Dopisi. Iz Slov. Bistriškega okraja. (Po volitvi). Nektere srenje okoli Slov. Bistrice so celo okužene od mestnega nemškutarskega duha in na tako nizki stopinji kulture, da po razbojniško napadajo poštene Slovence, kakor se je pred par leti zgodilo v Novivesi. Lehko bi si človek mislil, da je tej vesi dano bilo ime ,,Novaves", ker so se v djo naselili novi prebivalci, divji Hottentoti iz Afrike. Kar zadeva Polskavo, še Polskav5ani meuda sami prav ne vejo, jeli prebivajo v kaki vasi, ali v kakem trgu, jeli so vaičani ali pa tržani; pa najbrž se jim bolj dopade, prištevati se tržanom, zatorej po šegi tržaških ,,finfarjev", t. j. prebivavcev trgov, pri volitvah navadno potegnejo z aovražniki kat. Cerkve in slovenske narodnosti, ter glasujejo za nemškutarja. — Prebivalci visokega Poborja, znani kot zvesti sinovi svoje duhovne matere sv. kat. Cerkve, so 5vrsto in trdno stali na tisti strani, na kteri so duhovnike zagledali kot volilne može. Slava jim! V Creanovcih so ae reči maboma k boljšemu obrnile, kakor bitro je bralcem ,,Slov. Gosp." znani Sorschagg prekucnjen bil iz stola srenjskega predstojništva, 5eravno si je močno prizadeval, se na njem ohraniti, ter je ob času srenjske volitve v volilno dvorano pripeljal vse, ki imajo v črešnovski srenji kako njivo in spadajo k njegovi stranki, ter so njegovi privrženci, pa tudi ni zanemaril, kolikor mogo5e volilnib pooblastil si pridobiti; se ve, da tudi stranka, ki ga je nameravala spodrinoti in prekucniti, ni rok križem držala, nobeden ni rekel: bodo že brez mene opravili, ker je vsak vedel, da sicer brez njega že znajo opraviti, pa znabiti v njegovo škodo, iu ker so se vsi v obilnem številu udeležili srenjske volitve, če ne osebno, pa vsaj po volilnib pooblastilih, so tako sijajno zmago dosegli, da poprejšnji predstojnik Sorschagg, ki se je obnašal kakor turški paša, kljubu vsemu prizadevanju niti za odbornika ni bil izvoljen, ampak je bil popolnem izbacnjen iz števila tistih, ki imajo pravico v srenjskib zadevab kaj sklepati. Zares vse hvale in posnemanja vredno obnašanje. V srenjah Laporake fare je najbrž za vselej liberalnim nemčurjem odklenkalo, ker ondi prebivajo katoliski Slovenci, ki ne trobijo v rog nasprotnikov in zaničevavcev kat. Cerkve in slovenske narodnosti, zatorej so vsi njihovi volilni možje stali, kakor nepremakljive skale, in glasovali za g. dr. Radaja. (Konec prih.) Od Voglajne. V 11. št. ,,S1. Gosp." poro6a nek dopisnik iz ,,Tebarja" 0 požarju v Lipi in 0 čudnem Tebarskem županu, ki baje iii dal brizgalnice na pogoriš5e peljati; radoveden je tudi, jeli to res ali ne? — Naj mi bode dovoljeno, razglasiti, kar iz 5isto zanesljivega vira vem. Rea je, da je na pustno nedeljo v Lipi Martinu Mravljaku, razun hiae, vse poslopje z živežom vred zgorelo. Resnicaje, da Teharski župan ni5 ni storil, da bi bil kdo zapregel in brizgalnico na pogorišče peljal, akoravno je komaj V4 ure od Teharja gorelo, — še celo odsvetoval je zapreči, rekoč: ,,se ne splača!" Res j e, da le po tem županovem ravnanju je Mart. M. dvoje poalopij ve5 zgorelo, kakor bi sicer bilo. Rea je, da je s tem in z veliko drugim ravnanjem Teharski srenjski beri5 v tesni dotiki, zakaj v Teharju ne vlada župan v srenjskih zadevab, ampak sr. berič. Resnica je, da sr. odbor že ve5 kakor '/2 leta ni seje imel, pa tudi ni treba; zakaj, naj sr. očetje še toliko važne reči tako ali ovako sklenejo, zgodi se le tako, kakor sr. berič zapove. Resnica j e, da za zdajnega župana ae ni bilo nikdar patrole, in to le zato, ker 8e sr. beri5u ne poljubi. Resnica je, da Teb. sr. berič ljudi zoper tamošnjo dubovščino šunta, kar je že marsikatero zapreko naredilo — in to vse vpri5o in z vedenjem Teh. župana. Res je, da Tebarski sr. beri5 dela zdražbo in razprtijo med tamošnjimi učitelji, — in to vse na čast in veselje Teharskega župana, ki je ob enem na6elnik kr. š. sveta; kajti on je modra glava. Res j e, da je Teh. sr. beričn srenjska služba zadnjadolžnost; on stori, kar hoče, župan pa in odbor- niki, kar beri5 zapove. Res je, da sta župan in berič v Tebarju glasovita nemakutarja. Res je, da si žl. Tehar5ani prav sr5no želijo, da bi njih župan iu njegov ,,gospod" beri6 pobrala šila in kopita, ter se podala v zasluženi pokoj. Res j e, da je c. k. okr. glavar celjski Teh. beri5a zavoljo nesnage v šoli in zavoljo več drugih re5i nspucal." Res je, da se v celjski okolici govori, da bo Tebarski župan kaznovan, ker ni pustilbrizgalnice ua omenjeno pogorišSe peljati, — kar mu vsak pameten 51ovek v oziru velike nevarnosti, v kteri je bilo toliko poslopij pri hudem vetru, prav iz srca privoš5i. Ogenj so zatrosili pobalini 8 tobakom. Toliko sem slišal za gotovo. Ako kaj važnega izvem, ho5em poročati. Iz Ormuža. (Hranilno in posojilno društvo) naše je izdalo sledeci izkaz 0 avojetn delovanju od 1. jan. do 2. inarca. Prejemki: pri8topilo je dosedaj 121 udov, ki so znamovali 146 deležev po 50 gld., to je 7300 gld.; na to 80 je vplačalo 2607 fl. 85 kr. (ostanek od 4692 fl. 15 kr. vpla6al se bode v ve5 meseSnih obrokih) prineaki reservnemu fondu a 103 gld., obresti za dana posojila 194 gld. 61 kr., provizije in doneski za stroške 133 gld. 26 kr., skupnina za knjižice 15 gld. 45 kr., vloge proti 6 % obresti 4700 fl. — skupaj 7754 gld. 17 kr. Izdalki: za posojila na mejnice 5333 gld. — za posojila proti zadolžnicam 718 gld. — nazaj plačane vloge 350 fl. stroški za knjtžice 87 gld. 74 kr. ustanovni stroški 77 gld. 78 kr., tiskovine in drugi stroški 26 gld. 51 kr., gotovine 1161 fl. 14 kr. skupaj 7754 gld. 17 kr. promet celi tedaj znese 15508 gld. 34 kr. a. v. Nih5e se ni nadejal takega lepega uspeha v2 mesecib pri tem druatvu, tembolj ker je društvo z omejeno zvezo, a ne z neomejeno, kakor je ljutomersko in šoštanjeko. Društva z omejeno zavezo nimajo pri drugih denarnih zavodih akoro nobenega kredita, zatorej moramo ai aami poinagati, kakor 8i moremo. Ne morem si kaj, da ne bi omenil naših vrlih Središ5anov, ki 80 nam najveSja podpora ne le v narodnib, temve5 tudi v denarnih zadevah. Tako nam je ondotni župan goap. Ko5evar pripomogel z 1200 fl. in 5uje se, da bode se z 2000 fl. na pomo6 prišel. Omeniti moram tudi naše vrle narodne učitelje, ki s svojimi doneaki niao izoatali Živili! Zamol6ati pa tudi ne morem našib Ormužanov. Kakor sem 6ul, zarotili so se, da nikdo ne sme pristopiti. Ali vse jim nič ne pomaga, društvo napreduje na njihovo jezo od dne do dneiu bode napredovalo. Tudi g. M. Herman je vložil novih 1300 fl. tako da jegova vloga znaaa 4000 gld. razun pravilnega deleža. Hvala i slava mu! Opomba uredništva. Celo enak dopis beremo v 58. atevilki ,,Slov. Naroda" v Ljubljani, aamo veliki dobiotnik in podpornik Ormužke poaojilnice blagi g. Mih. Herman je izpuš5en. Kdo je te nehvaležnosti kriv, dopianik ali uredništvo ,,Sloven. Naroda?" Od Pesnice. Letoanji skopneli sneg nam je napravil povodenj in skozi 14 dni vso pesniško dolino poplavil in tako tiavnikom dobro pognojil. Zato se zanašamo naobilno kositev, katero bodemo težko priSakovali, ker že aedaj po mnogih krajib nimajo kaj živini polagati. Ve6krat se je že govorilo, zlasti lani v ,,Slov. Gosp." 0 poravnanju pesniške struge; ali da bi se kaj storilo, 0 tem ne slišimo ničesar ve6. Bojimo ae tedaj tudi letos, da nam nebi Pesnica zopet tako, kakor zadnji 2 leti, cele doline poblatila. Potreba Pesnico poravnati je o6ividna, ker toliko lepe krnie leto za letom pokvari, živini po aprideni krmi škodi in tako ves napredek v živinoreji pri naa ovira. — Rezitev v vinogradib smo letos morali meseca marca za6eti, naraesto, da bi jo bili že v februarju akon5ali. Sicer pa ae sedaj v vinogradih ni6 veaeleg* ne kaže, ki bi nam obetalo obilno branje; vse kaže na slabo branje, ker je o6je akoro vse 6rno, pozbljeno. Bržčas ae je ta nesreSa zgodila lani 8. decembra; kajti tisti den je bil poprej dež potem pa je zmrznolo in trsu skodilo. Tako tedaj zopet niuiamo druga, kakor samo delo; odkod pa bodemo deuarjev jemali za da5e, ki še vedno naraš5ajo? Jako osupnilo na8 je, ker smo v 10. atev. nSlov. Gospodarja" brali, da so liberalni poslanci na Dunaju 8prejeli kupSijsko nagodbo z Romunskim, vsled katere se bo od ondot k nain zrnje brez colnine vvažalo in našemu ceno še bolj stisnola. Človek res ne ve, kaj bi 0 toliki slepoti našega aedanjega liberainega gospodaretva ae rekel? Ali nebi goapodje liberalci tudi davkov šli v Romunijo iakat i nas kmete pri niiru pustili? Iz Mariborske okolice. (G. Seidl in učitelj g. Kocmut — zimina). Nekdaj ae je čitalo v ,,S1. Gosp.", kakor se mi zdi v št. 6. jan. 1876 o g. J. Kocniutu nadučitelju pri Kapeli in o Seidlu. Kamčani so bili radovedni zvedeti pod kakinimi pogodbami ste Vi g. K. šolo oskrbovali in zakaj niste svojega plačila dobili? Vsak dober delavee je vreden svojega plačila. Večkteri je radoveden, kako ta zmotnjava stoji ? Pred 14. dnevi, tako se pripoveduje, je zopet kamški srenjski urad dobil celo krošujo pisem zadevajočih Vaao reč; tedaj Vas radovedneži prosijo za odgovor, ker se ne ve, v kterem gnnu zajc čepi ali v Kamškem, ali KapelskemV V Mariborski okolici je žito večjidel slabo, le na solčnib krajib in sicer po hribib, kjer je solnce ledeno in sneženo odejo pregrelo, šeje žito precej lepo videti. Na nekterib krajih so že začeli podoravati. Nepričakovana nezgoda je prišla tndi črez vinograde. Oke na trsovju so v nižjih vinogiadih črne in odpadajo. Nek viničar v Kanaci je rekel dopisovalcu: ,,Vi gospod, letos pa morate zajca v vinorejsko šolo poslati, naj ga naučijo trs obrezovati, ker ae nič ne ve po moji volji rezati." Veliko trsovja so zajci poškodovali, poaebno v Kamci. Najbbolj jim je diaal rizling in muškat. Pri debelejih trsih je samo oke posunil. Tudi drevju niso prizaueali zajci. Nekemu posestniku je zajc oglodal 38 dreves 15—20 let starib, ki se bodo posužila. Opomniruo tedaj posestnike naj ovijajo jeseni tudi drevesa do 20 let, dokler se imajo gladko skorjo. Od 3v. Petra pod sv. gorami. Pobiatirnnaše liberalne svote Ferdinand Kunej bo šel te dneve v spremstvu obče znanega sleparja pod imenoni — ,,Mišak" — ljudstvu in sodnijam takraj in oukraj Sotle slovitega, — pred Celjake porotnike zavolj posilstva v uečistost. Nearečna osoda Ferdinanda preganja. — Še le preteklo leto je bil v sodnijski preiskavi, ker je bil na sumu, da je lastno cigelnico zažgati dal, kojo je pri banki Sloveniji po takratnem agentu J. Stadlerju dal za 400 fl. zavarovati, med tem ko je bila po zvedencih cenjena najviše 150 fl. Iz Šoštanja. (Pogovor v Šoštanju). Juri: Dober dan gospod Marko, kaj je kaj novega v Soštanju ? Marka: Ej kaj novega; včerajšni ve.er se je pri našeru trškem peku božja martra izigrala. Kaj takega še nisem slišal, Bogu posvečene reči bi se ne imele izigravati. Juri: To se meni eudno dozdeva. Ali bi ne bilo dobro to reč očitno razglasiti? Marka: Se ve da: Ali take reči v časnike pisariti, se meni ne zdi prav, vendar zdaj nimamo v Soštanju Kristusa več. Vai pričujoči ta pogovor, se v. da v krčmi 8 začudenjem poslušajo ; med tem se pa nek mesar, ki je svojo lepo pobiatvo ne vem kako zapravil, in zdaj za mesarskega blapca in srenjskega piaarja v Šoatanju služi, pomuza in pravi: vsaj ga še nikdar imeli nismo! Kar pa ni res, sicer bi ne bil Kristus v Šo.tanju — izigran. Iz Slov. Gradca. (Ogenj). Pretečeni teden je pogorela hisa 8 vsem gospodavskim poalopjem vred Jeznika, kmetu v Golavibuki v Šmartinaki fari pri Slovenjgradcu; 16 goved in 30 ovac je v ognju konec stoiilo. Ljudje so še komaj zbežali na pol goli, ker požar je bil po noči, ko so bili v prvem spanju. Slutijo, da je bilo iz hudobije požgano, kar se že iz tega da soditi, da je nekdo deklo 2krat iz apanja klicalrekoč: Vstani, gori. Ko pa je vstala ni bilo nikogar več blizo. Zavarovan je bil posestnik. Iz Koroškega. (f dr. Paulič, —nemškutarija, — 1 utrovstvo). Soustanovitelj Slov. Matice in čitalnice Mariborske g. dr. Pauličjekot odvetnik v Velikovcu 5. marca t. 1. umrl. Rajni je bil svoje dni v Mariboru in je z g. Jan. Majcigerjem, profesorjena na tamoanji gimnaziji in z g. Choholovšekom prvi sprožil miael o ustanovitvi Matice elovenske. V čitalnici se je potem sestavil prvi poziv, ki se je podpisan od 40 naiodnjakov poslai g. Tomanu v Ljubljano. Tako poizvemo iz zanesljivega vira. Pri nas je bil rajui dr. Paulič dobrotnik Velikovcu, podpornik soli in oče ubogim. Rojen pri Kranju ua Kranjakem se je vselej odlikoval kot požrtvovalen, značajen Slovenec. Obranimo ga v blagem in hvaležneni spominu! — Borovlje je vseskozi slovensk okraj, todaokrajni zdravniki so trdi Nemci; naaa slovenska učilnica za slovenska dekleta inia učiteljico trdo Ncmkinjo ; v okrajni davkariji in sodniji sedijo sami Nemci — o blažena nemskutarija, kako močno cvetes pri naa, kedaj bodeš ocvetela? — V Gmtindu je pustne dni tudi par ,,faaenkov" po sedaj pri Nemcih priljubljeni šegi v šemah in v maškeradni obleki razsajalo. Najnesramniše pa se je obnaaal nek predrzen lutrovec, ki se je preoblekel v menibajezuita in take burke uganjal, da se je vsak Katoličan moral pohujšati in razsrditi. Lutrovci se čedalje bolj drzno obnaaajo in ni čuda, ako se vrli Tirolci po vsej sili branijo zoper take prusko-lutrovske predrzneže!