wnmpwp.tfp BpfftowFT" wrrTT" rt t™ autof opto« k hit. cm vtlm at TP fow orw— or ww toml w. y. t Order* Freedom a. b BuHeson^F a«tf Naj vetji ilomiki dnevuik ▼ Združenih državah. V«U* a odo 1st*.........$6J» Za pol leta............... 34» Za Mew York oelo leto.... 6.00 Za te? j—ihro oelo leto... 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Sloves an Daily is Um United Stale Issued every daj except Sm and lega] Holid»v«. sr 75.000 Readers vi iyi TELEFON: 2076 OORTLANDT Rntered as Iseend Glass Matter, fleptessber SI, 1003, a« the Post Offce at Neu f York, N. Y, mm far the M t of Oongro m of Ma reh 3» 1670. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 40. — 0TEV. 40, NSW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 26, 1090. — SOBOTA, 28. FI EBRUARJ rA, 1090. VOLUME XXVUL — LETNIK XXVUL MINISTRSKI PREDSEDNIKI PREDLAGAJO NOV NAČIN REŠITVE JADRANSKEGA VPRAŠANJA USODA KAJ2ERJEVIH GRADOV. MOV ZAVEZNIŠKI PREDLOG MI POVZROČIL V WASHING TOMU NOBENEGA PRESENEČENJA. — FRANCOZI IN ANGLEŽI HOČEJO POGAJANJA ZNOVA ZAČETI TER POZABITI K A VSE, KAR JE BILO STORJENEGA DOSEDAJ — PREDSEDNIK WILSON BO TEKOM PAR DNI ODGOVORIL. Washington, 1). C\, februarja. — Francoski in angleški ini-| nmtrski predsednik »ta pozvala predsednika Wilsoua, naj zaeno'; /njima ter jugosloslovansko in italjansko vlado predlaga, da naj se pozabi na v*e dosedanje sporazume in nesporazume ter naj se uve-j dejo čisto nova pogajanja. Tozadevna nota je bila predložena predsedniku, ki bo nanjo j tekom par dni odgovoril. te bo predsedn'k Wilson s to noto zadovoljen, bo dana Italiji i in Jugoslaviji vprvič prilika, da se bosta sami med seboj pogajali.; 1'radniki državnega departments se niso hoteli izraziti, če bi bila j taka pogajanja uspešna ali ne. Kljub temu se pa lahko sodi. da se bo stvar za več mesecev za-1 vlekla ker obe *trank! odločno vstrajata pri svojih zahtevah ter ni! niti prva niti druga v-jI j na dati kakih posebnih koneesij. Predsednika se popolnoma strinjata s predsednikom Wilsonom glede bodočnosti Al I* ni je ter pravita, da bosta nasvetovala prizadetim vladam, naj zavzamejo stališče, ki bo v soglasju s predsed- ■ rukom WiUonom. Glede IiOndutiski' |Ktjrwlb»* izjavila, Ua ni Lila tekom vojne objavljena iz "vojaških ozirov". Anglija in Franeija se bosta posluiili vseli sredstev, da bosta i• šili jadranski problem na zadovoljiv način. Če bodo pa vsa druga »rrdstva odpovedala, seveda ne preostaja drugega kot izvesti Lon-: • Ionsko pogodbo. London, Anglija, «7. februarja. — "Westminster (»azette" piše:j Staline predseduika Wilson« glede jadranskega vprašanja je čisto _ pravilno. Največja t rekoča, ki obstaja med zavezniki in predsedni-; v . v kom Wilsonom je ta . — Predsednik Wilson je odločno proti ' 2ENA NOGE MI ieiiiški komisar je priče tajno tuaiiimgimi predmhwik i«nr js ha vrtiu wo- korist ***** -puzJliial „.r „„,„,.,j v„ tfm0 deklica deportirana, če ♦ i Rusiji. U lavni ut*i glede |n>lo/aja so naslednji: !riko ler Bemkai nekako o Boži- st. nied tem časom ne bodo stvari Boljieviki so prenehali nazdravljati zmagam ruske armade ter ia- Gospodična je sedaj izpostav- ^obrnile kako drugače, se obračajo proti Velikanski nalogi zopetne zgraditve omaja nega j lJeua nevarnosti deportaeije in to-. konomskega poslopja v splošnem ter zgraditve železniškega f:iste- *®derno postopanje je spravilo na uia v posameznem. i dan francosko-ameriško romanco, Ne mogli bi, če bi tudi hoteli, vprizoriti velike ofenzive prou vJ?f.eri del Lee Shippe.v, Poljski ali proti katerikoli sosednji državi, kajti uarodu manjkt in-t " p^lnik, pisatelj, časnikar ter član T. M. C. A. Mrs. Mary Shippey, i njegova lena je sedaj bolna ter trpi na akutnem unetju žicev, ka- iiastrijske »ilc, ki bi podpirala tako podjetje. «'ela Rusija priAaLuje mrzlično konečne objave od strani zavez nikov, tikajoče *e skUpa najvišjega sveta, da se razveljavi blokado Živilski problem jo straino akuten, a ne tako kritičen kot je bil pripisujejo zdravniki du- v pričetku time. V Moskvi, Petrogradu in nekaterih drugih industri-ttdfireu, katerega je spre-jalnih središčih umira približno 8,000,000 ljudi, fcojih le majhen del ji*1** 3« izvedela za lju- je boljievittegt aiUljeuja, počaai, a gotovo od lakote. Na iztoku in b-n^^o afero svojega moža. jugu je na razpolago obilo živil, katerih pa ni mogoče prevesti na! §hipp4y je odšel v Francijo te-daljie razdalje vsied napol paraliziranega stanja železnie. kom sadojih dni vojne kot dela- Kurico je le malo manj redko kot je bilo dva meseca nazaj Po- vee za Y. M. C. A. ter se tekom Manjkanje gorkote pa \eča v zvezi s pomanjkanjem živil umrljivost, svojega dela seznanil z Babino-ki bo dosegla v Moskvi ite pred spomladjo 30 odstotkov. vimi. kojih družinsko imetje je Ra/li-'ne nalezljive bolezni divjajo in epidemija tifusa v S:biri- bilo uničeno tekom vojne. Shippey m kjer je pustil Kol -akt za seboj vee deset trsočev žrtev pri svojem je postal kot^nekak oče Babino- NIKAKEGA KAZENSKEGA ZASLEDOVANJA. IZJAVIL JE, DA SE NOBENA POLITIČNA STRANKA NE MOBS IZOGNITI TEMU VFRA&ANJU. — NOVI DRŽAVNI PEAVDKIK PROTI PROHIBICIJI. — PRIJATELJI PROSTOSTI. NE PA SALONOV. — KRIVCI PROHIBICIJ8KEGA AMENDMENTA. sti vih. Vedeli so. da je oženjen. a on; vi- je le redkokdaj govoril o svoji; Lexington, Ky., 27. februarja. Nikakih obtožb se ne bo dvignilo proti osebam, ki so vodile ljudsko drhal, ki je skušala dne 9. februarja navaliti na sodnijsko poslopje ter linčati "Will Locketta, črnca, ki je umoril neko belo deklico. Posebna porota, ki je bila pozvana, da dvigne obtožbe, je i> javila, da se je našlo dosti ob-težilnega matcrijala da bi se lahko dvignilo obtožbe, a je bilo kljub temu sklenjeno, da se opusti dvigueuje obtožb, ker bi slednje le še bolj razjarile ljudsko proti boljševizmu, je najbolj upa-polno znamenje, dočiin smatrajo nekateri večerni listi to fazo razvoja za zelo resno, navajajoč poročila, tikajoča se ustanuvljenja sovjeta, o katerih pravijo, da so iiciiiaskiranje baterij stavkarjev. Možje na eesti, ki predstavljajo v večji meri francosko javno mne nje, zrejo z večjim nemirom na paralizo industrije, na trpljenje med narodom ter na zavlečenje dela rekonstrukcije, ki bi bilo posledica splošne stavke. Trgovski interesi, ki upajo, da bc novo posojilo pomagalo Franciji, da se deloma opomore od resnega finančnega stanja, se boje posledic z ozirom na posojilo. La Liberie pravi, da potuje - po celi progi Paris-Lyons-Sredozem-sko morje neki delegat stavkar-skega komiteja, ki pripoveduje uslužbencem, da bo ntj^i soviet kmalu prevzet vodstvo Črte in da bo prva odredba, ki bo uveljavljena, odpust vseh agentov (to je uradnikov), ki nočejo izpolnjevati svojih unijskih dolžnosti ter se ne pridružijo sfavki. % Pariz, Franeija, 27. februarja. Ministrski predsednik Millerand je prihitel nazaj iz Londona radi težavnosti položaja, ki je nastal , vsled stavke železničarjev, ki se Goyerner Edward J. Edwards iz Ne., Jerszv pričakuje, da ho v ponedeljek zvečer lahko podpisal predlogo, s katero se bo dovoljevalo izdelovanje in prodajo tri in pol odstotnega piva. To predlogo je sprejela zakonodaja ter je sedaj v rokah senata. — V sedajem času, — je rekel governer včeraj zvečer r:i obedu v Biltmore, ki je bil prirejen njemu na čast. — kažejo " -a znamenja, da bo senat »prejel predlogo v ponedeljek, nakar jo bom jaz takoj' odobril. Niti governer sam, niti senator Aleksander SimpsGn.. voditelj demokratov v senatu, ne pričakujeta nobene whiskey ustaje I i poziva čet od strani prchibicijskih agentov radi uvel javi jen ja te postave. — Nikakega umetnega ognja ne bo, — je rekel senator Simpson. — Vse bo storjeno na ameriški način ter soglasno s postavo in redom. Predloga bo seveda takoj predložena sodiščem v presojo. Prižgali smo v New Jersey svetilko, ki ne bo nikdar ugasnila. Nikdo izmed govornikov ni branil pokojnega salona in ?iikdo ni zagovarjal nezmernosti. Vsi govorniki pa so povdarjali, da se je nekaj obesilo ameriškemu narodu potom trikov. — Ustavna prohibit-:ja. — je rekel governer Edwards — je točka v programu ter bo ostala taka. Obe stranki bosta morali vzeti x postev ta problem na svojih narodnih konvencijah. Po mojem mnenju bo stranka, ki bo itopila na stran, poražena. Burr Mcintosh, znan pisatelj in predavatelj, je izjavil, da stoji pred zbranim poslušalstvom kot strašen vzgled ter dolžil Rockefel-lerja mlajšega ter druge miljonarje, da so oni krivi prohibicijskesa amendmenta. — Skozi dvajset let, — je rekel, — so ti ljudje vodili natančne sezname glede privatnega življenja vseh javnih mož. Ko je prišel čas, da se uveljavi prohibicijo, so dobili zakonodajalci na stroj napisane kopije teh zazn&mkov in namignilo se jim je, da bodo njih družine obveščene, če bodo nasprotovali volji Anti-salonske litre. — Edini vzrok sedanjega kon- Krušne, mašČobne in sladkorne^ flikta so bile disciplinarne odred-j izkaznice, dneve brez mesa ter be, kojih predmet je bil neki u-| prepovedi izdelovanja slaščic in službenec, po imenu Campanaud,' drugih predmetov iz sladkorja so ne pa vprašanje plač, o se je razpravljalo. katerem POMANJKANJE MED ZAVEZNIKI bo zopet uvedlo dne 1. marca in sicer radi pomanjkanja živil. OBLJUBE RUSIJE. Zavezniške dežele trpijo vsled pomanjkanja živil. — Francija in Italija sta skrčili konsum. Washington, D. C., 27. febr. — ,V novi mirovni ponudbi, katero je stavila sovjetska Rusija, obljublja Rusija uveljavljanje demo kratičnih principijev ter sklicanje ustavodajne skupščine. Obljublja nadalje, da bo razveljavila dekret, s katerim se je proglasilo vse inozemske obveznosti Rusije za neveljavne in da bo plačala tudi zaostale interese. Kot Paris, Francija, 27. februarja. Kabinet je danes sklenil uveljaviti omejitve, tikajoče se resta-vrantov. Obedi ne smejo obsegati več kot'jamstvo bo dala rudarske konce razpoloženje ter dalo povod za-na- jv pričela z ustavlennjem na. prs- mnikanju. se širi pro; i rapadii. Po ee|j Rusiji vladata železna postava iu rrd in nikjer dtti uiti anarhije, niti kao*a. družini v Ameriki Ker je bila smrtna kazen Pr»d kratkim odpravljena, je prišel Ob svojem povratku v Združe-|daljne U?rede ' !f P»ris-Lyo.is-Sredozemsk«^mor- ludi definitives konee Kdečegm terorja. Mt države je šel k svoji ženi ter ji j Sodnik Kerr.je rekel, da morajo Mmwtrski predsednik je »pre- st varitellj ter Troeki. organizator in izvrševal-. rekel, naj se loči od njega, ker je i občina sprejeti odlok velike neko francosko de-ega ni hotela storiti. Le u ti. nislee in i i orpan, predstavljata bolj absolutno silo kot bila ona katerega-1zaljubljen v l.oli carja. Kljub šte\dnim nesoglasjem sta danes oba tesnejše sku-iklico. Ona t l»uj kot sia bila kedaj preje. Ona dva sta edino resnično močni mo-; Pozneje, ko sta se ?a. k" jih je najti med boljševiki ali kje drugod v Rusii. oba vrnila na porote. Porota je bila sestavljena iz jel delegacijo Narodne federacije i železn:čarev ter izdal nato nasled namenjeno ca jav v SMRTNA KOSA. ----i RUJEJO V BERLINU *»*raj je vuo slovensko m*>el- —— v New Yorku pretresla ve*t. mestnih trgovcev ter farmerjev iz UgOlOVilO, okoliee. Porotna preiskava je bi-.Ilost: svoj ttikajšni dom. je neko pismo, !u uvedena na zahtevo brigadnega — Ne morem poseeKv poeames- ______ki je prišlo v neprave roke. raz- j generala Marshalla, ki je povelje-, nosti, kaj se je zgodilo tekom po- LOLJSEVISKI VODITELJI ZBO^ krilo Mrs. Shippey dejstvo, da je i val četam tekom nemirov. ! govora. Obrazložil sem delegatom gospodična Babin v Kansas City j — ; in Ja sta njena mati in sestra na, .Vasrlija. 27. febmaj-ja. poti semkaj. dve vrsti jedil, kojih ena sme obstajati iz mesa in nobenega mleka se ne sme servirati v restavracijah po deveti uri zjutraj. Če se na sije za platin in srbro. V povračilo in poleg formalne sklenitve miru bo sovjetska vlada zahtevala od Anglije in drugih de- ta način položaj ne bo izboljšal, žel obljubo, da se bodo vzdržale se bo določilo dva dneva v tednn kot dneva brez mesa. London, Anglija, 27. februarja. vsakega vmešavanja v notranie ruske zadeve. Predlaga tudi, da bi dovolile Kabinet je objavil danes važne Združene države Rusiji kredit v J" untie gospa MimI (JliUfc, Neki tukajšni list je dobil iz Ber- Mme. Babin je dospela v tu-»jena Ret o*. V nežni starati se-j lam poročilo, cla je dospelo zadnje, kajšnje mesto na poti v Portland, DnrunroinJini v NA dt mindvsjsetih let jo je pobrala pljučnica. Vsak, kdor po je poznal, jo je visoko eenil, se drvll rjetii prisrčnosti, ljubkosti in -pliMnr izobrazbi. Daairavno roje-»•« v Amerik«, je bila skozin^koz navdušena Slovenka, vodilna silaj pri vsaki slovenaki prireditvi teri tieutrudljivt delavka za narodno Nivar. Slovenska naselbina bo j brttko občutila njeno izgubo. } London, Anglija, 27. februarja. Zapowa atola, sinčka, do smrti | Ofie:jelna poročila glede situacije i>i*\)rmy ouster ia očeta, eno se-(v Marashu v okolici Aleppa, na- FRANCOZI SO O MORALI St ro, troje bratav ter nepregledno cnanjajo, da so se starale franeo-\rsto odkritih prijateljev. j »ke čete, ki so se borile a Torki, izrekamo.uaialcaiti. Francozi imajo preeej- \l. . J fce izgube. .. ■ Druimi dni tja veliko ruskih i»oljševi?kih ; Ore., kjer naj bi hodila v neko voditeljev. Med njimi je tudi Ma-.šolo. V New Yorku pa so jo oro-džar Aleksander Garbai. Vodite-.pali in povedala je Shippey, da Iji nameravajo v stan oviti medna- se čuti mater in da potrebuje porodno boljševiško organizacija z: moči. slavnim stanom t Berlinu. , Shippey je zopet vse priznal l svoji leni ter jo prosil, naj privoli v razporoko, da bo mogel dati ime pričakovanemu otroku. — Mrs. Shippey tega zopet ni hotela sloviti. Rekla je, da mora oče skrbeti za devetletnega sina para. Konečne po se je udala toliko, da je bila pripravljena vzeti dete k sebi tor ga vzgojiti .kot svojega. lji»e ta eedenjla tudi hitra p* železničarjev stališče vlada glede tega vprašanja. Splošna železni carska stavka, vprizorjena v sedanjih okoliščinah in v sodinji ■ I časa, bi nasprotovala vsakemu zdravemu rassodkn. Mislim, da je dolžnost Železničarjev stati na strani svojih tovaniev, a vlada ima tudi svojo dolžnost tef jo bo izvrfila. Prvi odloki vlade so ee nato tikali omejitve kon suma Hvil in prav posebno je gledala vlada na to, da se ohrani mleko tft utieht in stare ljudi. Prekinjanje obratovanja Ua Pa-ris-Lyons-Sredosčmsko mirjf la> leznici je doeeglo dan« 80 Odstotkov. Minister sa delo, Le B0t»j korake, kojih namen je pospešiti produkcijo živil. Kontrolirano ceno bodočega žita se bo zvišalo tako da bo približno enaka ceni im-portiranega žita, a pod pogojem, da cena ne presega pet funtov za osem bušljev. Da se pospeši produkcijo svinjine, se bo dne 29. februarja prenehalo s kontrolo produktov iz domaČe svinjine. Domače ovce ter govejo živino se bo oprostilo kontrole dne 4. ju-Ujm. Italija, 27. februarja. — -1- %''■■» zameno za občirne koncesije v Rusiji. V poročilih iz Londona se je glasilo, da je moskovska vlada poslala mirovne ponulbe Združenim državam. Rumunski in Japonski Noben tak predlog ni doseddj dospel v državni department. Domnevalo pa se je, da predstavlja predlog nov poskus sovjetske vlade, ki skuša vprizoriti separatna mirovna pogajanja s posomezni-mi zavezniki in z njimi združenimi M*1lH'. NOVA ZVEZA ZA IZ PLAČEVANJA DENARJA Naše denarne peiOjatve razpošilja hi izplačuje sedaj po ceB Jugoslaviji "Kraljevi poštni tekmi urad" v Ljubljani; to je tak državni savod, kakor je bila O. k. poštna hranflirina m Dunaju, katera js snegu let pred svetovno vojno izplačevala naie denarna po. mjatve žirom avstro-ogrsks monarhij«. »Simona vsako denarno poiOjatev, toda ss kaki mogoče z«> ▼ isplaeflu, ki bi se povzročile po drugih, bres pais krivde, pa prevzeti nikake. obvesnosti 100 km ....HiO 600 kron $ 5.00 m kron .... $2^5 1,000 kron .... S 9.50 M kron .... $8.00 6^000 kron $47.50 .. $100 10^000 kron .... $96.00 00 vsljavBs do dns, ko ss nadomestijo s drugimi mm posbti js najbolje po I v- 0 * »■"» - GLAS NAHODA Novice iz Slovence * [NBDIK.1 N#v Yfrti City« M* V« Za Mrl Vasflja karoškik ffoti •LAt NARODA Mt, in Amerika i lttnt-k M. Tardieu-ja, ki jo izšel v Petit Parisien, dela resnično uslugo franeo^ko-amcriškim odtn>šaj»»ui s tem, da opominja vsaki narod na usluge, katere mu jc storil drugi, d* opozarja oa tri-xijalnost ali meleakobtnost večine diferenc, ki 30 se pojavile v zadnjem času med obema narodoma m predvsem, .ddokazuje, da nosi slabo razpoloženje med Francijo in Ameriko koristi izključno le Nemčiji. Skoro vco kot vrj^tno je, da bi Francija. Amerike ne mo-irLa odbiti napada let« 1918. Brez Francije pa bi ne. mogla ameriška armada, *icer številna, a slabo opremljena, igra H nobene važne ulo-g* pri z dm gosla vnem napredovanju, ki jt kciwalo vojno. Brez franco* kegs odpora pri Murni, Yscri in pri Verdnn« pa bi se mogoče mcrali boriti proti Nemcem nu Long Itlando me>to v Ar goni h. Vai pametni ljud v obeh deželah vedo to. Mr. Tardieu pa nam kaic, da je najti v tej deželi elemente, ki so ustrajno sovražni Franciji, — lahko bi rekel, da so tudi trajno sovražni Ameriki sami — in ki so prijatelji le onega naroda, ki bi bil v tem trenutku sovražnik Ameriki'. S temi uplivi moramo vedno računati, vendar pa ne štejejo prav dosti. Nameravana škodoželjnost je manjšega pomena kot n«vedno«t in pozabitjnost. Nesreča pa je hotela, da je dajala v zadnjem času gotova skupina pariškega časopisja, kateri so tudi pomagali elementi v francoskem oficijelnem živijenju, na razpolago snovi tej skupini škodoželjnosti in brezobzirnosti. Napadi na Ameriko, prav posebno kot jih je priobčil pred kratkim list M. Brianda, "Eclair", iwdelajo ni«*- dobrega nikomur, razven Nemcem samim j nigjra _je doma brez službe. Te- fer njih prijateljem \ t** j deželi. Članek M. Tardieu-ja v najbolj ' se ne sprejme v službo da bi se splošno razširjenem l.stu tia celem svetu pa bo imel najbrž isti n-|že tako nesrečni družini poma-činek kot je bil njegov namen, da namreč popravi te napačne ugo- grai0 Družine ubežnikov v Nem-tovitve. ško Avstrijo so še vedno v tovar- Prijatelji Amerik« v Franciji so pred kratkim z obžalovanjem 1 niškili stanovanjih, dobivajo še <.pazili, da so postal" v francoskem javnem življenju zopet nplivne j vedno podpore in vse ugodnosti rakeijouame in mešeUrske sile. ki niso bile prav nič priljbljenc v jod tovarne; zato pa seveda prid-dnevnh Clemencean-j% Nemogoče je bilo Ameriki soglašati z Beka-|,!0 agitirajo proti Jugoslaviji. — terimi točkami polit'k* teh sil. a noben pameten Amerikanee ne bo Družina ubežnika Psebernigga, napravil napake, da bi smatral dejanja reakcijouarnih uradnikov i pristojna v Spittal ob Dravi, sta-uilitarističnega ali klerikalnega razpoloženja za duha Francije. Ne (nuje Se vedno v pod sekveter postnemu pa nadalje pozabiti, da je Amerika sama v veliki meri kri-( stavljenemu stanovanju barona va 0Ž1 vi j euju reakcije v francoskem javnem življenju. Po svojih iz- fcelldorffa. Tam je zbirališče vseh Iz Bistrice v Rožu se poroča; G. Andrejčič, veleposestnik v Mahali m perent obfine Bistrice v Aom, je pred kratkim peljal z vozom teško bolno mater v bolnico t Oeiovee. Vse predpisane listine je imel v redu. Dospeli t mesto, je opazil, da ga zasleduj e-je. Kmalu nato je bil aretiran in peijan pred uradnika s činom podpolkovnika. Le-ta ga je na-hndil. d« je jugoslovanski agitator. Bekel je: "Jugoslovanske oblasti kaznujejo naše ljudi, če pridejo tja, po tisoč in več kron globe in jih zaprejo po 14 dni. Jaz vas pa kaznujem samo s sto kronami ali pa teden dni zapora. Ali boste. plačali* Če ne, takoj v zapor". Ker se je g. Andreji bal. da mu ne bi med tem njegovega dragocenega konja ukradli, je hitro plačal zahtevano svoto Ko je pa prosil za potrdilo za plačan denar, mu je odgovoril u radnik: "Kaj vi si upate potrdilo zahtevati ? Glejte, da se zgubite, vi nesramni lopov, sieer vas vržen ven!* — To je nemška kul tura! — Tovarna v Bistrici v Ro-žu je še vedno zaščitnica nemško-mislečega prebivalstvi!. Bvo do-I kfcze: Ce pride slovenski delavec - nima dela. Ka pa pride Ne-mee ali neinčur, je takoj sprejet. Uradnika Srebornigga, kateri se je z orožjem v roki bojeval proti Jugoslovanom, je pregnal glad iz Nemške Avstrije nazaj, je bil takoj sprejet v službo. Sin uradnika Čopa, katerega so pa brez vzroka v Celovcu iz šole vrgli, samo zato. ker je Slovenec, __kateri je zmožnejši od Sreber- kaj poskušal, začne delovati ista alarmna priprava, kakor pri bla-gajni. Na vsak način je po mnenju strokovnjakov nepokticaneu popolnoma nemogoče ključavnico odpreti. Če se združi obe iznajdbi B£ eno blagajno ali kako ubika-cijo, je vlom popolnoma izključen in t slučaju, do je vlomilci hitro ne popihajo, pridejo prav sigur- Peter Zgaga t Listnica. A. P. — Pišete mi, da znate karte "šlogati" ter da bi se sedaj še radi naučili čitati človeško usodo z rake. Jaz sieer v rokah nisem dobro podkovan,-vseeno vam pa lahko dam nekoliko nasvetov. ' ... , - Roka je ves človek. Prisega Bo-j nc v roko pravici. . - , 1 j gu, sodnikom in celo ženskam. p . . Dlan je vsa preprežena s črtami.j J katerih pa vsaka nekaj pomeni. v Vodmatu pri Ljubljani Lucija ^Tako KO ^primer vleče počez živ- Svetek. jljenska črta. Pravijo, da je imel i Metuzalein to črto strašno dolgo. Umrla i Zatem pride srčna črta. Te črte je v 56. letu starosti Lucija Ore-. marsikdo nima, posebno pa žen-hek, rojena Legat, soproga I.jske ne. Potem je črta ljubezni, Ore lika, posestnika v Mostah. k: je pri lepih ženskah zelo raz- i vita. Končno je črta zakona, kate-Mesroča pri drsanju. ;rc stare devic- sploh nimajo. To Deček Kari Urbančič iz Gline,; je vse, kar vem. V veliko zado-šc. 43, se je drsal ita ledu na zeloi voljstvo mi bo. če si boste s tem globokem bajerju pod Rožnikom i kaj na boljšem. H = Jugoslovanska to okroc 1 tiaoč otrok t lOadlnakom oddalku. JMnoto M B»mfc3o po isndfe a>miann MMlfclBifc tka klor «• si prxperoeamo vatuorlttr novih. Kdor «11 »ostati dan. naj m prt tsf Bern MKInttm flnitw J S. K. J. k b fatuofttar oowtk tewnw w«m. anltm mm kkk« vattaavl * • Hu« m» Madžari v Parizu plošč. Potem povejte v trombo, kar imate povedati Urši javnosti. Ploščo dajte razmnožiti v tovarno ter naročite toliko kosov kolikor imate pobožnih ovčic po Ameriki. l)a bo biznes boljši; prodajate lahko tudi gramofone. In vi ne veste, kakšne prednosti bo to, velikanskim pokom. V kuhinji so j Zvečer se bodo sestali rojaki, in se tedaj nahajali njegova mati, j ko bodo že vsega siti, bodo nasta-njegov oče in mlad slaboumen de-j vili vašo ploščo. Da bo glas raz-ček. Kazenski senat ljubljanskega i ločne jši, morate ženskam posoditi deželnega sodišča bi ga imel so-1 iglo vašega gramofona. Kajti zlo-i diti, a se je izrekel za nepristoj-j dej je, če je igla skrhana. Pogla-jločuo zahteva pod nepristranskim nadzorstvom. Neizmerna odgovornega. Zupančič pride pred poroto.. vitno pa je. :!a ne bošte nikomur inost pade na tiste, ki so postali po zmagi sodniki sveta. Ogrska i nadležni. Kot veste, igra plata na veljala dosedaj za najpopolnejšo zemljepisno enoto in najbolj narav-'obe strani. Ko sc bodo naprimer no gospodarsko skupnost v Evropi in njena politična konstrukcija, Madžarska delegacija je stopila 16, januarja pred najvišji svet v Parizu. Grof Apponvi je podal poročilo o željah in položaju Madžarske. Prvi del poročila je govoril francosko, nadaljeval je angleško in zaključil v italjanskem jeziku z apelom na italjanski narod, ki je bil vedno posebna pa od narodne revolucije leta 184$ prijatelj madžarskega naroda. V svojem ekspoze.iu je grof Apponvi izvajal: "Razkosanje Ogrske ne bi služilo ne stvari svobode in ne miru: pomenilo bi samo, da preide samovlada ed enega plemena na drugo, ki ni doseglo še tako visoke kulturne stopnje. Sploh pa je domneva, da hočejo ogrske narodnosti izstopiti ,iz ojrrske državne zveze, napačna. l>a se pride do prave resni« f. je treba iti pot plebiscita, ki ga Ogrsk i od- posvečeua po zgodovini desetih stoletij, je produkt trajno delujočih naravnih sil. Potem je poudaril grot' Apponyi potrebo in skupen interes zmagovalcev in premaganih, da se zajameijo pogoji produktivnega delu Kemeurjev. Ko so Nemei zasedli Bistrieo. je bila takoj mnogobroj-h* družina slovenskega orožniške- kušnjah z dvemi nemškimi invazijami se nis« hoteli Francozi izpostavljati nikakim nadaljnim slučajem. Amerika je nasVetovala zmer-i.OKt in predsednik Wilson je ponudil pogodbo defenzivne zveze s Francijo kot kompenzacijo za aneksije in druge oblike zavarova- j ga poveljnika iz istega stanovanja nja, katere so hoteli francoski militarists iiu. cesto vržena. No, in mi? Mero- Franeija se j,- uklonila željam Amerike, a Amerika ni še do-jdajne osebe, zganite se vendar! sedaj odobrila mirovne pogodbe. Pogodba, tikajoča se defenzivne zveze s Francijo, leži v komitejni sobi senatorja Lodge-a. Nikdo, re- Srebrno poroka publikame ali demokrat, sc ocividno ne briga'za to, kaj se bo zgo-|st.a slavila Ljudevit Mlakar in dilo s to pogodbo. Ali se je v&led tega čuditi, če Francozi mislijo,Iniegova soproga Julka. da smo jih pustili na mlilu in da bodo morali ^amr zavarovati svo-• je interest PorOka. Odobrenjc te pogodbe ter mirovne pogodbe v splošnem bi pre-i Ivan Miheleie, nadučitelj v Sel-prečilo večino zadnižtt razvojev francoski politiki, katere Ameri-[cih, tiad Skofjo Loko, je poročil kanci obžalujejo. --- ![učiteljico Steivko Mešek iz narod- Naglo preprečena tatvina. 17. januarja je ukradel Ivan t poslušalci naveličali vaše pridige Švab železo t nekem vojaškem 0 nedolžnosti, bodo plato obrniU skladišču. Konja in voz mu je po jP° sobi bo zadonela pesem -. — sodil vojak Franc Kamuikar, do-| ^jubca moja, kaj si strila.. - ^ ^U ma iz Šmartna pri Litiji Železo je ieuo veliko prednost *ma celajin je pokazal na težka bremena, ki so jih naložili Madžarski po voj pomagal iz skladišča nositi inva J stvar. Zaatapa se vas lahko. Sa-jni. po strašni nesreči in opustošenju dveh revolucij, po boljseviški lic1 -Anton Ilovar Ko je peljal ffi0 maj116" cvek je treba premak- j vladi tekom štirih ineseeev in po trdi okupaciji tnjcev. Končal j-* niti, pa boste utihnili. i« poklonom zaveznikom: "Ne zamerite nam. če vidimo za to Angli- jo, za t oFrancijo in Italijo, ki slave danes svojo zmago z orožjem. &t*ab -ukradeno železo po Ambroževem trgu, ga je ustavil straž-j • nik. ki se ga je zelo ustrašil, kar} Ked in odredba sta dve različ- je vzbudilo sum, vsled česar je j n: stvari. Preveč odredb naprimer Švaba aretiral. Tudi Ilovar in j zelo škoduje redu. Kamnikar sta pod ključem. ne rodbine v Litiji. Ne Curacao, Saba za kajzeija Če so Nizozemci v re&mci razmišljali, kaj naj store s prejšaim kaj-zerjem, če bodo zavezniki vstrajali pri svojih zahtevah, da je nekaj treba storiti z njim in ce so v svojem duhu premotrili veliko število otokov, da u&jdejo onega, ki bi bil najbolj primeren za izgnanstvo, potem ne more biti, h|faa|6 luknjo PpTa iz^jdba: je njem 111 to iz enostavnega vzroka, ker ni tam nob«ie obali. Otok rqvo k^j^traitana blagajna, ki je se dviga naravnost iz globi Karibejskega morja. Na otok je mogoče priti le s pomočjo majhnih čolnov iu obiskovaiei morajo biti zelo spretni, da ne padejo ^ morje, ko skočijo na skale. Na vrhu otoka s pomočjo električnega toka tako varovana, da je izključno vlomiti v njo ali sploh premakniti jo z mesta, ker v tem slučaju začno je krater iu ob vznožju par akrov rodovitne zemlje^ na kateri žive domačini. Prebivalci ko Črni. a miroljubni, iu gospod Hohenzolleni^" "^rati alarmni zvonci, ki bi lahko tam živel popolnoma varno in udobno do konca svojih dniij^ lahko napeljani ali na stano-Politiene intrige na teui otoku bi bile popolnoma izključene, vanje ^ po|ieijo ^ kam drugam, d očim na otoku Curacao mogoče in zelo vrjetne. (Izključeno je tndi pokvariti ži- ce, prerezati električni tok ali od 1 strani trgovskega osobja pokvariti kak vijak, ker že pri najslab-t šc^r poizkusu delujejo alarmne na-skrbel «i je mvuo svojo domačijo I prare. Z isto iznajdbo se pa da s prodajalno in prišla j« bolozen. ravarovati tndi trgovske lokale. opis in \-oda je bila povsod dne 12. februarja. Povsod je vladala neka tišina, tako pa nikjer, kakor edino ▼ mali slovenski naselbini Grozna železniška nesreča. Na državnem kolodvoru v Sp. Šiški, tik pred postajnim poslopjem na prvem tiru, se je ob 20. nri in 15 minut dogodila grozna nesrečno. Na doslej povsem nepojasnjen način je premikalnr vlak povozil in zmečkal železniškega sprevodnika Franca Voha, očeta dveh otrok, stanujoče ga v Spodnji Šiški 186. Voh je bil selo soliden in polten železničar. Ravnokar je bil prišel z dolenjskim vlakom. V rokah je imel svetilj-ko. Kako je prišel pod vlak, se ni moglo dognati. Voh je bil docela razmesarjen. ki «a je spravila v posteljo, tako tudi njegovo ženko in tri nedorasle Ko je Pepi umrl. niso ve-Hanover pri Nanticoke, Pa. Vaak deli ne žena, ne ot^oei, ker so bili Slovenec je bil žalosten in otožen/ preslabi, da bi jim povedali tako Izvedeli smo žalostno novico o1 novieo. smrti dveh mladih rojakov: Jože- Počivajta v miru in lahka naj: . - M . fa Knaptča in Pavla Hribarja, v.ma bo ameriška žemljica! ( j«c more odpreti. Kljneanca je ta Pavel Hribar je umri dne 11. febr. ; . $ar*>čnik. kc KomjAjenm. da jo pn po»z v hifc KnapiČa. prt katerem je' — Takoj drugi' HOilSL 1 Volitve na Francoskem so rodile političen preobrat. Poincare, nekdaj ljubljenec francoskega na reda, se je odrekel novi kandidaturi za predsednika republike, kljub temu, da je bil pri volitvah v senat skoro soglasno izvoljen. Obe zbornici sta jasno izrazili željo po novih možeh. Poincare se je'zavedal, da jc vojna, predvsem pa mirovni pogodbi v Versaillesu iv St. Germainu, vzbudila v narodu zavest, do je treba na vladnem krimilu dragih mož. Zmago silhueto one dmsre Francije, ki je bila vedno zavetje velikih idej, ki je mati vse svobode in ono drugo Italijo, v kateri častimo zibko renesance". Nato je Lloyd George prosil Apponvija. m.j mu pojasni, kje Preiskava jc dokazala, da upo-j^ ouo triinpolmiljonsko madžarsko prebivalstvo, ki ga mirovna porabljajo tovarnarji pti^izdelova-.go^a odtrga od Madžarske. Grof Apponvi j izrazil svoje veselje nju ajskrima Um mesto" želatine.j,:ad tem ^rašanjem in je z zemljevidom v roki dal zaželjena po-Potemtakem je ja\-nost nalimana. ker jim seda na lim. 1 - - ! Clemeneeau je dal zagotovilo, da bo najvišji svet upošteval vse * " : ' i argumente, ki jih je vseboval ekspoze; obenem je opozoril, da more Naravoalorna cvettot" madžarska dele^acij-i Uidi v drugili točkah tekom 15 dni staviti Xonj. — Konj ima Štiri noge, SV°JC Podloge. Nato je sejo zaključil. Pariško časopisje različno komentira ta govor. "Matin" pravi, da je bil grof Appoyni neutrudljiv in da se je dve uri gibal med tremi jeziki. Ogrsko je označil za občudovanja vredno gospodarsko enoto, ki je nobena vojna in nobena pogodba ne bo mogla trajno raztrgati. V "Journal des Debat«1' pa pravi Gauvam: "Madžar&tvo je doseglo do tega stoletja mnogo nižjo stopnjo kulture kot ostali deli stare habsburške monarhije. Zveze madžarskih aristokratov 4 svetovno aristokracijo ;>as ne smejo zavesti v zmoto o pravih namenili il Forest City 8osP°^ov- Zd' se ra'- ^a 8e v zapadnih velemestih počutijo ze Ponujali ste nam patra Lujo. Io dobro- Imajo tani Priictnt? zv''ze pravočasno znali prilju- Ali ima kuharico? Naš gospod soibiti? toda P°Uti«no 80 vwino nespravljivi sovražniki demokraci- namreč zapustUi samo župnijo o-|Je' ™ P° to,ikih m žrtvah zma"ala v w>vembru 191s- Di* ziroma slovensko cerkev, borda ne bodo te iz^lbe in žrtve zaman' naJ 8e najvižji 8vet neomaJno dr" pa ie ne. Ta boarding boss mora|žl mirovHiJl pogojev, ki so bili naznanjeni madžarski delegaciji*'. pa res imeti dobro srce. ! ' "dali smo mu jo. Sedaj naj dobi cšji je vodil bolj umerjeno poli- vojno!" Dobil ^o je. Veliki zago- tiko. vornik osvete nad Nemci je vko- [-- rakal v Štrasburg kot kak kralj, i Bil m je tako gotov, da stoji vse1 * * * javno mnenje za njim, da je pre-S ... ... =1- . m - • 1, /j i Nemcjga je porabila poročilo misljaL ali naj sprejme kandida- - * . : , , ^^ j j .j *. t> j generala Pei-slunga v dokaz, da turo za predsednika ah ne. Brez . . ,, vsakem koncu eno. Izza uved be avtomobila postajajo k6nji zelo redkL Toliko večkrat se pa pojavljajo v klobasah. Konj je sicer domača žival, pa je vedno več na cesti kot pa doma. Istotako kot pri ljudeh se konjska pasma nižje vrste imenuje osel. stanovanja, okna itd. itd. .Druga iznajdba Ivana Masleta je ključavnica s ključem, ki se da regulirati poljubno tako, da kdor ne i pozna regulacijske naprave in gotove številke, ključavnice sploh KtfAtv f*®Jl M kron inženvrji-strokovajaln s kiju čem;" ki ni bil reguliran, niso ato-odpreti. & bi se jm te" komu fMti* %' kljatevo brado v bližino Dandanes je pa res vse narobe. Tako je naprimer neki duhovnik potegnil z onimi, ki ne hodijo v cerkev. Kekel je, da ga edino ti ljudje postijo v miru. Neko piše: — Bivša poročevalka H. Z. je bila na veselici oblečena kot svit-sikstin. Bila je tako zapeljiva, da sem moral iti žnjo plesat. Sosednji naselbini čestitamo na . ... . , . ,n:so nemške vojaške oblasti va- hrupa in izjav' je doživel poraz. , , , , . . . , V- • V. u m c, rale naroda glede položaja na Izvoljen je bil Desehanel. S ti- i^____* J grom'* sta itadle dve politični na-' fronti. valeč Clemencean se tega ni zave- pridobitvi, možu pa naše sožalje. dal in je pri volitvah ca predsed-1 bb^TW——111 ■lillB nika francoske republike propa-; - -- - del. 2 njegovim padcem smo v | vsem političnim strankam, v po-političnem življenju Francije do-, s-bno veselje mu je bilo^ preobra- iiveli že tri presenečenja. Voli-jčati tve v parlament so bile poraz -za radikalne socijalistične struje, volitve v senat so pomaknile težišče polititae moči ie bolj na deiao, — sedaj pa je padel 4tti-Politična preteklost Cle- jo bma ii > t ministrske stole. /Vojna je spravila to utelešeno eaerfr*jo na površje. V času, ko je Francija le vsa utrujena začela razmišljati o miru. je prijel z železno roko za Prva židovska ladja, ki je last čeli: kulturni boj in načelno so-; i vraštvo proti Nemcem. ' Novi predsednik francoske re- ključno Židov, kojc posadka je židovska in raz katere vihra ži- dovska zastava, je bila spuščena v Jafi v morje. To je baje pionir publike Paul Desehanel je rojen v Brusi ju leta 1850 kot sin znanega pisatelja in politika Emila De- ■■ 1. 1 m -i • 1 'Zionistiene trgovske mornarice, sehanela. Stopd je v upravno slu-j * žbo in se priključil republikan-; * cem; pozneje se je približal sku- Glasi se. da je bila krona gr-pini katoliških nacionalcev (libe-1 ške kraljevine stavljena v Londo-raleev). Vsled svojega elegantne-1cu na prodaj za svoto $150,000. ga govorniškega talenta je bil — Konštantin je ubog človek, — dolgo vrrto let predsednik paria-j pravi ageiit. — On zavživa slabo državno trtnlo. '^t&s^, jg hle-pel po so govortli-po pari- meaU. Dvanajst je že član fran-jhrano ter ima le malo šlužnbni IN«*, ^ ^ coskc. .akademije L K^niB^m-^v krog ae^e. , ; - H 1 ' - -i i f * - - - " m mm m^ KAROPA. 28. rmit 1920 Naval na petrolejska polja v državi Texas JUtNI ZAPAD NUDI SEDAJ ISTE PUZOKE NENADNEGA BOGASTVA IN NENADNE SMETI KOT JIH JS POZNAL. PIONIR ČASIH ZLATE MRZLICE V CALIPORNIJI. — IZJALOVLJEN J A. USPEHI m svoje Msto. Neki oihubfDM stro-tc> modem lekarne je zanpal po-ročevaleu naslednje: — Toka j imamo denar ter ga 'tudi znamo izdajati. Napravili bomo Wichita za najlepše mesto na; jugo-zapadu, če nam bodo pustili to. — . Preisk spisal Roger — No, doktor, kaj mislite? {ve vcsdosti in zaupanja je Jcan-Zdravnik si je pogladil svojo nine zopet oživela. Oee. ki je vi-; svetlo brado ter odgovoril na naj- del. kako je z lahkoto premagala nadaljue napade bolezni, je pri- s k u s n i a Veseli in žaiostm prizori iz sodnijske dvorane Dn»vi pionirjev u letu 1M8 M) v vrnili v Ix.ui»i«ni, Oklaboiiii P*«®!'*'" magnmte, ki m *amu-|. | Velika mnoiiua avtomobilov je bolj pomirljiv način črtkala, da odvede v Burkbumett; Qmpodl&im trpi le ^ ^eel z<^ct upati PRED LJUBLJANSKIM SODIŠČEM SE MARSIKDAJ ODIGRA KAKA SMEŠNA. — SLOVENSKA VPRAŠANJA, NEMŠKI ODGOVORI. — HITRA RAZSODBA. — "KJE SE GRE NOTRI?" — ZARADI GRDEGA JEZIKA 14 DNI ZAPORA. ; časni nereduosti srčne akcije. Xi- Nekega due je našel dr. Keuoir Cez policijsko uro iu čez tiste-jkega kovčeka 5 starih !>raj<\ 2 gii., ki jo je prišel napovedati,, se, spodnji hlaei in o prevlek za bla- je kregal Alojzij Košir, ki ni pri-{zine; l! srajci in 1 spodnje hlače šel pravočasno k razpravi in >o sla dala Zormanu. Senger in iu predvsem v vetrovnem Texasu. Lov na zlato, katerega so dožive- dili vlak ob »d™ Stal P* Je:kake srene napake ni. Ona mora deklico bledejšo kot ponavadi. It atari o«*«*!je, se je umaknil lov« na petrolej. to v prerijskih Pripravljen tudi velik ommbus,;jJedili lc gotovim navodilom, ka-[težko dihajočo. Bila je sama. kaj-skuuerjrh se v* njo sedaj pionirji v Pullmanili in mesto prospektov- da "»a^i bogate na »«to|tcra vam botu dal. Če mi dovoli- li gospod de Triange se je odpe- jev j« najti vrtalee petroleja za toliko in toliko resničnih dolarjev me*to- ** J« posluzil tudi boui gospodično od časa do ča- Ual v vas. Bila je zelo žalosiua. pri deželnem sodišču kontuma-! Smuk *ta se razgovarjala o vlo- n j dan. D: v ji m pnsidovski duh pa je isti in to je tudi brezobzirno soc te*a ^^^ v WH»enu. dt sta- ^ obistlli vidim, kako ji gre. P© «"oji običajni metodi jo jejeirali in mu prisodili 4S ur. Ko mu. kar je slikal Feliks Ciuha de- i/dajanje hitro pridobljenega d-uarja. Svojo nekdanjo ulogo igra- vi vozniku vprašanja kot uasl^ --------— -----" ' * Jšm jo tudi p«ii in revolverji. n■ ~ Kdo bU? Burk m ®Tj Isto pustolov ki in brezobzirni duh je tudi, ki vleče v petrolej- nf>u' Zakaj visi ta bom sej uomaj je travnik izginil, ko _ Nekaj časa sem vam vrjela,'Prvomestuik svetnik Nagoue: marca je res v graTiu ukradel l ska osemlja tako številne veterane iz zadnje svetovne vojne. Ce se ved»10 Da grmovja? ne po-,^ ^ de j^nge vzei svojo hčer- a sedaj nimam nobenega upanjaj"Smo vas obsodili, ker niste|sedlo, 17 in pol kg mila in eno vam stvar posrK-it st.* danes lahko berač in jntri milijonar. Raz ven- vzro"*^ta petrolej \ tleli veas . ^ y naro^.je ter rekel: j več. Umrla bom na isti bolezni, pravočasno prišli". — " Koliko i vrečo. Seugerju je 11. marca po- tega pa ste tudi lahko mrt\i, če ee kakemu 4 bad hombre", ki se l*«*81"*? ^ j — Vidiš, kako napačno si sto- na kateri je umrla moja mati. Za- pa dobil?" — 4'48 ur — vedal Fliks Ciuha. da sta njegovi j- predolgo časa igrai z brnim alkoholom, ne dopade oblika vaše-1 Na vsa ta in številna druga gj si sloPJu ^Normandije, se je raz- ^,^ ^ ^ ^ ^ — Ne mislite. tU bo>t. dobili sobo v kateremkoli hotelu v Fort bere lahko 300 funtov na dan. — j\,,a mieaiODeffia izvanreona in moža /a roko u.r rekla. Worth, — je nekdo pc varil pisca. - Obesili vas bodo na kljuko. |Kdo pa gi se brigal za bombaž,j"}J1^osumna nežnost. Dolgo - . M o.1 je ime! skor-> prav. V mesto pridete opolnoči z vlakom, ki ko se je povsod pojavljal petro-i^ Je.bda Jeaf1j"lc kot ™ Kako dobri ste m kako zelo b, moral priti ob položnih. Nato uaskočiie West brook, o katerem sejlcj ter je bilo mogoče postati VUS ljubim! Klasi, da j* najbolj^ hotel iue>»tu. Zaspani uradnik vam pove, da ne more dobiti nobeuega sledu pisma, s katerim ste preje reservi tuli sobo. K«^"-*1 vam ratft, da lahko pridete naslednj „ .vesela. Ko pa je postala srtarejsa. . . . __ . gat v enem trenutku« J. . . 4 ' lio^po>te, da ima Fort je noč prijetna. -------------------, t e pa slučajno poznate župana ali imate priporočilno pismo od ,treje kot ga morejo cevi požirati|,ia; J napacu «o Ji po\ zro- j vršila poroka nekaj mesecev po- irega Ko»*k< fellerja, vas bodo nastanili v precej dobi sobi z elek-Jter leze vsled tega v tla ter polni j veilKt' uul-H"1,xe U°izneje, potem ko bo mlada deklica leno lu e jo ter tekočo vodo za tri dolarje na dan, brez kopeli.' To'potoke in reke. V novembru 1919! Triange se jc spomnil dS Ja jiogo- ( lnoma okrev"ala. • „4Mi.> v-; vulel njeno mater, ko je bila v l P?/ • " C , \ J^ iznostavliena sličnim napadom V meseci}., ki so sledili nato. Ilrana ie eenejša kot v New Yorku. a nikjer niti približno tako ravno pričel bruhati in nastal je postavljena slicinm napadom. bra. Vpoštev pride namreč množina, ne pa kakovost hrane. I požar, ki je napravil za $80,000 Kaj pa obleka' Moj Bog! Obleka za petde&et dolarjev, ki pri- škode ter zadušil nekega človeka de iz Dallasa. dve uri vstran, se na poti podraži za celili 25 dolarjev. Zimska suknja s kožuhom, katero je mogoče dibiti v ^Sew Yorku na peti Avenue /a el2"i, stane v tem Chicagu južnega zapada celih t iOO. Za ženske obleke katerekoli vrste je meja le nebo samo. Žene novih petrolej&kih miljonarjev morajo vendar na ta ali oni t u e t n izdati svoj denar ter ga tudi znajo izdati. Jabolka stanejo po deset centov komad in priljubljeni 4*five gallons hat" Texancev stane celih $75. Sedanje polovično stanje Fort Wortha med pastirskim u\e&tom t»-r metropolo je naravnost očarljivo. Enonadstropnc bajte se kot pijane naslanjajo ne nebotičnike iz belega mramorja. Polomljeni bi-eikli se umikajo svetlim novim karam miljonarjev na cestah. Vsaka sedma oseba ima avtomobil ter je vedno pripravljena voziti vas na-< krog brezplačno. Ne morete iti peš en blok iz mesta, ne da bi vas kdo prijazno pozval na "lift". , Hotel Westbrook nudi isto mtsanico tipov ljudi, ki nosijo dragocene kožuhe ter on;h. ki pljujejo na tla; prospektorji v zamaza- pol milje stran v postelji, predno so kouečno ustavili ogenj s peskom. Ranger, starejše petrolejsko polje, je v rokah velikih družb, do-čim se je Burkburnett prepustilo manjšim operatorjem in vsled te- Jeannme je bila stara sedaj > nadaljeval zdravnik s svojimi dvajset let. Piavolasa in bleda je i obiski, a bolj kot zaročenec kot izgledala kot da šivi nerealno živ-;zdravnik. Vedno se je smehljat 1 j en je kot življenje devic na sta- ^Inl načrte za bodočnost in vsa-rih poslikanih eerkvenih oknih, j kikrat> kadar zapustil bolnico, Kot te device je bila tudi ona o-,3» Jc zašepetal v uho: ^ jark-h ne nedostopne lepote, ki jo ob-i — Jaz te ljubim. Videla boš. enem izzivala pozornost ter tudi kako bova srečna.* _________________________________vzbujala respekt. Razven njene-j žalibog! Jeannine pa je naen- je tudi zanimivejši V Burkbur-j S« <>četa pa je nikdo ni poznal, j krat umrla, umrla je kot njena nett sune vrtanje luknje od 12lNikdo PriSel> da bi vznemirjal mati, v cvetu mladosti, a tako po-do 18,000 dolarjev. j njeno zavarovano življenje. Pa tu-1 toiažena vsled nežnosti mladega Mali nalagalci denarja so vsled idl bi kdo Priše!» ali bi se zdravnika, da je prav do zadnje-tega nagromadili precejšna pre- ?al za to m,ado žensko' vedno ho' ga trenutka upala na okrevanje, moženja iz delnic Burkburnett fchno-ter vedno daleč prn& od Ko je Tidel gospod de Triange, vile in jih zavihtel proti njemu. • Bokavei krast, kar so tudi izvr-rekoč: "Pojdi iz hleva, če ne, te | šili. Dne 19. marca so Ivan Sen-bc h vzel". Ker je rekel, da I ger, Feliks Ciuha. Marjana Ciu- je bil samo enkrat kaznovan, mu ha. Jožef Oblak in Frane Oblak prečita prvomestnik Vedemjak zopet kradli v gradu iu so odne-ujegovc predkazni, rekoč: "Vidi- zvečer :i vreče razne posode, t«-, v naših črnih bukvah imamo|y žimaie, 11 rjuh, nekaj slik in 1 vse vpisano". ' biazino k Oblakovim. Kazenski * * * ,sent ljubljanske deželne sodni je Da so verižniki einh-ni tipi elo- jc enknit o tej zadevi razprav- veške družbe, je znana stvar. Ci- l jal. toda takrat je zahteval Sen-ničen. naravnost podel.pa je iz- ^er poroto in se je razpravi od-rek, katerega je nedavno izustil j godila, neki veliki verižnik z usjnem. De- + * jal je.- <4Kadar bo največja plim- Pred ljubljanskim deželnim sodra, ko bodo vsi popolnoma bo- žduini sodiščem, kazenski senat, takrat bomo dali usnje ven in j j bila neka razprava jrlede so-stavili cene. katere bomo mi za- «bjv. ki jih bili ukradli pri Zahtevali. Takrat bo vlada nas pro-j.Imžni centrali. K««t ])riea je bila sila!" To se je v resnici zgodilo, j pozvana tudi neka Terezi.ia^">š-Se veda tudi centralni urad zoper; na r. kuhariei. (lovori samo nem-vtrižnike je v težkem položaju, ško. Predsednik. sodni svetnik kajti boj verižništvu je strupe-i\agode: "Ali je bil doma?" Pri-nejši in podlejši, kot boj v strel-!.*., nemško: ' Kr war znhause..." Predsednik: "Kdaj je šel spat.*"' * * * j Priča; "Abend vor seehs Uhr!" "Gspud svetnik! Ena milastna; Tako se je razvijalo vs.' zasliše- sodba!---- Žalibog, de sem ja K anje te priče. Jo-ip T. je bil žalil, pa biv zarad nje en mesec j sojen na 4 mesece, njegov soob- delnic Burkburnett vrelec v Pripovedujejo povest o nekem raznašalcu listov v Charleston, ki je r'skiral nekaj denar- zirdev tega sveta i Take so bile okoliščine, ko je Ktopil na mesto starega zdravni- da je sam z dr. Renoir-jem. mu Ijt pričel ostro zaprt". Tako je začel svojo fili-j toženec pa na dva meseca jeee. piko šestdesetletni, sivi, mali mož, pristen Ljubljančan, mogočnih,' gostih civih brk, po poklicu tesar I. Cimennan, pristojen pod 4ljub- Kislo grozdje. Po Velik o veu se javno govori, ja pri delnicah, katere so proda- ka' ki ic zdravil veli-, jsli po 25 centov komaj. Delnice nih oblekah ter čiste gospode v zadnjih angleških oblekah, ki vam \edo svetovati v»e mogoče glede dobrih menic — ter bi tudi znali'so se pričele dvigati in pokupil je! ceniti majhno posojilo. I vse, kar je mogel. Dobil je 50 ti- *<*Podu Triange-u. Ah m Domači Tezanec je zelo prijeten človek, - priprost, prijazen so« dolarjev in koncem dveh bur- mojimi bodrilnimJ besedami DnjRP« Je odvrnil enostavno: m gostoljuben Suh je, zagorel, s sivimi očmi, ki gledajo v daljave rih let je pričel zopet prodajati j zmanjšal strahu bolnice ter od- - \ idel sem jo prihajati, a bd . , . j . I imil eiMHmiflnAiyo aaa cam hro7 mrtt* 1 Ha A7nl*AVim Ho. ter orlovskili potez. Nosi rad v:s«ke škornje ter svilene srajce, rob- liste po cestaa Charlestona. ljanskega župana'. Z Miciko T., v očitati njegovo katero je še vedno tajno zaljub-'da je Glanenik na Most:ču poslal vedenje. Mjeu, čeprav ima svojo 72 let bta- Zmueggu, ki tiska "Korošca", ko mUiii Vole., crneh in n^to 1 — Bedak, ki ste bili. Govorili ™ ženico v "Spitalu", se Čimer- sporočilo, naj pokvari stroje za ta t n^-eS Wetka ^ ^ o ljubezni ter niste videli smr- raan nikakor ue razumeti,[slučaj mu bo škoda m ves zaslužek po sia oa prvega poeeiaa ugaja- ^ w-žala »ne more pozabiti, da je baje en- ee ter široke svilen" trakove na kloboku. V govorenju je j>očasen ter noče prav z barvo na dan Tipi« na deklica iz Terasa nosi kril© iz usnja ter širok klobuk gnal strahove vznemirjenega oče-j sem brez moči, da ozdravim de-Burg-Wag^oner ki leži dve1 ta' R®00'1" j« postal domači i klico. Hotel sem ohraniti jo v ne-milji severozapadno od Burkbur-! *d»vnik. Tekom svojih obiskov; vednosti prav do konca. Nisem netta, je postal znan izza aprila Is- & za tn ah štiri dui usUvil na i je ljubil v navadnem smislu bese- ' rvwn J *k«Aif<1rnl niliillt n ili^n i i n I VaJaI 0A«M /1 B VIA HA Tllt/IOT in se mpatam je videti tudi kako južno zamorko v koteninasti obleki 1919, ko so izvrtali prvo luknjo,i*rada> Poiskal gospodično de de. Vedel sem, da ne bo nikdar Zgodovina petroleja v Texasu: --|k: je dajala 2000 sodov. Ob celi i Triange, povedal novice iz okoli--moja žena. Vrjela pa mi je in s oti je videti vse polno takih pi-'ce ter zb«al iale- v«P«čo njego-;tem sem ji dal iluzijo sreče. je kot pove>t iz Tisoč in ene no- Texasu in to mesto je danes iz-]poti ei v kateri se uresničijo najbolj ključno mesto milijonoarjev, če- ramid ali "derriekov" in videli: divj« sanje o bj^gastvu. To povest prav je najti v njem le cn hotel, j smo tudi enega, ki je bil čisto nov! v«* piše nekoliko dalj kot eno leto, ki vas prav tako nerad sprejme in poleg njega je bil Xato je prišlo žalostno majhno — Ali ni to sramota? — je resa moten pokopališče, kojega prebivalci so ki a gospodinja, ko je odšel. — To povest ni »e spisana. Število lju pod svojo streho kot Westbrook grob. obdan od kaktusa. Na lese-'v naše veliko razočaranje podle- di, zapletenih v to povest ter mno v Fort Worth. ni deski je stalo zapisano: — Tu-jgli iuflueuci, nc pa ranam, pov- Miia bogastva, ki so ga ti ljudje In sedaj na vlak, namenjen v^kaj leži mož, ki je stavil zadnje j zročeuim od krogelj. Vsak grob pridobili, presega vse, kar se je Wichita Falls. Denver proga vas,vprašanje. moram poslušati celi dan. Vsakdo tukaj dela miljone in celo kuhar'ženi Cimennan v majhni gostilni dobiva po 60 krat šest let za "njim hodila", vedno jo psuje in grdo govori o njeni poštenosti. Nedavno jo je zopet nahrulil z izbranimi besedami, kakor *'komenski rokov-njaČ". Vprašan, če je res, odg o j varja sivi mož: "To je laž! Vse je laž! Vse je zlagano!".... "Kaj pa to, gspud svetnik, ko me je Sest let vlekla?"____"Vidiš Mici, tule s* m' nardila! Pa šest let s me hodila klicat! Nkol več!" Ivo Mici prisega, jo opomni sodnik ,naj sname .rokavico, a cbto- povrnjena, samo da preneha s tiskanjem "Korošca". Zniuegg, ki je sani Nemec, pa je odklonil, ker gotovo predobro pozna obljube Nemcev, katerih nikdar ne drže! Za vsakega Neki ugledni zdravnik je pred kratkim pisal v nekem svojem Članku, da najbrže ni na svetu nobenega človeka, ki bi ne potreboval od časa do časa popolnega iz čiščenja svojih notranjih organov, pa tudi če misli, da je vse v redu. j je bil okrašen s starimi ploščami, i dolarjev na teden. Če pa računa- doživelo tekom lova za zlatoui v odvede iz Fort Worth in stranska! Bila je to ravna, prerijska zem-Jkosi pobarvanega stekla ali vra-jte deset centov za smodko, ki sta-< aliforuiji. črta pelje v Burkburnett, dejan-Jlja, po kateri smo se vozili m ce-itovi razbitih steklenic. Olovek je.pe v Wichita Falls osem — in dva Od Burkburnett, v bližini skrajjsko petrolejsko polje. Hoteli so ste so obstajale iz mehkega, črne- zaman iskal vence iz koristiti kot celita moram plačati za prevoz, n* severne meje pa skozi središče | bili v Wichita še bolj m al oš te vil- ga blata. Polja so bila polna ljudi ža ve in naprej do Tampieo pe-:n»! kot v Fort Worth, čeprav se like ter ostankov koruznih stor-trolejskih polja v Mehiki, se širi, zdi to človeku komaj vrjetno.' ž*vr. Črede konj so se mirno pa-gtologičua formacija, ki je znana Ravno v Wichita Falls je uspeval sle ter prodirale v velikansk-j ku- soke, lesene zgradbe, štrleče proti, nazaj $1300, ki sva jih naložili kot Pennsylvania stratum. Tukaj tekozvani "šotorski hotel". Neka- pe sena, ki je oči vidno nudilo ta-'nebu. Žal nam je bilo le. da nismo! tukaj. Ne moreva dobiti denarja j« postalo na tisoče mož in žensk , teri podjetni ljudje so pokupili ko hrano kot pribežališče. Zem-j videli ponesrečenih aeroplanov na nazaj ter bi izgubili vse v desetih ženi Cimermau gladko prntavi: l, A . ^ . . . ... . .„.„., . . i Zato je pa Irinerjev Ameriški fea« ziher v rokavici!" "Vidiš, . * , ' . , . . . , , KI iksir Grenkega \ i na za vsakega. jih je najti na. bojnih pokopali-f— je vedno prepir radi teli dveh ščih Francije. ; centov. Sestra in jaz bi nikdar ne Nato pa so prišli derricki. vi-i ostali tukaj, če bi mogli dobiti bogatili preko noči in številni med vojaške šotore, armadue odeje in Ija je izvrstna za sejanje pšeni-niimi so prvič obiskali Texas pred: drugo blago. Za dva dolarja je ce. čeprav je rekel voznik, da se vrhu derriekov, kajti v Fort'minutah, če bi izbruhnil požar. Worth so rekli, da je postalo le-j — Prišli sva semkaj iz Oklalio- tako si lušna in lepa, kar v tron Orcva popoluoma izčisti. Njegova pri Sv. Jakobu bi te postavil! vrednost obslajn v tem (lrj "Rokovnjaške krvi si, ker si s prežene zaprtje brez sile in vsled-Kemnika, s tistih hribov, kjer sO( tcj?n ,:.]ov„ka nc Cs!abi. Drugo bli rokovnjač, sem tako bral v ve-j »izvilo, katero morate imeti sr- likih bukvah----" Sodnik objavi j * * * vil nih slučajih tudi v Texasu me no-glediščih in med njimi je čepe- v njem ga dela tako lepljivim koti Potem ko se jc poslovil od voz- sramota? Najhujše pa je, da bi, Od 7. do 20. marca 1P10 ie bilo šetarji ali promoterji milijone,«Ia v nekem kotu tudi skupina Me- lim. nika, si je pisee stavil staro vpra-.tehko računali več, a nimava po-!večkrat vlomljeno v grad barona d oči in je prvotni lastnik zemljišča' lukancev, — obstoječa iz stare Sempatam je bilo videti lesenej sanje: — kje bom jedel« Stopil je guma storiti to. Muellerja na Bokavcih. Ivan Sen- dobil le par tisočakov. Nasprotno matere, ki je izgledala kot stolet- koče kot jih je videti na jugu in i v majhen lunchroom, ki je bil pre-( Tukaj smo. Le nebo predstavi ja. ger, delavec z Gline, je šel prvič »o se dogodili tudi slučaji, ko na starka, očeta in matere ter \ katerih žive črnci. V sedanjem j senetl j ivo snažen ter našel tam; mejo iu denar leti naokrog kotjs pečarskim pomočnikom Fran jV dobil lastnik farme lepo svoto slrupinc majhnih peonov. času pa so to prebivališča iskal-Tdeklico-lastnico, ki se je prepira- z:i pet role joke pravice, dočim ni- Wichita Falls je presenetljivo cev petroleja. Ponavadi imajo tej la z nekim umazanim človekom, so kapitalisti, ki so izdali do 10 1« po in čisto mestece, z dobro tla- koče le ena vrata in eno okno ter J — Malo več kot en dan. ko sem tisoč dolarjev sa vrtanje luknje,! kovanimi cestami, modernimi bo- na dvorišču kup mehkega premo-j pustil ta kovčeg tukaj in sedaj dobili nobenega petroleja. Beaumont je bilo prvo petrolejsko polje, ki je .bilo razvito v ^BmiiS,* - - V- S- I teli in prodajalnami, kjer je bilo ga, — edine vrste, ki jo je mogo-j hočete se nadaljnih deset centov, na ogled najbolj moderno in dra- če dobiti tnkaj in ki stane d vaj-j— je nirmral.. To je profitir-co blago. Mejgaai so ponosni m set dolarjev tona. _ . Jstvo in nič drugega. listje, katero trese jesenski veter com Smukom in z Valentinom Zor z dreves. Majhno je število onih, ki pridejo do premoženja, nenadno in nepričakovano, a veliko, veliko večje število onih, ki dožive le razočaranje in ŽalosL manom v grad; ubil je okno. vsi trije so zlezli nato notri. Zorman je nato pokazal vrata, skozi katere se lahko pride po celem gradu, nato je odšel; Senger in Smuk sta vlomila vrata in vzela iz ne- vam vzame vso zabavo. Ci bi vsi ti ljudje vedeli za Trinerjev Mirilee Kašlja. bi ne mučili več ter bi ne nadlegovali drugih. Vaš lekarnar in vsak prodajalec zdravil ima v zalogi. — Joseph Triner Company. 1333-43 S. Ashland Ave.. Chicago. 111. (Advt. KILO je ozdravil Ko w»rrt pre«l par vwSifTrval tet-1*c Btbnj, B^in Jako po^iL Zdravniki po ril reki!, da je mdaj tf>da vura natančno po\'etri. kako lahko sezdru.\t. te brez operaelje, če piAete meni. E> gru t M. Pullenu. mlsarja. T99 F. Mnnvllut Avcntie. Muinuqiu, X. J. NajbolJS- K da. lxrei«l« to vest ter Jo pokatet« dm-flm. ki mo počeni. Ohranili bom« MvT— nje. mil p* to tmj smvstavm n—refno kilo ter skrb ta strma prod operacijo. - zadržanje Amerike. Wilson Londonske pogodbe ni podpisal in je izdelal svoj Jiačrt «» rešitvi tega problema. Vsako drugo mo/nost on odklanja. k»r je itak š«-l v svojem načrtu do skrajnih mej. Amerika tudi ni čakala prav nič z izjavo, da se ne strinja ■/ ultiuialom. k.ik<>r - v obče ne strinja z mirovno"* politiko koil-fereuee in a njenim reševanjem narodnostnih problemov. Begata Amerika je pa tudi i- dane* zelo važen faktor v gospodarskein življenju zavezniških dr/i.v. Nasilna rešitev jadranskega problema bi pomeuil.i torej popolni prelom / Wilsonom. V FiiUi -iji >e jo ,;:«'•»•! / noviu: minMr*«« vm tudi novi kurz v zunaiiji politiki. < h un nee«u je bil nevntrašent diktator v enteuti i.i je nai>'kuval mirovi-e pojrodbr > stališča imperijalizuia. Zadnj" volti \ e /it -.» poklale v pokoj in žnjim vred tudi nekaj uiip«-rijali>t i-in- |H»litik« Nova vlada hoče začeti zopet s spravno i smerjo v politiki: /alo Mill.rand ne mara biti deležen pri nasilstvu.i kakor todi muiIc }» potrebna. 4» m odvrnejo E*l»dlie kakor Ili>» ail Munei. katerih se }• mJ-hoij teti iimd bolnai. ki iu-wMJopotiaL V »M tw> bodita »oantliMi U lmr;t» a« toki Sevtra's Prenajedenje Kupi dobro zdravje Ko je neki indoleten in razko-j L'elo.}fda^ ko je vojim pobirala bogataš vprašal slabega au-!1W na tKOee Življenj, je leske ga zdravnika IS. ^tjaj^^^ pominilo prav Johna Abernetliv, katero je naj- ^J .a demokracijo, ali treba nam Uest penil v na dan m zasluzite: .. , . ... „ . i... * zmagati v boju proti temu se kru- 11J" . .. . . . . . . .. , jtejšemu, bolj trdovratnemu in di- Ta. zeuijatiu odgovor bi bil zla-l , . _ > n .. t . * , » , irektneinu sovraziuku clovecan f«ti na mestu za to našo deželo, Pismo iz Sibirija Neki slovenski vojak pi»e ljub- občin, kakor: Ininik iz Predoselj ljanskemu ** Slovencu": liazaj in Vodnjav s Suhe, Mubi in Jaz sem pri prvem jugoslovan-!Ua*i»erliu U Šenčurja, profesor skem polku v Sibiriji. Poslan sem|KoS,lik s Slomškovega, doktor bil o'«jdiga in Zavrinik iz Kranja da nakupim tu potrebnih rečL Al^avdaja nas hrepenenje po domu naletel sem na prevrat. Tu pokajo*A kako 118J P«deino? Naš zaslu (dne 19. novembra 1!H!») puške' ?ok zadostnie z» vsakdanje in topovi. Prenočišče imam v A-|l>otrebe- Kdor bi hotel iti na svoj« j^tva — bolezni. Imerikanskem klubu. Povrnem se.'stu'ike domov, ko bi tudi smel iti. I ko na! leznini, ni nikaka tajna. Snažna' jnilku Način, kako naj se izognemo bo-!ko nakupim zdravil za lazaret, ki,ji potreboval veliko denarja, ok«.- žna' polku v Sibirijo, liili smo prej vi11 rubljev. Rad bi bil tako Klvjer ljudje grešijo mnogo več v litem, da preveč jedo kot da preveč Jp-gejo. ; stanovanja, snažna hrana, snažne Tonisku. stxla i stoji polk prfl'din- da bi dobil vsaj kako vest : , °ZrerU^ i , y, . ^e!,,°|i-oke. snažni zobje, čista voda. skiv—lrkntsku in straži železnico. <*1 doma. Češkoslovaška vojna p«> Mi nimamo tu nikake vlade. Sto- deluje, naša jugoslovanska m m prepreči W. F. SEVERA CC ClU \K /i A P t D s. iizlo. je zlasti .bolj očividua v dežeb,jsvrf zmk sallitania straiiišča. boj j kjer vsled preobdja vsega utegne proti muham in komarjem _ to bin bolj splošna. ! ne stane U|n0?0 ali vendar Meda, debela lica, bolecme v dela prave ^^ t členih m razburljiv značaj pri lju-' nogo bolezni. deli. ki živijo v blagostanju, so ja-' _ »ko navadne prikazni, posledica _ ? okolščinc, da preveč jedo. * * Ali tudi v nasprotnem smislu se; i _ w . j ... . v Mesečna plača ameriških voja- V ujetništvu umrli! « ----pijo radi nesmiselne dijete iti radi znaiia 3000 neni8klh ,nark' bl Slovenski Kde«>i Križ javlja: j *in«>nili kapric glede jela. ki nuiM' tava Italija izvršiti nad zavezniško državo, k; je žrtvo-jV taborišču Canipo eoncentra- Povprečen človek more jesti do- ^ala tolik«* kr\ i za ilose^o zavezniške zuuigc. Govorilo se je celo po l.btih, da je MilUrand ponudi kot posredovalec med Rimom in lielgradom. l>ui februarja so «asopisi prinesli sicer vladni dementi, vendar pa se i/ uradnega besedila da jasno brati, da Francija rasprutujc vsakemu nasil>tvu. "Vlada se bo popolnoma zdrževala \s(ik> inieijative, una b«» vestno študirala ill presojala vsak nasvet, 1 ji bo d osel iz Belgfada in i/ Kima v interesu pravične rešitve jadranskega vprašanja.'' Z drugimi besedami Francija hoče, da te reši kriza spravnim potoni, s podajanji iu v sporazumu obeh držav Ujij^ Bistrica bi e/ vsakega nasilju io je o-'iten pokret nazaj k prvotnim ciljem1 mirovne konferenee. Aii|rlija .i«- morala pozornost obrniti drujriim. Ruska ^o- meuto prigiouicri di guerra, Ca- bro, navadno, zdravo hrano v tale d"Altamura, Prov. f iuri. Ita-J zmernih količinah vso svoje živ-lia, so umrli: 1 ljenje, ne da bi sc kdaj sploh £a- znašalo v normalnih časih svoto -^(>00.00. Ko so prišli Amerikanci v Xemeijo, so dobivali po dvajset mark za en ameriški dolar. j i m o pod fraueosko komando, ta I)vc leti že dobil nobenega se pa briga za nas le toliko, da ji P-*uia iz domovine. Pišite mi na igramo vojsko. Stnižimo na pnve-: ••tškoslovaško polisko pošto, zna Ije Franeozov. ki vlečejo dobiček biti boui Pot^,m P»mo. iz Rnsije. Vedno čakamo, Jugoslovanov, nazaj k redni produkciji razmi-Bila je neka vstaja in naši so zopet šija j0 nCmšk<- industrije o tem. največ trpeli. Tako bo mnogo na- kako bi uveljavile metode za tl<-ših ljudi našlo v Rusiji smrt. Tz litev dobičkov! občine Predoslje nas je pri polku --— še 8" živih, nekaj pa iz sosednih vedal. -da ima organe za prebavo, c, ro,!. ltj^O. Gladovanje v svrho zdravljenja Aljančič Frane, pese KranJ* j namišljene bolezni ali — kakor Amoš Frane, .pešec, rojen j jH-i nekaterih damah — zato, da Vintendorf, Štajersko. ii»stanejo vitke okoli pasu, jc 110- Abuja Rudolf, pcšcc, roj, l8i>4:; rost. ki je skrajšala že mnogo življenj. ravnotako kakor pretirava-! Bemik Frane, desetnik, rojen j "ie v nasprotni smeri. :1N*4, Pust al, Škofja Loka. Nekatere bolezni zahtevajo po- Ban Franc, pešec, rojen sebno dijeto, ali isto naj predpi- 1 at>V, Zdolje, Videm. Štajersko. isuje ' VietNkii republika i- v svojem zmagovalnem razmahu začela o^ro-1 ^^ zdolje v'idem. Štajersko. !sllje zdravnik in ne bolniki ifati angleško območj« % Aziji, boljševizem trga na vrata stomiljon-j kpc^cc, r«-.jen 1898.ist,m- ali kak šušmar. skega indijskega nalila. Zato je njen veliki interes sedaj, odbiti; ^ L,jubijailt ? j -......- • ki preti irej sami. v-a druga vprašanja ^o za njo pro-1 Brai.ko lvan> rojcn i8y7:|Jz THffjfflfgH S\-. Benedikt, Maribor. nevarnost tlemi druge vrste. Tako j< iist.il ji.il.ian-Ki ini|»erijali/.em trenotuo osaiuljeu. pre-j lJajee Anton, iiešec, rojcu 18*J2. «la bi z lastno roko izvrfil nasilstvo nad Jugoslavijo. So pa tu- Col, Kranjsko. <:i v taliji mo- ne str.wkt, ki s., 7. gos|>odarskega vidika za prijatelj-1 Bilili Ji»sip, pešec, rojen 1880. ozemlja! . Mr, lf<»ssbaeh. Maribor. , svoje Cučnik Frane, p«'šee. roj. 1875.' Anton Glažar jc dobil oil! sestre iz Volč naslednje j : pismo: Naznanim ti. da sem bila v Tr-' 4trji'kt, ki s., z gos]M>darskega vidika za prijatelj-kn /vezo med Italijo .n Jugoslavijo. So pii tiiili s.- dii._i vzroki, ki nam razlagajo popuščanje nasilne politike entente. Jugoslovansko gibanje je v polnem teku in viKrško. živem razvoju, tak<«. tin ga n- bo več mogoče zavirati, tem manj u-j Cas Josi]». jiešec. rojen 11KKK »Ins.ti h. t a • a z voj .otebuie i/, hoda na morje, prostega dostopa iia|I-oke, Straža, Kranjsko. »«kar so začeli takoj odprto nvoImmIihj morje. Domitrovič Martin, pešee. i-ojen iskati iz-ublieni zavoj^ Danes je K »i prieakuje tiienta, ako s v trenotku usilijo Jugoslaviji j 18io, miroMii pogoji, ki bi jo v gospodarskem razvoju ovirali in entent-j iiiin državam nakopali sovraštvo? , - - , —-- ------ , , , v . . ... . . , , . , . , * j ♦ i I >i »bovičnik M i rt i n m^e mien dekagram o v. Notri je bilo ina-1, Italija -b.l.! KMMieW! >l..v..u-ke krajine pogubno irredeuto.j _Lw>oo\n.niJv .uaiun. ptstt. rojea^ ._____ .-_.__i_.j_ Tlae. no lit-ufško pleme s., ojači s stotisoči bratov, katere1^'4- 'Sv- J>t4ter, Celje. j. kri\ i«*et» mir odtrgal od svoje prave domovine. Slovani bodo ]n>d-j Blzeljka. lužice. tudi dospel, toda moj Iiog, v kak- Dolar Feliks, pešce, rojen 1896:iiae^ Ves raztrgan in pra- Dvorjane. Režice, Štajersko zen- Vsc skul>aJ u*llta eno kil° iu minirali na vsak uiogoč način italjansko moč, podpirani moralie-j i»o in inaSerijalno od bra take domovine, tako da bodo za njo ne- jlo zmlete kave. malo čokolade. Dobo j Josij>. pešec, rojen IhiM. i ob jedene od miši, in en lešnik. ^ V Sv. I)uli, J^učah. Štajersko. ; zavoju je bil tudi košček mSje ko- Damiš Karol. pešec, rojen 1896. io- Gotovo nuslijo Lahi. da nam ;Sv. Jakob. Slov. Gorice. gre taka "šporkarija" v slast. Za .an s|ji' prirastek. n.eŠec, rojen 1885.' sem v bolnišnici, ker obsT,,j,i >,.i,ka gospo^larska u« varnost za Italijo, kateri so politiki j Bezina. Konjice. ' | imam pri očesu še vedno vse zate- če boš še kaj pošiljal, te prosim. Koprivnik.! 111 i Prej natančno piše«, "kaj je 'v tem ali oneni zavoju, kajti človek mora vse vedeti, kaj je v njem. |predno mu ga dajo. Italjani kra-pešec, roj. 1888.'kar morejo in pobijajo Lju-] ".'I S v. Uršula. Štajersko. Idi-* °b cestah je vse polno tatov.; Marija. /no-« a z \eejiin i" ii blok bi zopet!,iLstri' ^ Maribor, od no-slovanskih. FerPič -Matevž, entente dali ime ' podonav-ke federacije". Filač Frane, pešec, rojen 1879.|v,'11(): Nrobt-u zdravnik ni vedel do- To bi biLi nova oblika predvojne in medvojne "srednje fivro-jzarnovitz, Krokov, Prusko. |gnati, kaj mi je. p katero so zavezniki utislili uničiti s svojo zmago. Italija bi ime- Fink Ivan, j>oddesetnik, rojenj la pred seboj '.;n*)HMlarski interesni blok, močnejši iu solidnejši. ka- 1894. Golobinjek, kor o bil oni l>i v Šm• A\si ro (>Lrr>ke in boj proti njemu bi bil \fgtX- jKtHUHifO. . Tako bi jadran-sko vprašanje izbruhnilo znova z večjim| FriU, .Vnton, pešec, rojen 1886:; v^k »lora vsc v.nfmf j ovdarkmn in z resnejšimi nasledki. Ta gospodarski odeepil /apad od \«Jioda, ententue države od vzhodno- Io j. \ prasauj«'. s katerim >e bavi osobito Italija in ki ravno v tej j Martin" nečec roj 1885 l^er nimajo v Italiji kaj jesti, pri-j .....""v pacifistično politiko. Jugo.la-,^^ ^^b^Tp^' Ihajajo sem krast. | ,li,J PoManV',rmn;; 1,llu° ,uvariraj Adn^'. Tako ,iaj Fegua Frane, pešec! rojen 1886 i Iskrcn<> te ^ pozdravljamo.I pri r. -it v i »aro-lnih problemov nuo mrroddjni pnnetpi pravics^bU,. Ccrovec ivanjkovei štajersko Iposebno pa tvoja sestra ampak ^mo gi>spod t reški interesni vidiki velikih, držav. Štiriletna1 t,,,.;;__x ' - 1 , , . « ' . i j*ator Jurij, pešec, rojen 1900.! vojna je naroda samo drugače grupirala in jih i brald za nove boje Zagorje Kranjsko t x bodočnosti. ; Fajdiga Marij, pešec. roj. lbiH) ' Druga pot. ki »e Jugoslaviji in u.vui politiki zarisana, ako se; Landol. Kranjsko, jadransko \praš.nije ši /.» njo neugodno, je smer po Balka uu m Gnjšovnik Ivan. pešec, tam do morja. Med Bolgarijo in kraljestv«»m Srbov, Hrvatov in lb97, Gabrg. Šoštanj. Sloveneev bi prišlo do sporazuma iu združenja iu tako bi Jugosla-' Graeer Ivan. pešec, rojen 1891. \ ija sedata jd obali A dri je do t'rnega in Kge jsk» ga morja. Ne z na-)Š;. Hj. Velenje. Štajeisiko. silnim imperijali'.mom, ampak s prijateljsko gospodarsko eijo z bolgarskim pl< imenom. In v tem trenotku. bi Italij; vlogo, ki jo hoee š» »iriati na lialkanu, v tem hipu jc tudi nje vlada \ iztiK-iiciii delu Sredozemskega morja v nevarnosti. In Jug«- jLokvcn- Črnomelj. v- Število ovac, mul in prašičev slavja ki j< vos m la r Balkana. >i upa jatlrausko in primorsko vpra-. bil komi- šati. ko me ob štirih j>opoldne okr-siji, ki je v 7apuščenetn stanova ta«"mi obleče površnik, prinese, nju pokojnega rentirja sestavljala palico iu klobuk! zapisnik njegovega imetja. ' Gospod Uren, sveže izgledate' izrecen jena in popisana je bila ln mladi. Človek bi vam prisodil ie njegova spremna »oba n tež- kvečjemu petdeset let." kimi. z nleiini barium »m prevleke-1 Tako gostoli in me hvali ta do-1 niutifotelji. in dragocenim maha- duša. fonijeviia ]H>h*štvoui. s tremi Nato grem v kavarno, berem pristnimi Katubachovimi tihožitji svoje časopise, pijem svojo 'črno* v težkih masivnih okvirjih, z mi- m preživim lep jx>poldan. xieo s srebrno kadilno garnituro, Zvečer ležem z zavestjo, da sem j /.a <»bwk.- in drugo igralno mizico preživel prijeten dan. Res, hvala j /a šali. Precenjena in popisana je KogU. lep večer življenja sem do bila njegova jedilnica s starouem-jčakal. Ta mir. ta dobrudejni mir j ško opravo in vitrino. i>oU\o ja-|ni tu breaskriniost — konia se i ponskih servisov za čaj, pristnih miiim zaiivaijti zanj! Svoji prid-j skodelic z znamko ^tan-ga Dunaju nosti, soLidnosti in preudarnosti, j iu natrpana drobnarij iz sevre- Oe bi s polnimi rokami delil do-j škega porcelana. Precenjena in ferote Uil ]evo m jesno, bi imel vesi popisana je bila ujogova spalna dan ](0in0 stanovanje prosileev. soba z antično rokoko-opremo, j;a hi me napadali, v kavar- težkuui zavesami in preprogami nj ^ zbirali krog moje mize. ter z nežnimi gobelini davnih dob. telefon v mojem stanovanju bi ne-Precenjena in popisana je bila prestauo zvonil. Tako pa vsakdo njegova delavniea, kjer je stala ve gospod Hren ima, a ne da. tudi vertheiuierica pokojnega p0 smrtj predragi ljudje, ko se Hrona ter nam bila odprla svoje ura mojega življenja ustavi, po jeklene predale in izročila svoje smrtj bogastvo bančnih knjižic, vrednostnih papirjev in akcij. 1. 7. 1913. Go*pod notar Ribič je s svojim' P^*™ J6 ™ Popoldne zapisnikarjem pregledoval ravnine ;Zat" 1J,,sem na "P"*«*- Odprl sešteval m odšteval, množil in de-oklKl vw?h ^ lz *rmov oe Oslabelost vsletl pretežkega tlela, izdelanost. okoreli sklopi in miiii-e. *iauoU« hrbet, pretegnjenj* iz izpahnenj«*, tetuu ,ia lehko hitro odporno«"-! * i :< WnjM.j.» uiK>n. Samo en Pain-Expeller j<\ in v vaSe vr.rstvo je opremlj-n 2 naSo trornitko znamk«.- sidrom iV nima zaroji-ek totvomihkf >.nauike. 11 i pristen in ^a zavrnite. iu "O centov v vseh lekarnah ali pr pri F. AD. RICH TER & CO., 326-330 Broadway. New York Raznoterosti Slavni tenorist Caruso, njegova žena m hčerka. , poizknscti sprejem v naš zavod- Notarje vzel knjižico 111 j<> /.a- .».v« »je premoženje. \/. teh bornih zakaj v statutih stoji: Vsak pre- klcidl v blagajno. (zapiskov » sijalo njegovo inv ski bovanee ostane v zavodu do Mislim, da bi bilo lia.iboljse. da «"lov«*štvii Trajnejše hi lepše kak<>;-smrti ali pa do dol>e itd. Za vaš pr Je ta knjižica v bod«»či doni. z.t i/, kamenitih črk. ki .iili ne bo na načrt bi tudi tako poizkusilo biva- katerega je «*o*pod Hren zapustil piočelju brc/ imena . j nje v našem zavodu ne imelo po-( ----------- , mena. Videli bi same nezadovolj-1 ;ne, boleli nc. stare ljudi, ki nimajo i več smisla in moči, da bi se prilagodili razmeram in predpisom v ---- l/.avodn in zato sauio grajajo vse ' v bol j še viški Rusiji je k«, j lah- pr»te>tirajo 1,1, m ter kar jim krati njih tekom dolgih w.iti se žen,. .,H IIloža_ Vs„ y.u jo ,[t( -„1; tak,. let. priučene pravice in navade. kar ^ treba> jc pritj pred uradni- v, pris-ljeni i/irnbiti na teden p.. -Tretjič pa bi se gotovo izvedelo ka po da ... ,,„,-.,.. ,;V;( llm. j|,.IM|a ži,l,)V ne botlo t na ta al: drug način, da ste storili tak poizkus. Kako bi javnost ta vaš korak sodila, si lahko mi- islite___j * ' j "Kako menite to:" sem ga ^ 100.000 ljudi v 'vprašal ^*el^kem Berliuu izjavilo, da ni- ! -Imeli bi vas za .prenapetega.' ^»i« »<*ene vere. V sedanjem ca- stala znana Po . el„n svetu vsle-l Utegnili bi smatrati to celo za «u pa jih je en miljon. Ta padec znanega panamskega škandala, j-' vašem a se uoee- »Iva dni. U' ločiti in uradnik izvrši ločitev vprašali. < s tem, da odobri vašo prošnjo. dni .n;tj p.i »zja\ i»i»ta lov ne nočejo izgubiti dveh 11 • * * «l jo li;i šabes. T<-gi j! vit nc l»«i nihec Itraiiil Družina de Lesseps. ki je po v morali vznemirja nemško vlado prišla iz kot katerakoli druira stvar, stoletju. šk«>tske v šestnajstem m lil ter >e vsak hip čudil: "Nepo-;cvet^ ^cdic pred vilo puliti via pisno! Toliko bogastva in tak red>eu hladeu ulkc 80 kakor u* Janeza Mravljo. To je družina taka pedantnost v računih! Hreir uute- večer prihaja. Nekje daleč profesorja Rodiča. Včeraj se mi je . \e™lr ^ i 1.1 a ___1 1 1,; ...... žvižgajo kosi v tišino predmestja. i« namvo. * Mravlja s svojim imetjem.' i Rad bi vedel že sedaj, kaj bodo!znak kakega preobrata v Zdi se mi. da je veder in zado- rekli o meni tisti ljudje, ki jim]■duševnem življenju..." jbolj voljen, ter da je bolj srečen kakor bom dal s svojim imetjem doni in' "Torej mislite, da bi nie imeli * * pa jaz. j zavetišče za starat, ko bodo tako za blaznega.-" sem ga prekinil. I ^ rednost tobačnih akrov v Ken sami. kakor m»ui sedaj jaz. -f>prostite. to ne. A gotovo bi l,uk-v jr poskiwila od aker V ubožnieo pojdem enkrat j>o ,videli mnogi v tem vašent dejanju U!l *"200u- I)r/avui pridelek toba-jM? imeli velik upltv na trg s cvet znak rahle i m- v 1 državi je znašal v prete-' iieami. Cene cvetk so v gotovih rklem letu ^100.000.000. ! slučajih poskočile .lo liso.' odstot j kf-v v primeri v prejšuo ceno. 7. l«Jl:J. Epidemija 1 flumee ter smrlni •lučaji, ki so l»ili posledica tega. !šedaj razumem, zakaj tista dni- ledat da bolu videl kako Je tam; ■ _ rceim<> žma takoljubi mojega _p n jat elj a ^^ beeditete... - Koliko leda pride na aker.' Aii! Varljivost Dolgčas mi je postalo med tem .. delom, pri katerem nisem imel pravzaprav nič opraviti, kakor da1 sem bil priča, da je res vse prišlo j v zapisnik. v tožili lin tsa podpiral z vsem od prve šo- U,0J zavod s kamenituni črkami žal mi je, da sem se temu možu d.4jske časopise. Italija in Špan-doktorata Zato ga liubi moJega 11,KMla stal stoletja in po*- tako do ^ odkril. |sl a sta že prepovedala izhajanje magal trpečemu človeftvu... vidim, da sem čuden človek M*to v nedeljo in tudi Francija 15. 7. 1^13. Ljudje me ne razumejo in čim *>•> najbrž kmalu sledila njih Z neveselimi čustvi sem danes manj pridem v teta ž njimi —»tem vzgl«?du. le do profesor kakor očeta, v družini ga 'nazivajo samo striček župnik. Kadar se suče t a Rodičevi hčer-1 mi zdi, da. je moj na-j Mož se je tako čudno smehljal.' je bil že ni j med ljudmi, ki sem jih žugajo Kos. v tišino predmestja. predpta,:il Mož je filozof, naravo- ^^holjsiod onega, ki ga je izbral;da sem spoznal, da je to njegovo . , , v svojih petindva-isetih letih in ^ ^oji moja vila. Na visoki Sovje poučuje na gimnaziji. Moi 0,1 ^ dajal prepričanje, kar je nazadnje po- «0 kinlaj razmišlja h o .eni. C; vent aril po smrti!" lia Jim odgovarja en' ^Jj Mravlja ^ je študiral. bomPa ^ smrti|vedal. ^ osem mcev debel, se dobi la ustvarjena 'sam. Brez tovarišev je. odda leč Kof kaplau je izsledil Rodiča. si- zivim doblote dchl- i ZahvalU sem se m odklonil nje- " ^ ton leda. jim odžvižgava. on si ne želi dru- roto starM-v. ki je z vaškimi I)th}ini *>odo Mravijevi obdai-o ! ^Ovo prijazno ponudl>o. da mi po ! * * * gih. drugi ue njega. ,-rednikom pasel krave. jvauci v življenju pozabili nanj in,kaže na željo ves zavod in d:'t \sc lielgijski časnikarji »Skoraj se mi zdi. da sem tudi Mravlia ;e f>dkril v liient talent so že morda mnogi pozabUi. o b; podatke, ki jih želim. Ipri vladi prošnjo, naj prepove m- jatz tak. Vedno sem bil tuj drugim' ----1-------! " '----; .... . ljudem in ljudje meni. Ijei>o unier-Listal sem po knjigah, ki j*h jc jeU(> iivlJeilj<_. imel, svoje tUio notar jemal iz blagajne m j u po ;KUeiBdw sera zgradil, nikogar ni-lagal na pisalno mizo, ko jih je bil ^ vabil k sel)l KHto imam mir. pregledal. Listal aem jk> teh knji-i a vendar se danes ne počutim , , . k . . PI , . .... « . , gah in ae dolgočasil, dolgočasil... v ^ t^oti Moi dom jc ta-lki v ^vo.iih belih «blekah krog od*el iz ubozmee. Gledal sem tam bolje zame. bpoznal sem, da sem * Kd.>r šokojiii j^.eJU yeh Opoldan po i-azkošnih krat 8V<>i^ga prijatelja skoraj za-, P^den mi je tožil, da se počutijčcpieo po naših ulicah in ki jih vednje delo v nedeljo, posebne pa gospod Uren. ta ue ve. kaj je dolg- ^l>buU svojega stanovanja nekoga | vidam. I kakor v jctnišniei, ker mora biti ;ZVoiiec vabi, da grtsio s skodelico ti ki ua ni. " '« Zakaj lepo je. če uživa starost vse tako. kakor zahteva strogi hiš-1 po kosilo in večerjo. Oni imajo _ J ljubezen mladosti... ni red. vsaj dnižbo. če že nimajo doma. Tobaka nimam!" 1111 je tožil jaz imam nad vse udoben dom. >rc»s]»erite1e. ki je I11-vsled visokih plač in visokih cen. ne more dolgo tra-jfti. pravi nek»» in-nvorško bane-n< poročilo. Trajna prosperiteta ne obstoji v t.-m. »Ia mani proizvede kot s. kon>umira. kot delimo sdaj, temveč v t« m. da se vee pioducira koi konsumira. Nemške strojin menili v aparat«- l:0-slik. ] niškc so izpre za jemanje ki Poljski Židje seveda Preti kratkim sta bila v Mis sunri aretirana dva lovca, ker sta streljala divie race iz aeroplana. CHS. Med knjiganr, ix»lnimi številk ga ui. Moja strežnica Terezija roipoe^, in knjigovodstva, s kolonami in v kuhinji in pripravlja večerjo/ vodoravnimi črtami ter svotanii. To je edini znak življenja v celil Diij mi je prišla v roke tudi drobna, vili. ki jc drugače kakor izumrta.' «-a v IU. 7. 1913. Danes sem govoril z Mravljo in r :„.• ^....... -.:■.- r... ■ . . r..-^;' __ i»rašai, kaj j«* z njegovim v mehko usnje vezana knjižica, ki Dve cigari, najboljši, kar jih hra-1 hnet jeni. povedal ini je, da je jo je notar vrgel predme z bese- ni moja zaloga, sem pokadil, da pravzaprav berač. Od svoje pen-dami: "Dnevnik gospoda Hrena. >e umirim; vse večerne časopise zye živi, vse drugo bogastvo mu "j/-*"*" Brez vrednosti. Privatissimum... sem prečit al — a vendar sem čud- je vzela dobrodelnost med živimi. ^.V1 Pog! jte in razsodite, ali naj ga no nemiren. Sam je. a sem prepričan, da ima . vržemo v peč. ali damo v arhiv!"j Sam sem. preveč sam. Napotil nešteto družili, ki bi ga ljubilo ka In računal in sešteval je dalje, bi se v življenje, a preveč sem se'kor očeta, če bi to hotel od njih. sedemdesetleten možiček s sivo a uem kakor dragocena z zlatom institutsko kapo na glavi. '-A tudi okovana rakev, v kateri ležim jaz če bi ga imel. bi ga ne mogel iu sam, živ mrtvec... ne smel kaditi, kakor bi si sam. želel.*. Hišni red. gospod, ta nas Jaz pa sem sedel k oknu, v rd>-- mu odtujd vse svoje dni, prestar čo luč zahajajočega solnja in za- sem že. Želim si, da bi kaj doživel, čel prebirati dnevnik pokojnega da bi imel \*aj euo dušo, ki bi me gospoda Hrena. S. H. 1913. Obolel sem. Itvem v postelji. t-. , ,__. _; Usmiljenka me streže. Skoraj bi Dal sem mu deset svojih siuodk . i 4_______ . in odšel. Čutim, da som osamljen in pri- jatelju Mravlji še l>olj zavidam Mnogi možje so mu hvaležni, ki u ... , , j.,. , ^ . Kodica 111 njegovo urazmo. , . . . ... ,, 1 - -1 'angel, a vendar m med nama tiste Z vtsjega. obcecloveskega stali- ® ' ________. , . - , ; izpremenil testament in zapustil vse usmiljenkam. j A kam pojdejo moji starei. Pestra Klementa je dobra kakor, so mu kot dijački hf»dili kazat iz pričevala po sklepu šolskega leta'.. — ---- —-- t — . J/1 J"> TZ t din J n f ^ il 1' iu , , II* I nedopovedljive vezi, ki je med »ljubila in mislila name. Nikogar'in bili deležni njegove dobrote. jv;a U;gUe.,a mlH J njihove družine. To sem opazil pri ku]»čiji sta ga privedla skoraj mi ne da miru. Predstavil sem se; za starce mu ne ugajajo. To sem Ali nisem prav storil in ne bom ko sta naju zmotili v najinem raz- do konkurza. Nekega dne pride mu in ga prosil, naj me sprejme; danes črtal v testamentu I i prav obrnil po smrti, kar sem govoru dve dekleti, nemara hčerki neznan človek k njemu, pove. da za kak teden dni v zavod popol- Mravlja je edini človek, ki me si 1 ne«l življenjem pridobil ! družine, pri katerih je na obisku ima od neke osebe naročilo, kupiti'noma na isti način, kakor vsakega razume. A!i naj grem in na ulici ustav- Priffli sta ga iskat v park in ga od- vso njegovo zalogo blaga za vsako.starca, ki se loči od ljudi in gre iz Meni jc lužje, dasi sem nekako! Ijaut lju«b. ki se mi zde potrebni, vedli. ceno. Trgovec proda in se reši —svojega razpadajočega ali že raz- j žalosten. Mravlja je izbral le bolj-! liiij jih vprašam, koliko bi potre- Sicer nisem maral izprasevati a še danes ue ve. kdo je njegov j padlega doma v zavetje, ki mu ga;ši način, on je pomagal živim, jaz bo\ali. da bi bili rešeni skrbi, kijv kakem razmerju je do teh dobrotnik. ;je postavilo človeštvo, da čaka pa bom skoraj umirajočim, jim delajo t, aiue oči iu gube ua-ljadi. | Včasih mora biti tudi proiesorjtani brez skrbi na smrt. - Tolaži me le to, da mojega ime čelu? Ali naj jim potem s pri jaz- j Drugače sva si s pri jateljem j Ilodič za posredovalca, da ostane j Prosil sem ravnatelja, naj mi'na ne bo na zavodu tudi po nuu p.iriedtMM naštejem bankov- Mravljo zelo slična po usodi in:Mravlja nepoznan in mu ni treba; preskrbi obleko in institutsko ee-j siniti ostanem sam kakor sem bfl-e« \ 1/ ! M nice na roko iu se z na- življenju. Oba sva samca, oba sva J sprejemati zahval. pieo, naj mi da skodelico, da bom, v življenja. glimi koraki umaknem njih hva-j imela urejeno, mimo življenje j Vse to mi je pripovedoval Roj hodil ž njo kakor drugi po jed, ko Velika pusta samota me ob-: težnosti in sreči ? ^brez velikih dogodijajev. Oba sva dič. i e bi to delal, *e bojun. da bi bila imovita. saj je Mravlja ne diitgi dan spravili v opazoval-: edini sni bogatega veleposestnika neo ali mi poslali kakega mame- in je po ajem vse podedoval, utega psihijatra na vrat. ki bi me' Dobil pa sem vtis. da moi 'zazvoni zvonec, hi naj mi odkaže jemlje. in Alt/, nosiali T-ktvwtt.m.-.-! .^.. I ■ V___r Jaz sedaj ne vem. ali je bolje eno izmed postelj v prostrani spal-; Kar je še svetlega v meni, oni je pomagati ljudem v življenju, ali niei teh i judi, "ki so se poslovili od I dal Mravlja. —--- po smrti. 'človeške družbe, ko so jhn tisah- * ♦ * moj pri- Bojim se nehvaležnosti, ki je po-Jnile življenske moči. , Ko sem končal brati dnevnik d«> smrti obiskoval, nvala lepa! jatelj sedaj nima več mnogo v ro-1 navadi plačilo sveta. Seveda, pri-j Ravnatelj me je začudeno gle . pokojnega gospoda Hrena, je tudi Rajsii /ivim mimo do konea, hookah. Njegova obleka je ponošen a. | jatelju Mravlji je vseeno, ker nm dal. j notar dovršil svoje delo. dim vsak prMpoldsn na izprehod v denamiei ni bilo mnogo, ko jo je ni do hvaležnosti m se skriva lju-| Po dolgem molku mi je povedal "Kaj naj napravimo s knjižieo. dvs uri, lrrnsi« ptš^e v parku tn odprl in dal beraču vbogajme. ko'dem. ki jim je pomagal. Edini Ro- svoje pomisleke. j ki ste jo prebrali? Ali Bij gre v sem *sm «»voj *wpod. Moja po- naja je nagovoril. -di« gm poena in še on ne ve za vsa' "Gospod rentir, vaša idraa ie arhiv, ali Xl«i io vržemo y p©^T,, •treiniea Terraija — data duša— Ka v*ak na2in zanimivo vpra- njegova dobra dela. 1 " " ' Mm ji «api-l4aafc: kaj «arrM .sicer lepa, a neizvedljiva. V-prvi me je vprašal, pa drugačen človek. !vrsti prepoveduje hišni red.tak' Zdaj se jih ne more zidati za dvojno $71,000 Ko nanese pogovor s politike na železnice ia se oglasi potnik s prepričevalno trditvijo "izvanredno veliko vode je v železnicah" mn mu lahko navedemo par kremenitih dejstev: Ameriške železnice so stale $80,000 za vsako miljo, proga, strukture, postaje; dvorišča; predori, tovorni i osebni vlaki — vse od velikih mestnih predorov pa do zadnega žeblja. Dobra konkretna in asfaltirana cesta stane $36,000 na miljo, samo cesta ne vštevši naprave, mostove, itd. Naših železnic ni mogoče podvojiti danes za za $150,000 na miljo, r Kapitalizirane so samo za $71,000 za miljo, veliko manj kot je njihova resnična vrednost. Z enoinsedemdeset tisoč dolarji se za ^ore danes kupiti eno lokomotivo. Angleške železnice so kapitalizirane po $274,00 za vsako miljo; francoske so po $165,00; nemške po $132,000; celo v Kanadi (kjer so šele v začetenem razvoju) so kapi talizirane po $67,00 za miljo. Povprečno za vse tuje defele je $100,00. Nizka kapitalizacija in velika zmožnost o-bratovanja sta vsposobili ameriške železnice plačevati najvišje plače ob najnižjih pristojbinah. Ta oglas je objavila Association of Railway Executives. Oni. .ki žete dobiti Informacije glede želecn&ke situ. aelje. jih lahko dobe, če pišejo na The Association of Railway Executive*. <1 Broadway. New York. "Xe vem", se*n odgovoril. • • - ' ■*' . s • - s • : GOZDNI ROMAR rEANOOftKI SPISAL Q A BITKI. FKRRY. t GLAS NARODA, 28. FEBR. 1920 T t • ' * \>f ' f A« I Influenca b "Ola* HuxxU" pnradal 0. r. i! > t i« 1G6 (Nadaljevanj e. ) S povratno <-j»I.|omijo je lnfluetn-:i nevarna. Šeltlte sumeča »e-Iu tJružiuo s tem. «la žanisunitd zdravje. Prva zuatueuja »«»: v-netj«* mV«^, Iiuh.il. bttlirine t križa. jrUivl in inUk-uh, mraz. mrzliea In ntrujciK^L Kot bnimbiio iu |»rv« zdravlj^uje (»rlporofa- lau iA«>«*|jije: Izpirajte pri o iu uo» z Se* rroiim Intinrprnlii l\ ■«•. »sa ur«ora!»ite s tremi deli gorke voile. V »lueaju mrzlU-e alt tniKi * win I te of><* Stvfrov* Tableto zuper prehlad in gripe, ln |«*iavljiijje to vswlee tri ure. dokler se ne iz.~-i •msmI*. zavrail kratek pogovor v angleškem jeziku i Nato je dv>nd Main Konge in po »traani pretnji, koje VKcbino je j J tlekliea razumela. je >ledil *tari renegat Mestizu. Oba »ta s«- pribiiiala skrajnemu robu loke na uieMu, kjer je; lila tiajbliija Rayon Itrulantu ter najbolj oddaljena od Bois-Rosejaj ter ti priborila |>ot *ko/i drevje. Po par korakih sta oba banditri ob-j stala. Oba >ta bila n "vidna tako za ujhove kot rt sovražnike in med. drevjem j«- dvignil glas Me*ti/a ■ Naj ImhIo »Hiprtn nš*->a pogumn»*ga vojnika, katerega imenu-j jfjo Apa^i < nii oblak. Komatiei pa Kayoti Brulant. — Raven Brulant ni nikdar poznal Črnega oblaka, — je odvrni mladi vojuik. - /vi*j hočete od njega in kdo ga kliče Med /o je izgovoril te besede v apaakem narečju in sicer s ta ko popolnostjo, da je Rayon Brulant domneval, da ima pred seboj Apač«. — »Ja/ H*-ui Meat«z , , , , v- , i — £edaj mora siu Orla umreti. — je rekel na kratko. — Orni'traj ou vdeležbi zgoraj orne- — Ce j, to v^ Ur hoče Mestizo, potem naj mokr Njegov gUzj^, ne sme odlaiati ,TOje osvetCj ker bi jo d ^ k bil Moja j njenega društva, kakor tudi članu je zopemo sikanje klopotač, - je odvrnil Rayon Brulant ^ boče ono sovražmkilj kajti Mesti2 ue more jam€iti £ 2mag0 jnov društva 'Zvezda'; stev. 52 — To ni vse El Mestizo nna v svoji oblasti sina Orla Sneze ; ...1, _____.___*______iSNPJ., katerega.čjan_je_ bil ^tudi ki se je bal izida bojo —— »--j---------1------ t I ► * » » * t I * t k t * i I h I I i 't t NAZNANILO. | skoro nezavestno K<>sarito ter pripravljal konja, na katerem naj bi i jo odveilel pri izpadv, se je približal Mest:zo Ornemu sokolu, ki se PROŠNJA. i Spodaj podpisani žeiiin izvedeti v - podrobnosti o mojem bratu ALOJ- Naznanjauio vseui znancem, pri- % ot^t^t i vr . . jateljem. sorodnikom, kakor tudi ™ ^ ^J^ ' Knk°V Sem1 ™ C1 društvenim sobratom žalostno c eL ,e v\ vest, da smo izgubili iz naše srede pribl,zno l>red d\v'\ sobrat i l"a letouia- cenjene rojake MATIJA RUPASJA, ip? Am^riki' . f, kate1ri ve -i - , ». 4.tj i njem. da mi blagovoli naznaniti elana našega društva "Za zdrn- , , - , . , , - ; ?t t.nD7 r» . »a zdolaj navedeni naslov. Za zenje st. Hi SDPZ. v Brougb- , ... . , . 7 tOllU, Pa | vsako sporočilo bom zelo hvale-; Bilo jc okrog 9. ure dne 2U. , . . , r • r» . I Ubeneiu iseeni svojega 5>va«ra bruarja pri delu pri Porter Mine, lvr.DI,,. t . e¥ ,,.fe . i.. . 1 ANDREJA FR.VNK iz Badhevi- kjer je bil ranjki v pollen. Ob ome- , . T> , t„ .. J . • v . . . . . lie. kotar Pakrac, Slavonija. C"e "njenem času se je vtrgala puist , , - , J , , . . .-i . kdo rojakov vc za njegov naslov, kamna 111 ga na mestu ubila. . ' 6 . , ' - i 'ga prosim, naj mi naznani; ako Blagopokojni je bd rojen dne ... t .. . *. .», r u - -.w— - P« sani eita te vrstice, naj mi p še 24. febniarja v vasi Greiie na nasiov • pri Sv. Duhu, p. Škof j a Loka na tiorenjskein. Doma zapušča ženo-1' vdovo Marijo in menda 4 nedo-1 rastle otroke, a tu v Ameriki pa p svaka Florijan Debelaka, katere-, °pe mu na tem mestu izraža na&e dru , štvo globoko sožalje. i- Franz Svetlin, Bahnliofst rasse. Buehs. Switzerland. (28-2—2-3) Gosulich Line Direktna pot na 6rSko IV »Trsi Parnik President Wilson odpluje 9. marra Parnik Argentina odpluje Parni ki odpluje jo od pomola T, o* vsnafju 41. ulic«. So. Brooklyn druge Informacije eo Za ceno In obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. Paeeeneer Department 4 Wc* Street New Y«t PISMA IZ STAREGA KRAJA imajo v našem uradu sledeči: Pogreb pokojnega sobrata se je Iščem vršil dne 25. febniarja iz sloven je odvrnil - ki boec stisniti roko pri>; ^ogel vdležiti boja ter v«led tega ostat za utrdbo. Pokazal je in- dvorane na katoUko pokopa- jiijanskema glavarju svoje krvavo rame. Castle bhonon ob 9. uri z ju- -mm t « « * _ _ r * trni a«« l" • Ank« « ^v n uih gora ter belo golobico jezera ter predlaga izročitev obeli. Malo je manjkalo, da ni dal Rayon Brular.t i^ra^a svojim burnim iustvom, kliub f.blasti, katero je imel nad njimL Bil pa je v stanu obvladati s«\ <\ i bi roparja ne zavedel k se bolj predrznim zahtevam po kratkem »»Upor«, tekom katerega je moral pomiriti svoje uree j'* lahLo hIaJiiokrvnu odiruvoril: l*<»d kakimi pogoji hoče izroeki Mestizo Miia Orlu ter cvetke jezera >' — I »al bo oba. k>» bo ..na njegovih rok vtisnila roki Rayon Bru-Iftn'a in starega Orla v /nameje prijateljstva. Glavarji tii^o vajeni pogajati se, tie da bi se videli ter el^lali dn:g drugemu v oei. — črni sokol bo vzel najprvo skalp belega, — je rekel glavar, Moji vojniki ga bodo nato popolnoma! ^ , . . v. . 1 1 | Prerano umrli sobrat, društvo j "Za združenje" št. 117 SDPZ. Ti j ___i kliče: Počivaj mirno v ameriški! zemlji! BCehael Mali, predsednik. John Dol nar, tajnik. ubili. — Tako je prav (Dalje jutri.) Koroške novice John Žitnik, blacajnik. I5roug!iton. Pa.. 25. fcb. 19-Jl>. «23^2-2-3) JOŽEF GORNIK od žene iz Martinjaka. Svoječasno je bil v - , . T**T>» . Clevelandu, Ohio, na 1422 East svojega brata FRANKA 55 gt ČEČELIČ, d^tna iz Regerčevasi 1 . v » oaii? j t.- •• r,. . 01 t-w i • , , ANA POJE od tranjice Zbas- t J D0j°nJSk'm- J/ nik iz čabra. Svoječasno je bila pred časom v East Helem.1« 212 Graiiam Ave.f HrooklvU, Mont., Box 15b, a sedaj ne veni x y -,Cenjci,e roiak? P° 61,1111' LOCIS MODEBC od Oiov^ni »tl^f H ° d° " v Podere u Gorice Ur od Wta iu njegov naslov, da mi ga §poroči» k za kar bom vsakemu zelo hva-j JQHN q^TiTAN od Mijo Četi-lezen, ker mu imam sporočiti na k Petrinjj| M Hrvatskem. ^ec važnih novw iz starega kra-j J0HX RUDOLF ^ lvanWe Uu. ja; ako pa sam črta te vrstice. dolf ^ vasi Ravna Svojeiasno Je naj se pa sam oglasi svojemu biral v Riehwoodu, W. Va., Camp bratu: Anthony Cecelič, 3127 West 105. St., Cleveland. Ohio.' (28-: Št. Peter pri Grabatajnu. jpili pas A k Celovcu. Sedaj pa ve-| Na novega leta dan smo slikali>0 za^aj — ^ato. ker imajo Orla ni tnk;ij io Rayon Brnlant ne bo nikdar stisnil roke c.t je bilo v na& župniji v minu- naii kmetje še precej živine, ka-Mestiza razven v iminonu, da mu jo str«*. 1« m letu rojenih 15 otrok, medlem Id vnovčevalukra v Celovcu Pobro. -- je .»dvrnil Mestizo, koj-ga plnr.it^čih oči ni mogel je umrlo 28 ljudi. 10 odraslih1"51'1;1 rek^rirala in tako zopet zavidati Komun- - \h ni nobenega drugega glavarja za Bobrovim in 12 otrok; dva sta prišla ob živ-' Rlni'ht par miljončkov, seveda bi ne si pom > lj-uje. zadeta ]r> drobcu granate odpadlo Sehunivju par tisočakov / vaiitii dov.,ij njem. K«Huain'-. l,o.'e.u pričeti s pogajanji Junija mi vojnih i^eraei^Hvala iSogu, Sebumvja in njegove k-1 Pedr«« I) «/ llftia. M-tiz«. tukaj i- »lavar mehiških!^ mladeniča sta pa umrla prijatelje, ki delajo samo zase, ne ojega moža ANTONA Soc*h% Ariz. t A_____ : . v.___1__T:„ - . 50. LUKA J AM NIKAR od svojega brata iz Rožn«* doline. P.il je pri vojakih pod imenom Jenmger v , JOŽEF MEG!JČ. iniiar. ki je .te r« kak ilntgi, če hočemo so- Diaz /•ilot'akitleev. k; j»* prav tolik>» vretb*»i k • • 'i j 1«. v«:»li.iail>ki krvi. kiitero prelil. l^ihVo p«> » ;.;tv;i skupaj. — je rekel M-.-tizo. — Ali morem j1" 1 ;; iiif^ivd ;t r a pri* j. brez orožja, ter le z enim oboroženim - pn-. tiri i " iil.*.'m za *"»boj* \li bo>i. s svoje strani pr.«v tako storili1?. I>a. da. .i«' odvrnil i>osteui pn>tolovee. — Dsini svojo čast«: l'.o l»« «.M«b> 1« r pojd'-u; 't ib»bini vztrledom naprej. K reni bratranca JOSIPA ABRA NOVIC iz sela Orbacl. Pred par leti se je nahajal v Clevelandu. < >ir«». Prosim cenjene rojake. v ; manj verjamemo, ker vemo. kar 11 Meatizo se obrnil proti svojemu in etu in of«. sta se ostudno in U Ut*iU službovanju v nasi župniji h . nam je Slovenec pripovedoval, ki je >'nžil pri vojakih in videl spis. v katerem S«-humy |>ozivlja dežei- _ .,» • n'* vla«l«» v Celovcu, naj aa kme- zupnik Janez \ olav.-iuk i>o domovini, ali pa naj se nii sam Iščem dva moja bratranca ANTO.j javi na nasl«»v: Paul D«»nko ' % t'D4Vl'* T ' va«-. Ttox Edenboni. I'a. (28-2—i-a. lov. ....... sani . ita ta oglas. vnovčevalnico. Vin-| e ^č l ,n kroglja jc :- Ywv^ev.alnK'e "msl"° pruvižraln mimo uše, Mestiza. Nesrečni I)iuz bil zadet sredi~pr- , 1J ^** postal sedaj boga-^ u>.. Dobro se »e spominjamo, koli- maja sta bila. v Barbertonu, O. j Prosim cenjene rojake, če kdo' ve za nju naslov, naj mi ga na-j znani, ali ako sama bereta ta ne 1 »o m o več tvoji hlapci, ne bomo oglas, naj se nii javita. — An več služIli tebi iii tvojim živinskim -lrew Znidaršič, Box M, M able. - - - -. W. Va. (27-28—2) vojno vsak hlev in izvlekli zadnji i------- rep iz hleva. Tvoje slave je konec.'Kdo kaj ve o rojaku FRANKU j KOMATAR? V Ameriko je pri-! šel leta 1913 iz vasi Metnej št. 26, pošta Zatična, Dolenjsko. Naselil se je v Carlisle, W. Va, kjer je delal še v 1. 1915 v, pre-mogorovu. T um je bil zapisan pod imenom Comotar ali pa Jean Horry. Kakor se čuje, je; bil ponesrečen v mesecu majui 1915 in od takrat se nič več ne; \e o njem. Morda se najde kdo, PALMER NI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA NA in FRANKA KRESEVIC,'jVane Žagar iz Iške vasi pri Stu Doma sta s Topovea pri Ilirski <]encn in od očeta Jožefa Žagar. Bistrici na Notranjskem. Naha-J .JANEZ PETRlC od sestre Mi-jata se nekje v Coloradi. < e kdo haele na Jesenicah. vojakov ve za nju naslov. pro-| TOIlNTKLJ od brata Janeza iz sun. n a j nu ga naznani, ali naj Gi>rQ ^^ femarje se pa sama o^lasrta na ta-le na-j maj{ija tHOMO od Marije slov: Anthony Kresevteh, Box ža ar h LjobIiaJ10. 2!>9, Morgantown. W. Va. | KOLO MAN NEMETH od Jelc- 07 o^_| ~ ~ - jn«3 Nenieth iz Ljubljane. ---:-;-I MATO GAJDEK od Ilije Gaj- R;»da bi izvedela za mojo sestro yj ANTONIJO KRASEF. omoženo .JOS. STIFERNJK, ANGELA s prvim možem OKMAM. Na PRIMC, sedaj omožena KOSlC, baja se nekje v Pennsvlvaniji. od Jerice Prime. Ce kateri rojakov ve za njen KAP§, rojena FERRT, od Ka- naslov, prosim, da mi ga liazna- tarine PrcŠern. ni. ali naj se pa sama javi, ker LUDOVIK, BENJAMIN in ji imam poročati o smrti iz sta- ALOJZIJ HROVAT od brata re*a kraja. — Mrs. Josephine'Franceta Ilrovat, Zagradec Fu- Turnšek, Box 235, BvesvilleJžina. Ol,io- (27-28—2) j ANTON ZORNADA, ki je bil -—-1 v Mammoth, CaL, od brata Zor- Rada bi izvedela za svojega moža nada iz Roč v Istri. IGXACUA RUSTJA. Nekdaj LUDVIK ČOP ima pismo od žeje bival v New Yorku. Če kdo j ne Ane Čop iz Pleščima. rojakov ve, kje se nahaja, naj JOŽEF SVET od Terezije Je-ga opozori na ta oglas, če pa on lovšek, Bučka pri Krškem, sam čita, naj se oglasi. Išče ga JOHN FABJANČIČ od Alojzija žena Marija Ruštja, vas Tomaž, Habjančič, Sv. Duh pri Krškem Sv. Križ Cesta, pošta Vipava,! ANTON KOSIPOŠ cd Mirni Venezia Giulia. via Italia Kompoš, Planica £t. 35, Rateče, (27-28—2) Kranjska gora. - FRANK MALNAR ima pismo POZOR, SLOVENKE! <>d sestre Marije Ožbolt. JOŽEF GROBOLSEK od sestre Mladenič, star 27 let, doma iz Ane Mohar. i11 ter hot'-I jHisti. ko ;•» vzdržale pokoin-i močne roke Me-stz-i na-. pol mrtev. I*irat j«- kril < i e lesom Dia/.a. ki je bi že kot s č i to tu ter šel i azaj ter im:ral pri tv»n svoje o«> • u <>. razburjen ja je povzročilo med Lexington, Ivy.. 20. februarja. Korošci poročilo, ko je bila Sehu- Generalni pravdnik Miehell Pal-J it.iu dovoljena od vnovcevalniee wer je izjavil, da ni nikak kan-j POZDRAVI IZ NEW YORKA. nepremično ua pu*ko W.lsona. ki na|?nMla v zneskn ^ didat za predsedništvo in da tu- ši J" zumau pr:zad**\al najt, mts»o. da -a zadene. Bandit je ž? kron. Pozneje vnovčevabilca di ne bo pospeševal kandidature p I um rob uo/.la. r^o e p«>tegnl Diaz v zadnjem naporu svoj no? ter^p;,,!, Ul več objavila, koliko jc Lafccga drugega ga |H»»isril v rame M-t /a d.Jnval Schumy nagrade, gotovo " __^__ Ranjen' pirat j- sl-očil nazaj ui ko s«- je čutil v ^ ar>tvu dreves,' j«- morala bili velika svota. ker je j vogel Dia/.u of» tla t« r vzkliknil: začel Schumy nakupovati lepa po- - To je truplo -.'lavarja * =tva. tako naprimer v Celovcu __ Nat" jc 'ziriuil z.i gostim grmovjem ni kroirlja Wilaona za- *■ vil««. Cenijo, da je zaslužil i-eJi N- grmovje. -v «jjuili let-h po 5U.OOO K na leto. Pred odhodom v staro doniovi- Ni še prei :«»V.;j !o p-vo pre>e«iečeuje v »led it-ra zavratiieiru orno- 1* ače je vlekel Schumy ne samo lu$ pozdravim vse rojake in roja-r«. U o sta bila oba pirata prerij že daleč ter je Mestizo zakričal- ravnatelj vuovČevalnicc. am- k «je p«» širni Ameriki, posebno - Kdo -i «pa priti blizu tej iztrgati iz rok Mestiza ir«jl jbieo P Uwli ž vaiorejski nadzor-!'« Antona Gerbec in njegovo fa-3 u ra ter sina Orla ! '11 lMjl,'?> je /lobival še letno u'r Jožeta Gerbec, ki se mu Pri Jezusu Kri«tn ter gneraln Jacksonu. to b«>m storil j iz. — »hI poljedelskega mini- '-abvaUujem za spremite v na ko- , < zkUknil Wilson ter sko^-il naprej. ^^ n« »»Z* to podpor., bi ^ ^ South Fork. Pa. Pozdra- iii«. I fisekumv urirediti vsako leto 1 Franka in Aleno f*;her Frank Sker- ki kaj ve o njem. zato prosimo, j^oinzalskc okolice, dobrega zna FRANK IRT od mat^r*- Marije da nam poroča vse podrobnosti j caJa m prijazne zunanjosti ter s ^ o njem. da ustrežemo njegovim!I^'^ej^njo svoto denarja, se želi MARIJA PAULIN od Rozalije sta rišem v domovini. Vsa toza-is DRŽAVAH 27-2—1-3 KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW TORKA mem: ko je \merikaner U,][ko in to*ik<> P^mčnih zborovanj v Uovdellu. Pa. — Fr u™",,; i # 'i4i : ,,J kmetih po Koroškem. Ali ste ^ v Poljane. - uEirami. tfooalci . _ , . « m t Koaj slisah ob vojnem času. da bi • Mlini i Komun«' pa ga je že prehitel z nagPco bliska po katerem • dobil »voje iiite ter prod'ml ž** skf»zi goščavo ^ir Pr—J Tti'k ;i; JcV * KomaiiC-ev. »»bor««feir?b ..... ! K'toi siisai! oO vojnem m puškami udrlo za njim. , , . , . . , , . • . 1 >ehumy prirejal poučne sho- Mesfzo. ki je bo' in* poznal steze gostega jrozuiiejra i»ji«.u. do- ! . . v- ^ j - ., ... ,J . ! . , _ 7 • . , , J . de . Na Soodnjem Koroeskeni m- spel dolgo pred napanalci na loko. Kri mu je tekla z ramena, c nje-j*., govt rvauiedna moč t^ividno ni tr^»cla vsled tega. Ko je zopet do- Predno se podava na parnik, ki naju prepelje proti stari domovini, pač pa je kmetom pngovar- p^dravljava vse Collimvoodčane spel do breg. jezera, o skočili Apači. katere je strel obvestil, da W^Titon G^r " je zavratno dejanje , občilo, na svoje konje, da vprizoc* žc vna- n ,a r Celovcu in on zasluzili mi- ^^ A Oo^kar. prej domenjeni izpad. in m;|joiie, kmetom pa se m- To je bilo gibanje, katero jc videl Bois Rose, ko je Še nadaljui; fiv'n» plačevala po prav n:zkih ROJAKI, NAROČAJTE SE Ni dogodek zledeleuei kri v iilah gozdnega romarja, ki je videl Ie nemškimi hujskači na 'OUI NARODA". NAJVEČJ varnost, v kateri ne je nahajal Fabijan. < Koroškem je Schumy eden tistih SLOVENSKI ^N EV NIK V ZD* Medtem ko je Main Rouge, da izpolni povelja Mestiza, prijel ki bi na vsak način radi priklo-1 La Tourainc Noorfljm Philadelphia ®r«»ident W iisor Rochainbeau France Rotterdam New Vorft Adriatic La Savoie St. Pan) Argentina Lapland Sew Amsterdam Philadelphia La Tourame * marca 6 marca % marca • marca; 1ft marca' iS marca 20 marca' Mavre: Rotterdam j CherOPuro Trat Mavre marca' 20 zr zr M marca 3 ap-ila 3 aprila Petterdam ■ Cherpourg Chtrbob^i Havre' Cherp-^fr«! Tratj CherSours j DOCTORLORENZ aOINI slovensko govoreči zdravnik specijacist mo&kih bolezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja »t rok a je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v v*eh boleznih in ker znam slover.sko, zato vas morem popolnoma Tazuioeti in spozna ^ ti vašo belezen. da va* ozdravim in vrnem mod in zdravje, fcko-i | » 23 ,et pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moški* bolezni. Zato ** morete sanesti na mene, moja skrl pa je, da ▼as popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čirapreje. Jaa ozdravim c«*trvpl|eiM fcrl. manilja In Um oo telesu, bolezni v artu »e. Padanje laa. bolečin« v koaften. etare rane. ttvtne bolezni, ooiabeloet. bolMnl* v mehurju, ledcah. jetrah ln Želodca, rmenlco. revmatltsem. katar, zlato tiio. Potterdam Glede cen za vozne lista« m vsa drufa ■ pojasnila, obrnite s« na tyrdho i rPANKSAKSER ■2 Cortland St. New York Ozdravi katar mehurja in odstrani vie t 24 »S Uradne ure m: V pondeljek. aredah ln petkih od •. ar« zjutraj dp g. -"-S. V torkih. Četrtkih ln eobotah od I. ure zjutraj do a. ure zvečer. Ob nedeljah pa do a ure Pipoldne. N« ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NASLOV. Dr. LORENZ m« f» a«. NK POZABITE |MK IN pittsburgh, pa. t dru®l zdravniki rablje totmače, da vaa^-azumajo. Jaz znam hrvatsko •• Iz sZarepa kraja, sate vae laftjp zdravim, Ivr ved razumen. -