Za divjo silo — navadno pogin! Kakor je čitateljem «Slov. Gospodarja» iz 6lankov «Naš politi6ni položaj* znano, združili so se grobokopi naše Avstrije: židje, liberalci, Jramasoni, soeijalni demokratje in nacijonalci v žalostno pobratimstvo. Govorili smo takrat le o nemških in madjarskih naciionalcih, toda zato, da 6lanek ni postal predolg. Pa tudi avstrijskemu jugu ne manjka Ijudij take vrste, to so laški' nacijonalci; povsem so nemškim podobni. Voditelji vsaki stranki posebei in vsem skupaj pa so židje, le nemškim nacijonalcem na6eljuje znana krš6ena šestorica z Wolfom in Sehonererjem, sicer pa hodijo z onimi in pod višjira komandom židovskim. Ta združena sodrga je postala za Avstrijo strah, ne le ker je silno mo6na sovražnica, ki jo hoče ugonobiti, ampak tudi zato, ker se poslužuje sile, telesne sile, kadar Slovani ali verni katoli6ani kaj storimo, 6esar ona ne vidi prav rada. Evo nekoliko primerov! Dve leti bode, odkar je divja sodrga razbijala in kri6ala v Piranu v Istri, ker zraven laškega napisa na izveski c. kr. sodiš6a ni hotela trpeti slovenskih besed, katere je naš narod zahteval. Vlada je izvesko umaknila, zmagala je divja sila. Lani je bil v mestni zastop tržaški voljen znani slovenski rodoljub g. Nabergoj; volitev je bila neovržna, kajti protestirala ni niti jedna živa duša italijanska. Toda volitev g. Nabergoja ni se potrdila, ker divji sodrgi ni bila všeč. Vlada se je začetkoma udala, zmagala je divja sila. Kaj je bila lanska obstrukcija ali zavla6evanje vsakega dela v državni zbornici? Druhal je hotela večini, ki se je bila sestavila, zabraniti delo; zato je razbijala in šla celo do noža. Vlada se je jej udala, zmagala je divja sila. Vojaške godbe si od lani sem nikjer ne upajo več igrati cesarske pesmi, ker druhal zbesni, 6e io zasliši. Vlada se jej udaja, zmagovalka je divja sila. V letošnjem postu bi se imele pri Sv. Jakobu v Trstu vršiti slovenske postne pridige; prebivalci fare so po večini Slovenci. Ali druhal je šla k škofu razbijat in grozit, da doživi kaj hujega, ako slovenskih propovedij ne ustavi takoj, in ako bi se še kdaj predrznil, kaj tacega odrediti. Tukaj bi imela nastopiti vlada, da brani državlianom, ki pla6ujejo davek, njih pravice, ali vlada tega ni storila, mirno je gledala, in zmagala je divja sila. Po veliki no6i bi se bil imel v Trstu obhajati sv. misijon; propovedovalo bi se italijanski in slovenski. Ali že med prvima propovedima, ki sta bili italijanski, razbijala }e druhal okoli cerkve in celo v njej tako silovito in grozno, da verniki življenja niso bili varni; zato je škof sv. misijon opustil. Vlada bi naj bila pokazala, kdo da je v državi še gospod, ali tega ni storila, in zmagala je zopet divja sila. Mislimo, da je dosti; našteli bi še lahko ve6. Sklepajmo! Države so za to na svetu, da se v 6loveštvu vzdržuje red, ki je prvi pogoj in podlaga življenja, ne pa, da ljudje, vzlasti kmetje in mali obrtniki lahko pla6ujejo davke. In država je močna, dokler ta potrebni red, in sicer na podlagi pravičnosti, po svoji vladi vzdržuje. Kadar je pa za to preslaba, ali 6e ji do pravi6nega reda ni mar, tedaj je nje usoda tudi že določena; in ta usoda je nje pogin. Tako u6i zgodovina šestih tiso6 let, tako pa tudi govori zdrava pamet. Pogin čaka torej tudi naSo milo Avstrijo tako gotovo, kakor je Bog nad njo, 6e se o pravem času ne prerodi; upajmo, da še ni prepozno!