno zavetje, ki ga sicer mnogi bivši hlapci in dekle pri svojih bivših go- spodarjih ne bi imeli. Dne 29. decembra 1951 bo ob sodelovanju organizacije OF Breg v šoli na Bregu otroška predstava pod Novoletno jel- ko za šoloobvezne otroke, dne 30. decembra popolne pa v za- družnih prostorih na Bregu za predšolsko deco. Pri obeh pri- reditvah bodo otroci obdarjeni. Za člane in članice OF Breg in goste bo zvečer dne 31. de- cembra v zadružnih prostorih na Bregu »Poslovitev od sta- rega leta 1951!« —bi. V Pod^^rcih pripravljamo \ovoletno ielko Tudi letos pripravljamo v Podgorcih našim pionirjem ra- dost ob Novoletni jelki. Da bi zbrali potrebna sredstva, brez katerih dostojne obdaritve otrok ni mogoče izvesti, smo že v je- seni začeli z delom. Pionirji sa- mi so zbrali 75 kg bukovega ži- ra, v začetku decembra pa smo pripravili kulturno prireditev s petjem, recitacijami in simbo- ličnimi vajami ter igrico Vedež. Dobiček te prireditve je šel v blagajno za Novoletno jelko. KLO Podgorci je na svoji de- cembrski seji sklenil darovati v ta namen 2000 din, Kmetijska zadruga pa 1000 din. Tudi IZUD Podgorci je pri- pravil ter vprizoril igro, katere čisti dobiček je daroval pionir- jem. Z vsoto 3000 din, ki jo bo prispeval OLO Ptuj, Svet za prcsveto in kulturo, bomo imeli okrog 14.000 din, s katerimi bo- mo našim namlajšim izkazali vso pozornost ljudske oblasti, množičnih organizacij ter vseh ljudi, ki jo imajo do njih. -ko. Z todiieliskega sesianka Podleliniliu v nedeljo, 23. dec. so starši do zadnjega kotička napolnili 4. razred podlehniške šole. Pri- šli so, da se pogovorijo z uči- telji o vzgoji otrok. Mnogi so uverjeni, da le soglasno delo šole in doma lahko rodi uspehe. Ugotovili smo, da se je odnos staršev od osvoboditve do danes do šole že v marsičem izboljšal. Odstotek obiska se je dvignil že do in nad 90®/o. Velika večina staršev svoje otroke redno po- šilja v šolo. S pridnostjo marsi- katera haloška mamica prebrodi vse težave. Njeni malčki so kljub slabemu zaslužku, toči in ne vem še čemu — primemo oblečeni, umiti in počesani. Redno prihajajo tudi več kot uro daleč v šolo. Na roditelj- skem sestanku so take mamice tadovoljne in vzradošiene, če najdejo ljudje, ki jim to tudi priznajo. Čast in spoštovanje takim ženam-materam. Ce bo večina in večina jih Je, potem naš narod ne sme biti v skrbeh za svojo bodočnost. Vendar po- vsod ni tako. So družine in teh ni mnogo, ki jim ni mar za vzgojo svojih otrok V šolo pošiljajo otroke, če jih sploh pošiljajo, raztrgane in uma- zane. Kje je tukaj ljubezen matere do otroka? Nikjer ni vi- deti niti skrbno zakrpanih hlačk ali krilca, niti umite in počesa- ne glave. In noge — saj vode še je vendar dovolj. Revščina — ta bi naj bila kriva. So res slučaji in to so samo slu- čaji, kjer je tega kriva rev- ščina, v vseh drugih prime- rih pa je kriva brezbrižnost in do skrajnosti nečloveški odnos do svoje krvi, do svojega otro- ka! — Ni lahko danes nobenemu — ne delavcu ne kmetu, ne na- meščencu, Vsi bijemo veliki boj za gospodarsko osamosvojitev naše države — premagujemo velike težave in ob težavah ra- stemo. V to veliko borbo je vključen tudi naš haloški člo- vek in je vesel, ko tudi on zma- guje — omagujejo samo slabiči, H Razpravljali smo tudi o nižji gimnaziji. Danes se za vstop v uk zahteva nižja gimnazija. Te v bližnji okolici ni. Starši pa so slabo situirani in ne zmorejg, da bi deco poslali v gimnazijo v Ptuj — stanovanje in hrana je predraga. Naši otroci bi pa radi postali mehaniki, kovači..., pa jih ne sprejemajo v uk, ker nimajo dovoljne predizobrazbe. Po osvoboditvi smo ustanovili v ptujskem okraju več nižjih gim- nazij. Ce motrimo nastajanje teh, vidimo, da je bil kriterij za ustanavljanje teh že obstoječa materialna baza to je—primer- ni prostori — odgovarjajoči ka- der ipd. Nismo pa polagali dovolj pažnje na to, da bi razvrstili nižje gimnazije tako, da bi bile enako možno dostopne vsej mla- dini ptujskega okraja. Tako imamo nižje gimnazije, ki me- jijo druga na drugo — Ptuj — Markovci — Marjeta in pa pre- dele, kjer daleč naokoli ni nižje gimnazije n, pr. Slovenske go- rice in Haloze — okoliš Podleh- nika. V ravnini bi pač lažje pri- šli učenci nekaj km daleč kot pa je to možno v hribovitem pre- delu, Ljudje bi ustanovitev niž- je gimnazije z veseljem pozdra- vili, -nik. 1. januarja liodo znižane cene zdravil v Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade FLRJ je bila izvedena revizija najno- vejših predpisov o cenah zdra- vil, po kateri se bo 1. janu- arja znižale cene vseh zdravil. Pri določanju novih cen se ko- misija, ki je delala to revizijo, ni ozirala le na stvarne stroške proizvodnje in na uvozne cene zdravil, ampak je prvenstveno upoštevala specifičnost v pogle- du porabe zdravil in določala cene za vsako zdravilo posebej. Cene so v prvi vrsti znatno znižane za ona zdravila, ki so najbolj v rabi in katerih upora- ba ni vezana na točno diagnozo dravnika. Tako bo stal n. pr. aspirin 4 din kos, piramidon 3, kodalgin 10, sulfatiazol 8, kofe- pirin 10 dinarjev itd. Tuba cin- kove masti bo stala namesto 120. 50 dinarjev, mast za otroke bo stala namesto 120, 80 dinar- jev, borvazelin 40 (prej 90) in podobno. 10 gramov kamelic bo stalo 6 namesto 18 dinarjev. Znižanje cen se nanaša tudi na zdravila, ki so v uporabi permanentno (pri kroničnih obolenjih) ter na zdravila za določene akutne bolezni. Cena insulina bo za 50 odst. nižja od sedanje, reumin bo stal 200 (pej 300), penicilin 200 (prej 330 dinarjev za 200.000 enot) itd. Znižanje velja tudi za zdravilu, ki se uporabljajo v večjih koli- činah kot n. pr aureomicin, kleromicetin, Pas-tablete itd. Ker te preparate uvažamo, bo njihova cena pri nas nižja od maloprodajne cene v državah, v katerih jih izdelujejo. Tudi dosedanje cene medicin- skih instrumentov, laboratorij- skega inventarja, raznih bol- niških posod in ostalega sanitet- nega materiala ne veljajo več. Po navodilih, ki jih bo te dni izdalo ministrstvo za finance, bodo cene za te izdelke določala proizvodna podjetja sama po svojih kalkulacijah in po stanju na tržišču. V Gorisnici so ustanovili Ljudsko univerzo 2« več kot mesec dni je od tega, odkar so na sestanku ak- tiva IZUD »Ruda Sever« raz- pravljali o ustanovitvi ljudske univerze v Gorišnici. 2e na tem sestanku je bil izvoljen ožji od- bor s tov. Gomilškom na čelu, katerega naloga naj bi bila, or- ganizirati predavanja, vršiti propagando in zasigurati obisk, kadar bi bilo napovedano pre- davanje. Na sestanku dne 20, t. m, je bilo o tem precej razgovora. Ljudje sicer spontano niso po- kazali prevelikega zanimanja za svoje lastno strokovno in poli- tično izpopolnjevanje, navse- zadnje so pa le sprevideli, da je obče izobraževalno delo med na- šim narodom potrebno. Zato so najprej predlagali razširitev od- bora, v katerega so vključili 2, stopnika iz vsake vasi in ^^ predvsem kmetijske strokov, njake. Zato so tudi načelno p^^ stavili, da naj bodo predavanj^ predvsem kmetijske vsebine vršiti se morajo po kronološkorti redu in sistematično povezano med seboj. Interes imajo pred, vsem na kmetijskih predava, njih in sicer tako, da bi bila vs^ taka predavanja oprta s prak, tičnim delom. Zaradi tega je bil tudi sprejet sklep, da se bo čim, prej sestal širši odbor, ki bo pregledal teme, ki jih je obja. vil Ptujski tednik in nato se- stavil celoten program. Ljud. sko univerzo si zamišljajo ^ ciklusom predavanj, ki bi se vršila večkrat na teden in bi univerza imela značaj izobraže. valnega tečaja, kjer naj bi pre, da vali najboljši strokovnjaki. Ako bodo predavatelji resnu« dili kvalitetna predavanja, kjer bi vsak obiskovalec tudi nokaj od tega imel, potem bo zasigu". ran obisk, po drugi strani pa so se izrazili, da bi Ljudska uni- verza lahko zavzela občeizobra- ževalni karakter s predavanji splošnolzobraževalne vsebine Po sklepu bo Ljudska univerz; začela s predavanji kmalu p Novem letu. S. S. ,,Komu so hoSeli ugolatl s Icikim obnciioiifeifii v večerni vlak, ki odpelje iz Ptuja ob 17.38 je v soboto, 22. decembra 1951 v že polno zase- deni odprti oddelek vagona šte- vilka 31913 vstopila skupina 12 do 15 krepkih fantov v staro- sti okrog 18 let, od katerih so bili nekateri delno pijani. Takoj po vstopu v vagon je iz vseh grl zadonelo divje kričanje, ki naj bi bilo petje. Kmalu po prevozu čez most so pričeli vzklikati. Takoj za tem pa so iz več grl zagrmele najostudnejše psovke, pomešane s pesmimi in vzkliki v divje na- raščajočem tempu in to v ta- kem obsegu in tako silovito, da so se potniki, ki so bili ob tem početju zelo ogorčeni, molče stisnili v kote oddelka v vago- nu, Matere so stiskale k sebi otroke (v oddelku so bili 4 otro- ci) in jim mašile usta in ušesa, da bi ne kričali in ne slišali ostudnega kvantanja. Od Hajdi- ne naprej so bili »junaki« že v polnem »elementu«, vzkliki so bili že tako pomešani s psovka- mi, da so se nekatera imena le še slabotno razumela iz psovk, ki so v vseh durih in jakostih kar vrele iz ust razbesnele druž- be. Potniki so protestirali, ma- tere so prosile, toda vsi prote- sti in vse prošnje so se v rjo- venju izgubili. Klici potnikov za pomoč milice so bili brez- uspešni, ker je bil prehod v na- slednji vagon zaprt, spredaj pa je prehod zapirala prostaška družba teh fantalinov. Posamezni člani te razdivjane družbe so začeli po vagonu sve- titi z vžigalicami (ves vlak je bil namreč v jjopolni temi; slava železniški direkciji, ki je ob tri- kratnem zvišanju prevozne tari- fe obljubila, da se bomo sedaj vozili udobneje in kultumejše) in pritiskali na potnike, ki so bili sami proti tej bandi brez moči. Nastal je krik mater in otrok in vseh onih, ki so bili neposredno ogroženi. Tik pred postajo Strnišče-tovarna so ti . »rogovileži« brez najmanjšega povoda pretepli 2 moška in 1 žensko kar s pestmi po obrazih in jo nato jadrno pobrisali na nasprotni strani postaje. Za slo- vo so še oddali nekaj prostaških iz svojih »junaških grl«, potniki pa so šele na Pragerskem doča- kali miličnika. Pozneje smo izvedeli, da so to »klavrno družbo« sestavljali nekateri obvezniki predvojaške vzgoje, ki so se vračali od slav- nosti iz Ptuja v Strnišče. Potniki zahtevajo, da pristoj- ni organi vse »vročekrvne raz- grajače« primerno »poučijo« in pričakujejo, da Centra predvo- jaške vzgoje v Strnišču in Ptuju ne bosta pustila na sebi tega sramotnega pečata. Želeti bi bilo nadalje, da bi bila potni- kom na tem vlaku vsaj v bodo- če dana možnost, da lahko vi- dijo event. napadalca in »sra- motilca kulture« in da pristojni organi v bodoče onemogočijo to vlaku, temveč tudi povsod vlaku, temveč tudi podvsod drugje, J. M. Pripravlja ss popis živine Po odredbi predsednika Go- spodarskega sveta FLR Jugosla- vije, štev. 703, z dne 16. novem- bra 1951 (Uradni list št. 52/51), bo v času od 16. do 20. januarja 1952. leta izvršen popis živine, perutnine in čebelnih panjev na področju celotne države. Popisane bodo sledeče popi me enote: a) vsa državna, zadružna in pri- vatna gospodarstva (posestva, ekonomije itd.); b) vse državne, zadružne in družbene ustanove in orga- nizacije, ki niso organizirane kot kmetijski proizvajalci, pa posedujejo živino, perutnino in čebelne panje; C) vsa gospodinjstva nekmeto- valcev, ki imajo živino, pe- rutnino ali čebelne panje. Vodstvo priprav, organizacijo in popis sam bo na področju okraja vodila okrajna popisna komisija. Popis sam bodo izva- jali popisovalci, ki jih imenuje okrajni izvršilni odbor. Potreb- no je, da KLO izberejo za po- pisovalce vestne in poštene ljudi. Cilj popisa je ugotoviti točno število živine, perutnine in če- belnih panjev. Na podlagi dob- ljenih podatkov bo mogoče pra- vilno izdelati plan o razvoju naše živinoreje. Poleg tega nam popis mora pokazati, v koliko se je stanje živine popravilo glede na lanskoletno sušo ter kako vplivajo na razvoj živino- reje novi gospodarski ukrepi. Letošnjega oktobra so usluž- benci Urada za statistiko in evidenco pri OLO Ptuj izvršili izborni popis živine v sedmih KLO. Ena izmed značilnosti te- ga popisa je bila namerna utaja živine, čeprav je bilo vsem go- spodarstvom točno obrazloženo, kaj se popiše in čemu bo služil popis. Opozarjamo na Odredbo štev, 499 člen 9, ki pravi: ...kdor namenoma onemogoči popis ali odreče podatke ali da neresnič- ne podatke, ali pa na kakršen koli drug način ovira popis, se kaznuje z denarno kaznijo do din 10.000. Okrajna popisna Uomisija Škrlatinl