209
Rojaki!
Po preteku 61etne dobe je po ustavi za Vojvodino Kranjsko deželni zbor razpuščen in nove volitve poslancev imajo hiti 7. in 10. dne meseca malega srpana (julija) tako, da kmečke občine vseh okrajev Kranjskih volijo svojih 16 poslancev 7. dne, mesta in trgi pa svojih 8 poslancev 10. dne malega srpana. — ,,Veliki posestniki" imajo  volitev svojih 10 poslancev 14. dne omenjenega meseca.
Kako nadležne so posebno kmetiskim gospodar jem volitve o tem času, to čutimo vsi; na to so opomnili tudi naši državni poslanci ministra, in to kaže že samo ime srpan, ki ga ima v našem jeziku mesec julij. Po takem bo tedaj kmetiskim našim gospodarjem treba o neugodnem času hiteti na volišče.
Al časniki naši so Vam, kakor pri vseh poprejšnjih volitvah, tudi zdaj jasno dokazali neizmerno imenitnost teh volitev, od katerih so odvisne najvažnejše, najsvetejše stvari, ker pri njih gr6 za srečo, blagostanje in čast ne samo enega ali druzega človeka, temuč celih občin in vse dežele. Zato pravega domoljuba ne sme ovirati noben letni čas, nobeno drugo opravilo, da zadostuje svoji državljanski dolžnosti, kedar mu doide klic k volitvi.
Se prav posebno važnost sedanjih volitev pa dokazuje nenavadno silovito delovanje nasprotne nam stranke, znane pod imenom „nemških liberalcev", da bi ljudi svojega mišljenja vrinila v zbor in uničila dosedanjo narodno večino. V ta cilj in konec — kakor spričujejo pisanje v njihovih nemških časnikih in v posebnih listkih, katere v slovenskem jeziku pod naslovom „Kmetje" in ,,Razgovor župana Boštjana in župana Mihata o desetletnem ravnanji narodne večine" po deželi trosijo, po svojih pomagačih pa še z besedo podpirati dajejo — ni ]im nobeno sredstvo pregrdo, nobena nakana ne preumazana, da ne bi natolcevali in obrekovali narodnih rodoljubov ter z lažmi in zvijačami zaupanja ljudstva do m6ž narodne večine ne podkopavali.
Misie, da priprostega človeka, ki nič ne bere in zato nič pravega ne ve, za najbolj občutljivo žilico zgrabijo in najgotovejše na svojo stran dobijo, ako mu kažejo, kako zapravljajo narodni poslanci deželno premoženje s tem, pa davkoveka bremena ljudstvu množijo, zato večidel vse pšice nasprotnega nam tabora lete na to, da narodno večino bivšega zbora obrekujejo zarad slabega gospodarstva.
Slovenski naši časniki so po številkah do pičice iz zborovih pred svetom ležečih obravnav že dokazali, da vse to je laž, in da, če so se deželni stroški semtertje v preteklih letih res pomnožili, so narodni poslanci tega
            210  
tako malo krivi, kakor ni kriv gospodar, če so se stroški njegovi pomnožili zato, ker je moral marsikaj v svojem pohištvu predelati, pota do polja popraviti, več poslov za delo imeti, obleko rodovini svoji dražje kupovati otroke v šolo pošiljati itd. Tako se tudi dež. zbor nikakor ni mogel ubraniti večih stroškov na marsikaki strani zadnja leta, ko se je število ubozih bolnikov in blaznih (norih) množilo, lenuhov čedalje več moralo po odgonu (šubu) prevaževati, za žandarmerijo deželi več stroškov nakladati, starih cest popravljati in novih napravljati, po vladnih predpisih stroške za šolstvo množiti in tacega več. Vse to so časniki naši temeljito dokazali odkrivši laži, ki jih nasprotniki naši v svojih listih po svetu trosijo, na kar pa oni ne besedice niso mogli odgovoriti, ter so tako molče sami potrdili, da je le zgolj obrekovanje, kar so pisarili zoper gospodarstvo narodne večine deželnega zbora, sladkaje se ljudem z obljubo, da bodo hruške rastle na vrbi, če oni dobijo večino v deželnem zboru!
Da vse obrekovanje slabega gospodarstva dosedanje večine v deželnem zboru je zgolj kovarstvo nasprotnikov naših, to pa še posebno spričuje govor deželnega glavarja, voditelja nam nasprotne stranke, v poslednji seji letošnjega deželnega zbora, v kateri je — z ozirom na 61etno zadnje delovanje zborovo — očitno izjavil, „da se deželno premoženje ni nič zmanjšalo, skoro da še pomnožilo." — Boljše po vsem tem nasprotniki naši niso mogli postreči resnici, kakor z lažmi svojimi!
Koliko narodne ravnopravnosti nam privoščijo nasprotniki naši v šolah in uradnijah, — koliko sicer je nemškemu liberalizmu mar za druge naše svetinje, in kako nam še v mnozih druzib zadevah trdovratno stojijo nasproti, to kažejo zapisniki zborovih obravnav od leta 1861. počenši; zato vsega tega zdaj na tem mestu, ko Vas kličemo k novim volitvam, iznova razpravljati ni nam treba.
Predragi rojaki! pomislite po vsem tem, kaj Vas čaka, ako bi nasprotniki naši večino dobili v deželnem zboru!
Podpisani volilni odbor Vam zato za deželne poslance nasvetuje može, katerih večina se je že potrdila pred Vašimi očmi v večletnem boji za pravice in blagor naroda našega, o ostalih drugih pa morete po vse prepričani biti, da so popolnem vredni Vašega zaupanja. Volite jih zato brez razcepljenja glasov enoglasno; vedite, da en sam glas včasih odločuje. Verujte našemu priporočilu; poslušajte našo prečastito, od nekdaj za narod naš vneto duhovščino in glas tacih mož, o katerih ste prepričani, da so zares rodoljubi!
Rojaki! v Vaših rokah leži prihodnost Vaša, prihodnost mile naše domovine.
Navdani te zavesti stopite pogumno na volišče; stojite nepremakljivi kakor skala za izbrane poslance svoje, in, ako Bog da in edinost slovenska, bode, kakor v poprejšnjih volitvah, tako tudi zdaj zmaga naša, zmaga velikanska!
Za narodni volilni odbor v Ljubljani 25. junija 1877.
Dr. Jan. Bleiweis
odbora prvosednik.
Priporočani so Vam sledeči gospodje za poslance:
L    Za kmečke občine :
1.    Za okraj okolice Ljublanske in Vrhnike: gosp. dr. Jan. Bleiweis in gosp.  Luka Robič finančni nadzornik, oba dozdaj poslanca.
2.    Za okraj Kamnik in Brdo: gospod Luka Svetec, notar v Litiji, bivši poslanec.
3.    Za okraj Kranj, Tržič in Loko: gosp. Oton Detelja, veliki posestnik pri sv. Duhu, in gosp. Karol KIuil, duhovnik in mestni odbornik v Ljubljani.
4.    Za okraj Radoljico in Kranjsko goro: gospod dr. Jožef Poklukar, posestnik v Ljubljani, bivši deželni poslanec.
5.    Za okraj Postojno, Planino, Senožeče, Lož in Bistrico: gospod dr. Val. Zamik, odvetnik in bivši dež. poslanec in gosp. dr. Josip Vošnjak, zdravnik in državni poslanec v Ljubljani.
6.    Za okraj Vipavo in Idrijo: gospod Matej Lavrenčič, posestnik na Vrhpolji pri Vipavi, bivši deželni poslanec.
7.     Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško: gospod Viljem Pfeifer, župan in posestnik v Krškem, državni poslanec.
8.    Za okraj Trebno, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo in Radeče: gospod grof Josip Barbo, veliki posestnik v Rakovniku, državni poslanec in bivši deželni poslanec, gosp. Alojzi Kobler, župan in posestnik Litiji in gosp. Franc Potočnik, stavbeni svetovalec in mestni odbornik v Ljubljani.
9.    Za okraj Kočevje, Lašiče in Ribnico: gospod Karol Rudež, veliki posestnik v Ribnici in gosp. Primož Pakiž, posestnik v Zamostecu, oba dozdaj deželna poslanca.
10.    Za okraj Črnomelj in Metliko: gosp. Anton Navratil, posestnik v Metliki.
11.    Za mesta in trge:
1.    Za Kranj in Loko: gospod Karol Savnik, lekar in župan v Kranji.
2.     Za Tržič, Radoljico in Kamnik: gospod Mihael Stare, veliki posestnik v Mengšu.
3.    Za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metlik o in Višn jogoro: gospod Peter Grasselli, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani, bivši deželni poslanec.
4.    Za Postojno, Vrhniko in Lož: gospod Adolf Obreza, posestnik in trgovec v Cirknici, bivši deželni poslanec.
5.    Za Idrijo: gospod dr. Ludovik Jenko, zdravnik v Ljubljani.
Poslanci za Ljubljano, Kočevje in Ribnico nasvetujejo se prihodnjič. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blazinkovih dediče? v Ljubljani.