tv mm STBSI Zadruga mozlrje * VSE ZA KOLINE svinjski mehur svinjska čreva tanka svinjska čreva debela goveji koti dolgi bak-i za salame mreža za meso meso sol (SOFOS SALT-K) vezivo (SOFOS UNIVERSAL-K) salamurin V KPC Ljubiji, tel. 831-040 Žel. Radmirje, tel 841-372 kom 90,00 m 70,00 m 50,00 350.00 kom 45,00 m 70,00 kg 100,00 20 dkg 40,00 270.00 >Or * SADIKE - JABLANE - VSEH VRST eno in dvoletne kom 490,00 • SEMENSKI KROMPIR Se priporočamo! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Veleni^^ ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV Vse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih obveščamo, da sta se skupini 10-ih bankomatov Splošne banke Velenje na RUDARSKI, GORICI, v ŠALEKU, NAMI, STANDARDU, VIS&VIS, ŠOŠTANJU, ŠMARTNEM ob PAKI in MOZIRJU pridružila dva nova bančna avtomata v GORENJU, Velenje, Partizanska 12 in LJUBNEM OB SAVINJI, Ljubno ob Savinji, Plac 18. Ponovno vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun vložijo zahtevek za izdajo tajne osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo. VEDNO PRIJAZNI PR! ROKI, BANKOMATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. NUDIMO VAM kvalitetna korekcijska stekla domačih in tujih proizvajalcev kot so: ZEISS in ESSILOR SVAROVSK1 v NUDIMO VAM TUDI: - domače in uvožene korekcijske okvirje - očala za zaščito pri delu, polaroidna očala za ribiče - kolesarska očala - popravila očal - vrvice, etuije, krpice za očala in spraye proti zarositvi stekel - tekočine za kontaktne leče (Aosept, Lensan, Bausch & Lomb) - povečevalna stekla VSE VRSTE STORITEV OPRAVLJAMO HITRO IN KVALITETNO. Za vas poslujemo vsak dan od 9. do 12. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. lin od 13. do 18. N*tloVni£* Protest živali Avtor: Urban Kopitar mr Notar v Zgornji Savinjski dolini še kako potreben rito) Nova osnovna šola na Rečici dobiva svojo podobo lis Peter Weiss, novi doktor znanosti iz naše doline Lenartov sejem -pravo narodopisno doživetje na Rečici rj 115 let kulturno prosvetnega delovanja c v Gornjem Gradu Kokarje jesenski prvak Zgornjesavinjske lige v malem nogometu LJrecJnibov \o\a, bi a Kot sem napovedal v zaključku uvodnika prejšnje številke, je bilo veliko dogajanj v minulih štirinajstih dneh povezanih z jubilejem kulture v Gornjem Gradu. 115 let organiziranega kulturno prosvetnega delovanja je nedvomno obdobje, ki ga gre spoštovati v največji meri in to so gornjegrajski kulturniki tudi storili. Na častitljivo obletnico so se temeljito pripravili in ob tej priložnosti izvedli celo vrsto prireditev, izdali pa so tudi lepo publikacijo s pregledom dogodkov v času od leta 1880 do danes. Več o tem preberite na kulturnih straneh. Na savinjski strani so bili najbolj aktivni Rečičani, pravzaprav njihovo turistično društvo, ki je pripravilo Lenartov sejem. Izredno zanimiva narodopisna prireditev, s katero so rečiški turistični zanesenjaki še dopolnili bogato obujanje ljudskega izročila, ki nam ga sicer prikazujejo v času prireditve Od lipe do prangerja. Lahko bi rekli, da je družba tovrstnim prizadevanjem, ki imajo svojo osnovo seveda na ljubiteljstvu, kar premalo naklonjena oziroma jih ne zna dovolj ceniti. Rečičanom gre čestitati ne samo za uspešno premierno izvedbo Lenartovega sejma temveč (tudi) za vse dosedanje delo, ki bi si (tudi) zaslužilo kakšno priznanje republiške turistične asociacije. Priložnostne ustne pohvale namreč hitro odnese veter časa. Občinski sveti se medtem pripravljajo na "drugo jesensko rundo", na vrsti bodo namreč njihove novembrske seje. V Lučah za zdaj še zaman čakajo na pričetek del na cesti iz Ljubnega, na Dobrovljah pa že težko pričakujejo asfaltno prevleko na cesti iz Nazarij. Veseli so tudi v gornjegrajskem zaselku Florjan, saj bodo tudi tam imeli poslej boljšo povezavo z dolino. Sicer pa v dolini v kratkem pričakujemo obisk predstavnikov iz Ministrstva za notranje zadeve, vodil naj bi jih državni sekretar Slavko Debelak, s katerimi bo tekel razgovor o mejnem prehodu Pavličevo sedlo in o možnostih za odprtje centra za tehnične preglede vozil v dolini. Nedvomno zelo aktualna tematika, zanimiva za vse občine. Volitve v krajevnih skupnostih bodo morale še malo počakati. V občini Mozirje so jih pred nedavnim že razpisali, a so morali vse postopke (zaradi sklepa ustavnega sodišča v zvezi z volilno zakonodajo) ustaviti. Začasno torej ostaja vse po starem, vsaj navzven pa se zdi, da je aktivnost krajevnih skupnosti v novi lokalni organiziranosti kar nekako zastala. No, tega ni bi mogli trditi za KS Šmartno ob Dreti, ki je pred dobrima dvema letoma edina izglasovala samoprispevek. Tam tečejo zadeve uspešno naprej in tudi za svoj praznik si še vedno vzamejo čas. To so tamkajšnji prebivalci znova dokazali pred dvema tednoma. Danes se šolarjem iztekajo jesenske počitnice. Upam, da ste si dovolj odpočili za hude napore do božičnih počitnic. Saj bo hitro minilo, verjemite. Še prehitro! £1+/— IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Banka Celje Uspešno poslovanje v prvih devetih mesecih Banka Celje, ki ima od nedavnega svojo agencijo tudi v Mozirju, je na novinarski konferenci predstavila svoje poslovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Po osamosvojitvi leta 1994 je Banka Celje v letošnjem letu s prodajo odkupljenih delnic od Nove Ljubljanske banke d.d. uredila še svojo lastniško strukturo. Ob koncu septembra je imela 948 delničarjev, med katerimi je 315 pravnih oseb, ki imajo v lasti več kot 85 odstotkov bančnega kapitala. Kljub močni konkurenci je celjski banki v tem času uspelo povečati obseg poslovanja po bilančni vsoti za 19 odstotkov. Ta je tako konec septembra znašala 61.585 milijonov tolarjev. Kapital banke je konec septembra znašal 9.971 milijonov tolarjev. Med 31 slovenskimi bankami zavzema Banka Celje po bilančni vsoti 7. mesto, po kapitalu 5. mesto, v srednjeevropskem merilu pa je po velikosti uvrščena na 55. mesto. V okviru posojanja denarja so v letošnjem letu izstopala posojila prebivalstvu, ki so se povečala za 104 odstotke. Posebej izrazito je bilo povpraševanje po gotovinskih posojilih in posojilih za nakup avtomobilov. Med posojili podjetjem je bil največji porast realiziran pri deviznih posojilih, saj je banka za svoje komitente najela več deviznih kreditov glede na ugodnejše pogoje z vidika rasti tečaja kot tudi z vidika višine realne obrestne mere. Z izdajo mnenja o boniteti je banka podprla tudi več podjetij, ki so se prijavila na razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti za beneficiranje realne obrestne mere, sodeluje pa tudi pri razpisu Ministrstva za kmetijstvo, ki Gornji Grad regresira realno obrestno mero pri posojilih za določene kmetijske namene. Zaradi večje varnosti je banka odobravala posojila in garancije na podlagi bonitetne analize komitentov, za vsa nova posojila pa je praviloma zahtevala ustrezno zavarovanje. Ker obveznosti do prebivalstva predstavljajo za banko najmočnejši vir, Banka Celje intenzivno skrbi za ta sektor poslovanja. Zato je letos povečala svojo bančno mrežo za dve ekspozituri in dve agenciji, poleg novih poslovnih enot pa je razširila tudi mrežo bankomatov. Z letos dodatno instaliranimi šestimi je prebivalstvu trenutno na voljo 20 bankomatov. Močno narašča tudi promet s plačilno kartico Activa in kombinirano kartico Activa/Eurocard, banka pa je začela ponujati komitentom tudi poslovno kartico Activa-Eurocard /Master-card. Narašča tudi devizni plačilni promet. V prvih devetih mesecih je bilo preko celjske banke ustvarjenega za 909 milijonov nemških mark prometa. Skladno s cilji poslovne politike je banka v letošnjem letu znižala povprečne aktivne obrestne mere, pasivne obrestne mere pa je uskladila z dogovorom o zgornji meji pasivnih obrestnih mer. Banka Celje je s povečanim obsegom poslovanja dosegla dobiček v višini 390 milijonov tolarjev, kar bo ob podobnih gibanjih do konca leta 1995 zagotovilo delničarjem primerno dividendo. Franci Kotnik Na obisku v Avstriji Pred kratkim se je na obisku v sosednji Avstriji mudila delegacija občine Gornji Grad na čelu z županom Tonijem Rifljem. Srednja in mala podjetja za certifikat ISO 9000 Kakovost postaja nuja za preživetje V Velenju so pred nedavnim pričeli z izobraževanjem “Kakovost v malih podjetjih". Na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije so to izobraževanje skupaj pripravili Združenje podjetnikov Slovenije in ministrstvi za znanost in tehnologijo ter za gospodarske dejavnosti. Kakovost postaja nuja za preživetje tudi v srednjih in malih podjetjih in tega se zaveda vedno večje število podjetnikov. Seveda ni cilj imeti zgolj certifikat kakovosti ISO 9000, s katerim podjetje navzven dokazuje nivo svoje notranje organiziranosti, ampak je cilj usmerjen v ureditev poslovanja podjetja, od opredelitve poti komuniciranja do zmanjševanja stroškov. Certifikat sam po sebi namreč še ni nobeno zagotovilo, da bo z njim podjetje vedno uspešno. Je pa to vsekakor osnova oziroma orodje, s katerim podjetje lažje preživi. V Velenju so se lotili izobraževanja po avstrijskem modelu, pri katerem se na skupnih pripravah za certificiranje združuje več malih podjetij (vsaj približno) sorodnih dejavnosti. Tako so stroški priprav bistveno manjši in znašajo do točke, ko podjetje lahko pokliče zunanjega presojevalca, slabih 750 tisoč tolarjev. Delo zunanjega presojevalca stane od 250 do 350 tisoč tolarjev. Da bi omogočili čim več srednjim in malim podjetjem pridobitev certifikata kakovosti, so se organizatorji izobraževanja odločili, da bodo znesek zunanjega presojevalca plačali vsakemu v projekt vključenemu podjetju. Tokratnega izobraževanja v Velenju se udeležujejo predstavniki šestih podjetij iz širše celjske regije: Viva Trade Nazarje, Kovinarstvo Ljubno, Figaro Velenje, Pluton Prebold, Nega Celje in Eho Laško. Po predvidevanjih naj bi se v ta republiški projekt vključilo okrog 60 malih in srednjih podjetij v Sloveniji, ki naj bi potrebne aktivnosti opravila v letu dni. Projekt "Kakovost v malih podjetjih" naj bi bil torej že v sorazmerno kratkem času obrodil konkretne sadove. Franci Kotnik Namen obiska v občinah Pliberk in Globasnica je bil predvsem v navezovanju stikov z možnostjo nadaljnjega sodelovanja. Po vsestransko vzajemnih pogovorih s predstavniki občin in ostalih inštitucij so se dogovorili za skorajšnje sodelovanje na kulturnem polju in pomoč avstrijske strani pri pridobivanju raznih soglasij na področju gospodarstva. Predstavniki gornjegrajske občine so obisk izkoristili za ogled osrednje bančne hiše v Pliberku, kjer so jim predstavili možnosti najema kreditov tudi za naše državljane. Le-te dodeljujejo na podlagi jamstva matične banke in na hipoteko premoženja. Pri ogledu tipične avstrijske kmetije so se seznanili z velikimi težavami, s katerimi se z vstopom v Evropsko unijo spopadajo avstrijski kmetje. Tema, ki bo zagotovo ob slovenskem vključevanju v evropske integracije še kako zanimiva, predvsem pa potrebna vsestranske osvetlitve. Turistični del obiska so izkoristili za ogled znanega turističnega centra, katerega lastniki so bratje Rutar, znani koroški Slovenci in celo gornjegrajski rojaki. Edi Mavrič is 42. GTZ v Radencih Ugledno priznanje za Gostilno Atelšek Minuli teden je v Radencih potekal 42. Gostinsko turistični zbor, ki ga skupaj organizirata Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije in Sekcija za gostinstvo in Slovenije. Na letošnjem zboru se je zbralo 320 tekmovalcev in še nekajkrat toliko spremljevalcev, gostov in obiskovalcev, največja pozornost pa je bila namenjena slavnostni otvoritvi, na kateri je govoril tudi državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Z zaskrbljenostjo je povedal, da je v državnem proračunu za prihodnje leto predvidenih za promocijo turizma le 200 milijonov tolarjev. To pomeni, da bo treba zapreti vsa turistična predstavništva v tujini in oklestiti obseg drugih promocijskih aktivnosti. Za normalno delovanje bi potrebovali 20 do 25 milijonov nemških mark, je dodal Vesenjak, ki je ob tej priložnosti v grobih potezah razložil tudi koncept organiziranja turistične dejavnosti, ki ga bo prinesel novi zakon o turizem pri Obrtni zbornici njihove gostilne nahajajo izven turističnih krajev in središč." Marko Atelšek, nosilec dejavnosti v Atelškovi gostilni, je po prejemu priznanja izjavil: "Srečni smo, da smo dobili to priznanje, saj je to nagrada za trud, ki smo ga vlagali dolga leta. Tega se ne da dobiti čez noč. Je pa takšno priznanje tudi obveza za prihodnost, saj se je treba vedno znova dokazovati. Verjetno bodo nekateri gostje, ki bodo izvedeli, da smo dobili to priznanje, sedaj bolj zahtevni. Zato bomo morali v naše delo vložiti še več naporov, da bomo opravičili zaupanje. Tudi v prihodnje bomo skušali našo ponudbo še izboljšati, dodatnih kapacitet pa za zdaj ne načrtujemo." Marku Atelšku je med prvimi Na podelitvi priznanj Iz leve): predsednik 10 Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger, Franc in Milica Atelšek, predsednik zgornjesavinjske obrtne zbornice Franc Benda in dobitnik priznanja Marko Atelšek (foto: F. Kotnik) turizmu. Najbolj prizadevnim turističnim in gostinskim delavcem je podelilo priznanja Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS, Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS pa je s priznanji odlikovala tri slovenske gostilne: gostilno Kum v Zagorju, gostišče Zorko v Križevcih pri Ljutomeru in gostilno Atelšek na Rečici ob Savinji. Kot je bilo navedeno v obrazložitvi, "vse tri dobitnike priznanj odlikuje prizadevanje za širitev, popestritev in izboljšanje gostinske ponudbe, čeprav se čestital predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Franc Benda, ki je izrazil zadovoljstvo, da nekateri gostinci iz naše doline kotirajo visoko tudi v državnem merilu. Žal v množici raznovrstnih štrukljev iz različnih slovenskih pokrajin, s katerimi so organizatorji postregli na banketu po slovesni otvoritvi zbora, nismo našli zgornjesavinjskih, čeprav bi tja vsekakor sodili. Pa drugič. Franci Kotnik Podjetniški kotiček 31. oktober je bil zadnji dan, do katerega je morala v skladu s 103. členom Zakona o dohodnini država vsem državljanom odmeriti dohodnino za leto 1994. Med zadnjimi ali kar zadnji so bili na vrsti samostojni podjetniki, ker je imela država z njimi največ dela, saj so morale davčne službe najprej zbrati podatke in izpisati odločbe o davku iz dejavnosti, ki je eden od elementov dohodninske napovedi, nato pa odmeriti dohodnino glede na predloženo dohodninsko napoved. V letošnjem letu (za leto 1994) spričo sprememb zakona o dohodnini dejanski obračun pri večini zavezancev ni bistveno odstopal od akontacij dohodnine med letom, s tem pa so bila tudi doplačila in vračila denarja manjša kot pretekla leta. Komaj se je zaključila odmera za leto 1994, se že pojavljajo predvidevanja o povprečnih plačah za leto 1995. Povprečna plača naj bi bila v letu 1995 za 20% višja od povprečne plače v letu 1994. Na podlagi dosedanjih gibanj in možne rasti plač na podlagi omejitvenega zakona o plačah za leto 1995 bo povprečna plača za leto 1995 1.390.000 SIT. Dohodninska lestvica na tej osnovi bo predvidoma takale: znaša osnova SIT znaša davek SIT nad do 690.000 17% 690.000 1.380.000 117.300 + 35% nad 690.000 1.380.000 2.070.000 358.800 + 37% nad 1.380.000 2.070.000 2.760.000 614.100 + 40% nad 2.070.000 2.760.000 4.140.000 890.100 + 45% nad 2.760.000 4.140.000 1.511.100 + 50% nad 4.140.000 Olajšava za vzdrževanega družinskega člana, ki ni otrok, bo 111.200 SIT (8%) za 1. otroka 139.000 SIT, drugega 208.500 SIT, splošna olajšava (11%) 132.900 SIT. Študentje in dijaki, ki so delali preko študentskih servisov, bodo svoje dohodke prijavili, če so (bodo) v letu 1995 zaslužili več kot 708.900 SIT. Svoje dohodke lahko napovejo tudi ob manjših prejetih zneskih, če so med letom že plačevali akontacijo dohodnine in želijo le-to dobiti nazaj. O dohodnini bo do konca leta, sploh pa bo do 31.3.1996, ko bomo ponovno vlagali svoje dohodninske napovedi, še veliko govora. Kljub temu pa je verjetno skrajni čas, da preračunamo letošnje prejemke in izdatke, ki jih bomo lahko uveljavljali kot davčno olajšavo. Pred nami sta namreč samo še dva meseca, ko lahko aktivno vplivamo na naš dohodninski izračun. Če že ne moremo (morda ne želimo) vplivati na naše prihodke, poskrbimo vsaj za celovit izkoristek davčnih olajšav. Davčno olajšavo lahko uveljavljamo v višini 3% osnove za dohodnino, le-ta pa se lahko poveča še za plačani samoprispevek. Med davčne olajšave o dohodnini za leto 1995 štejejo dokumentirani izdatki za: - nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Republika Slovenija in delnic skladov za razvoj znanosti in tehnologije - nakup, gradnjo in vzdrževanje stanovanja - vzdrževanje kulturnega spomenika in naravne znamenitosti - nakup likovnih del, leposlovnih knjig, LP in CD plošč umetniške vred-nostr - prispevki in premije za povečano socialno varnost - nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov - nakup strokovne literature - plačilo šolnine - človekoljubne namene - članarine političnim strankam in sindikatom - izgradnjo in obnovo objektov komunalne infrastrukture v skladu s pogodbo - sredstva, vložena v denacionalizirano premoženje - vplačila delnic in vložkov gospodarskih družb ter deležev zadrug, vpisanih v sodni register v RS - nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije in so tudi po drugih kriterijih prijaznejši do okolja. Kriterije bo določila Vlada Republike Slovenije. Da nek znesek šteje kot davčna olajšava, mora biti plačan v letu, za katerega uveljavljamo davčne olajšave. Malo časa je pred nami, pa vendar dovolj, da še kaj postorimo za svoj žep. Da vložimo denar v stvar, ki jo potrebujemo, s tem pa posredno zmanjšamo svoj dolg do države. Zgomjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Prva seja novega izvršilnega odbora V četrtek, 26. oktobra se je na svoji prvi redni seji sestal Izvršilni odbor Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice. Največ pozornosti je ob tej priložnosti namenil izobraževanju članov in pripravniškim izpitom. Predsednik zbornice Franc Benda je člane izvršilnega odbora pozval na redno udeležbo na sejah, nakar je odbor pričel z obravnavo prve točke. Zgomjesavinjska obrtno podjetniška zbornica je skupaj z velenjsko obrtno in gospodarsko zbornico, Združenjem podjetnikov Savinjsko-Šaleške regije ter Gea Collegeom iz Ljubljane pristopila k organizaciji večerne šole podjetništva, ki bo potekala v Velenju. Število udeležencev posamezne skupine je omejeno, zgomjesavinjska zbornica pa bo svojim članom, ki se bodo odločili za šolanje, le-to sofinancirala. Nov pravilnik o pripravniških izpitih prinaša nekatere spremembe, med drugimi tudi to, da je sedaj član izpitne komisije tudi mentor. Člani izvršilnega odbora so za predsednico komisije imenovali sekretarko zbornice Nevenko Rojs, spraševalca pa naj bi za vsak izpit predlagala sekcija, v kateri je deloda- jalec oziroma obrtnik, čeprav je v bistvu to njegova dolžnost. Obrtna zbornica Slovenije je zadolžena, da pripravi predlog cenika za opravljanje pripravniških izpitov. Za poslanca v skupščini Obrtne zbornice Slovenije je bil imenovan podpredsednik zgornjesavinjske zbornice Jani Kaker, nato pa je izvršilni odbor načel tematiko športnih aktivnosti v sklopu zbornice. Odbor je sklenil, da med člani obrtne zbornice izvede anketo, s katerimi športi bi se želeli ukvarjati, do naslednje seje pa naj bi bil'pripravljen tudi predlog dela odbora za športne aktivnosti. Člani izvršilnega odbora so se na tokratni seji tudi dogovorili, da se glede usode sklada za razvoj malega gospodarstva vodstvo zbornice pogovori z župani. Mizarstvo Kovač Ljubija Otvoritev novih prostorov Decembra lani smo v našem časopisu obširneje pisali o zavidljivih rezultatih Mizarstva Kovač iz Ljubije. Po slabem letu dni lahko poročamo o novih delovnih uspehih omenjenega kolektiva, saj so minulo nedeljo slovesno otvorili novo proizvodno halo. Kolektiv Mizarstva Kovač, ki trenutno šteje 21 zaposlenih, bo imel poslej za delo še boljše pogoje. Miha Kovač, po domače Butej, ki je v šestnajstih letih s svojo družino ustvaril vzorno lesno podjetje, se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ko so mu pomagali, še posebej pa svojim delavcem. Zadovoljstvo sta delila skupaj z ženo Katko, ki je pri vsakodnevnem poslovanju prav tako nepogrešljiva kot on sam. Kolektivu Mizarstva Kovač sta čestitala tudi župan občine Mozirje Jakob Presečnik in predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Franc Benda. Oba sta zaželela Blagoslov proizvodne hide podjetju veliko delovnih uspehov tudi v prihodnje. Čestitke so seveda prihajale tudi s strani prijateljev in poslovnih partnerjev, katerih se je na otvoritvi zbralo res veliko število. Novo proizvodno halo je svečano blagoslovil častni kanonik Alojz Žagar. Program otvoritve, ki jo je na sproščen način vodil Jože Miklavc, je z ubranim petjem popestril moški kvartet Mavrica iz Velenja, za zabavo pa je ob bogati ponudbi domačih dobrot poskrbel ansambel Zupan. To je bil pravi praznik Mizarstva Kovač iz Ljubije. KF Zadovoljna zakonca Kovač (foto: F. Kotnik) Franci Kotnik POSLOVNE INFORMACH 1. Vabimo vse podjetnike, da se udeležijo izobraževalnih delavnic na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA, ki bodo potekale predvidoma 4. decembra 1995. Prijavite se lahko na Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov, (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece s pričetkom 7. novembra 1995. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Prijavite se lahko na tel: 063/856-920, fax: 063/855-645. 3. V Lizboni bo 24. in 25. novembra 1995 prireditev Europartenariat, ki je namenjena srečanjem poslovnežev malih in srednjih podjetij iz Evropske unije, Efte, srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, ZDA in Kanade s portugalskimi podjetji. Podrobnejše informacije so na razpolago na Območnigospodarski zbornici Velenje. 4. Obveščamo vas, da je bil v Brescii 6. srečanje slovenskih podjetnikov in podjetnikov iz Brescie in sicer 27. in 28. oktobra 1995. Seznam prijavljenih italijanskih podjetij je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. 5. V začetku novembra 1995 bo Slovenijo obiskala kitajska delegacija, katere namen je navezati stike s slovenskimi podjetji na področju skupnih vlaganj in tehničnega sodelovanja na področju usnjarske, papirne in prehrambene industrije, premogovništva, ribogojništva, perutninstva, predelave marmorja, bazalta, rastlinskega olja, itd. Podrobnejše informacije in prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 6. V Kijevu bo 15. do 17. novembra Mednarodni forum za gospodarstvo s ciljem razvijati gospodarsko menjavo z Ukrajino. 7. Prejeli smo obsežnejši spisek Ponudb in povpraševanj iz Bruslja, ki vsebuje preko 600 poslovnih priložnosti iz celega sveta. Na voljo je na sedežu območne zbornice. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645. IZ OBČIN Gornji Grad Modernizacije ceste v Florjan Dolgoletne želje in upi krajanov zaselka Florjan nad Gornjim Gradom so se končno uresničili. V začetku oktobra so z asfaltno prevleko preplastili tudi drugi del ceste od Završke kapele do Žačke lipe in tako sklenili dela na krajevni cesti, v skupni dolžini 7 kilometrov. Gre za pomembno pridobitev: tri metre asfaltne površine in pol metra utrjenih bankin na dolžini 3200 metrov, kolikor je dolžina omenjenega odseka. Prva faza del je bila dokončana že leta 1993, ko so krajani ob pomoči KS opravili zemeljska dela in cestišče v grobem pripravili za asfaltno prevleko. V letošnjem letu so nadaljevali z deli, s prevzemom finančne konstrukcije pa se je v izvedbo vključila tudi občina Gornji Grad. 18 milijonov tolarjev, toliko so znašala letošnja dela vključno z dokumentacijo in nadzorom, so zagotovili iz občinskih sredstev, 30 odstotkov iz naslova demografske ogroženosti, precejšen del sredstev pa so zagotovili sami krajani oziroma uporabniki ceste. Pri tem ne gre prezreti sredstev, ki so sicer namenjena za vzdrževanje gozdnih cest. Na občini Gornji Grad so mnenja, da bo morda sedanja krajevna cesta z modernizacijo pridobila značaj lokalne ceste. Pogoje namreč izpolnjuje, še tem bolj, ker gre za neposredno cestno povezavo z občinama Ljubno in Luče. Gre torej za pomembno pridobitev, ne samo za krajane Florjana, ki so s svojim delom in denarjem pomembno vplivali na uspešno realizacijo projekta, ampak širše. Da trditev drži, se je najlepše pokazalo ob katastrofalnih poplavah pred petimi leti, ko je bila omenjena cesta za ogrožena območja malodane edino okno v svet. Edi Mavrič Ljubno ob Savinji Elektrifikacija avtobusne postaje Na Ljubnem potekajo te dni zaključna dela na projektu razsvetljave križišča s priključkom na obvoznico. Občina Ljubno, investi tor del, je na tem delu predvidela dve svetilki, ob tem pa se rešuje tudi elektrifikacija avtobusne postaje. Edi Mavrič Dobrovlje Asfalt bo kmalu V teh dneh delavci Cestnega podjetja Celje zaključujejo pripravljalna dela za asfaltiranje ceste na Dobrovlje. Gre za skupen projekt občin Mozirje in Nazarje, vreden okrog 19 in pol milijonov tolarjev, pri katerem z nepovratnimi sredstvi v znesku 4 milijone tolarjev sodeluje tudi Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Dolžina asfaltne prevleke, ki bi izvedena v dveh delih, vmes bo ostal določen odsek še v makadamski izvedbi, bo znašala dobrih 1700 metrov. KF Ljubno ob Savinji Izbor občinskega grba in zastave V občinskih prostorih na Ljubnem so pripravili razstavo s predlogi bodočega občinskega grba in zastave. Gre za pridobivanje mnenj občanov, katera naj bi pri sprejemu omenjenih sim- bolov upošteval tudi občinski svet. Predloge so pripravili s sodelovanjem društva Heraldika Slovenica in so vsi zgodovinsko utemeljeni. Edi Mavrič Občina Mozirje Na obisku v občini Ptiy Mozirski župan, člani občinskega sveta, delavci občinske uprave, predstavniki krajevnih skupnosti, javnih zavodov in turističnih društev so bili občini Ptuj. Občina Ptuj je v državi znana po svojem konceptu razvoja turizma, ki ga uspešno izvaja že četrto leto. Koncept se je v tem obdobju izkazal do te mere, da je postal s strani Vlade izbran kot vzročni model za razvoj turizma na državni ravni. Kako deluje, so obiskovalcem iz mozirske občine razložili ptujski župan in predstojniki oddelkov tamka- pred kratkim na obisku v staro mesto s svojimi kulturno zgodovinskimi značilnostmi in objekti, Terme Ptuj in ptujska vina. V tem smislu je izdelana tudi celostna podoba Ptuja. Po besedah župana občine Mozirje Jakoba Presečnika je bil obisk v ptujski občini zelo koristen, saj je prišlo na njegov predlog tudi do konkretnega dogovora, da pridejo predstavniki občine 'Gasilska slika" pred Perutnino Ptuj (foto: Ciril Sem) jšnje občinske uprave. Na Ptuju so v skladu z omenjenim konceptom že pred leti ustanovili gospodarsko interesno združenje -GIS, v katerega je vključenih okrog 90 subjektov, ki so tako ali drugače povezani s turizmom. To so tako gostinci kot trgovci, občina, proizvodna podjetja itd. Ob tem je treba dodati, da se Ptuj v turističnem smislu prodaja v treh variantah: Ptuj na obisk v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer bi zainteresiranim turističnim dejavnikom razložili prej omenjeni koncept. To bi moral biti interes ne samo zgornje-savinjskih občin ampak tudi vseh ostalih dejavnikov, ki so neposredno ali posredno vezani na turizem. V drugem delu obiska so si predstavniki mozirske občine ogledali še delovni proces v podjetju Perutnina Ptuj. Franci Kotnik OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 63342 GORNJI GRAD Občinska uprava JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB PREVOZNIKOV ZA PREVOZ ŠOLOOBVEZNIH OTROK I. ZA RELACIJE AVTOBUSNEGA PREVOZA: 1. TIROSEK (Pavelni) - CORNJI GRAD - ŠMARTNO OB DRETI in obratno ŠMARTNO OB DRETI - GORNJI GRAD - TIROSEK (Pavelni). 2. KOKARJE - ŠMARTNO OB DRETI - GORNJI GRAD in obratno GORNJI GRAD - ŠMARTNO OB DRETI - KOKARJE. II. ZA RELACIJE KOMBI PREVOZOV: 1. ROVT - ŠMARTNO OB DRETI in obratno ŠMARTNO OB DRETI - ROVT 2. ŠMARTNO OB DRETI - KROPA (Fricelj) in obratno KROPA - ŠMARTNO OB DRETI - 2 x na teden 3. Šola GORNJI GRAD - FLORJAN (Žačka lipa) in obratno FLORJAN - GORNJI GRAD 4. Šola GORNJI GRAD - KRIŽ in obratno KRIŽ - GORNJI GRAD 5. Šola GORNJI GRAD - LENART (Kosov Brod) in obratno LENART - GORNJI GRAD 6. MAČKIN KOT - šola NOVA ŠTIFTA - šola GORNJI GRAD in obratno GORNJI GRAD - NOVA ŠTIFTA - MAČKIN KOT 7. TIROSEK (Črnivec) - šola NOVA ŠTIFTA in obratno šola NOVA ŠTIFTA - TIROSEK POGOJI: - urejen status podjetnika ali samostojnega podjetnika v skladu z zakonom - ustrezno vozilo glede na število otrok in stanje ceste na relacijah za katere se prevoznik prijavlja - ustrezno zavarovanje vozil in potnikov - možnost pokritja izpada v primeru večje okvare na vozilu ali odsotnosti voznika zaradi višje sile - ustrezne kvalifikacije prevoznika - prilagajanje šolskemu urniku (dogovor s šolo) - vestnost, rednost in točnost prevoznika IZBIRA: Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo: - ustrezno vozilo K sedež dejavnosti v občini Gomji Grad - najbolj ugodne cene - so že vršili usluge prevoznika šoloobveznih otrok POGODBA: V pogodbi o prevozu šolskih otrok, ki jo bo izbrani prevoznik sklepal z Osnovno šolo Gornji Grad in Občino Gomji Crad, bodo dogovorjeni natančnejši pogoji za opravljanje prevozov. PONUDBA: Pismene ponudbe z dokazili morajo kandidati poslati do vključno 18.11.1995 na naslov OBČINA GORNJI CRAD, Attemsov trg 3, 63342 GORNJI GRAD. Ponudbe morajo biti v zaprti kuverti z označbo: NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA ŠOLSKE PREVOZE. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po zaključenem roku za razpis. Dodatne informacije dobite v Osnovni šoli Fran Kocbek Gomji Grad, tel. 843-012 ali na Občini Gomji Grad, tel. 843-068. "AVTO DETR D.O. ZORMAN, MENGEŠ Slovenska c. 66 tel.: 061/737-313; tel. fax.: 061/737-041 NOVI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL LADA Nudimo ugodne kreditne pogoje. Kupci, čaka vas lepo presenečenje! LADA Gornji Grad Individualne gradnje v letu 1996 V Gornjem Gradu se že nekaj let soočajo s prostorskim problemom za gradnjo individualnih stanovanjskih ob- jektov. V ta namen je prejšnja KS, njeno delo nadaljuje občina, pristopila k iskanju prostorske rešitve za novo stanovanjsko cono in sicer naj bi zainteresirani lahko gradili v Tičjeku. Po besedah tajnika občine Gomji Grad Franca Pozniča so soglasja z lastniki zemljišč glede odkupa urejena. Gre za osemnajst parcel, od katerih je ena namenjena za gradnjo poslovno stanovanj- Šmartno ob Dreti skega objekta. V izdelavi je projektna dokumentacija, na podlagi katere bo možno določiti stroške komunalne ureditve. Preko zime naj bi bil tudi izbran izvajalec za komunalno ureditev. Ta naj bi bila končana predvidoma do začetka pomladi, kar pomeni, da bodo lahko zainteresirani začeli graditi v drugi polovici prihodnjega leta. Edi Mavrič Praznovali so praznik krajevne skupnosti 24. oktober je praznik krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti. Tudi tokrat so slovesnost ob tej priložnosti, bila je v petek, 20. oktobra, združili s pogostitvijo ostarelih krajanov. Zbranim v večnamenskem prostoru osnovne šole v Šmartnem je spregovoril župan občine Nazarje Ivan Purnat. Navedel je nekatere zadnje pridobitve združevanja sredstev v obliki krajevnega samoprispevka, kot je cesta v Rovt, tlakovane poti dela in dela današnje generacije. V nadaljevanju programa so peli in igrali malčki iz vrtca, učenci osnovne in glasbene šole, svoj krstni nastop pa so imele pevke ženskega pevskega zbora Lipa. Otroški pevski zbor pod vodstvom prof. Tadeje Cigale (foto: F. Kotnik) na pokopališču in asfaltirano igrišče v Račneku, ki bo gotovo v kratkem. Ob prazniku je vsem izrekel iskrene čestitke, starejšim krajanom pa je zaželel obilo zdravja, da bi lahko uživali sadove svojega Srečanje krajanov se je po uradnem delu nadaljevalo še v družabni obliki, v prijateljskem vzdušju, ki je za Šmarčane še posebej značilno. Sosvet načelnika UE Mozirje Pozitivna ocena delovanja upravne enote Načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek je po petih mesecih znova sklical sosvet načelnika, to je posvetovalni organ, v katerem imajo svoje predstavnike vse zgornjesavinjske občine in preko katerih lahko vodstvu upravne enote posredujejo tudi svoja mnenja, stališča in predloge. Mozirje Notar še kako potreben Od prvega septembra dalje na sedežu občine Mozirje enkrat tedensko uraduje notar Avgust Ribič iz Velenja. Da je bilo to še kako potrebno, vsak teden znova dokazuje vrsta čakajočih pred njegovimi vrati. Da pa je do dogovora v tej obliki sploh prišlo, gre zasluga usklajeni akciji mozirske upravne enote in občine Mozirje. Vse kaže, da bo za določen grafskih značilnosti imenovan Dnevni red tokratne seje ni bil točno definiran, ker je načelnik upravne enote prepustil iniciativo predstavnikom občin. Ti so se med drugim zanimali o notranji organizaciji upravne enote, o delitveni bilanci med občinami, o lokacijskih ogledih v zvezi z gradbenimi dovoljenji, člani sosveta pa so bili seznanjeni tudi z aktualnimi dogajanji v mozirski upravni enoti. Organiziranost upravne enote je bila v podrobni obliki predstavljena vsem občanom v Savinjskih novicah, pred nedavnim pa je kadrovska služba Vlade RS potrdila tudi pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravni enoti, na osnovi katerega bodo pričeli z razvrščanjem delavcev na posamezna delovna mesta. Po besedah načelnika Darka Repenška je upravna enota opravila vse obveznosti, ki ji jih je glede delitvene bilance naložilo Ministrstvo za finance. Tako je bil pripravljen celoten popis premoženja bivše občine Mozirje z vso potrebno dokumentacijo, ki je bil posredovan novi občini Mozirje, ostale štiri občine pa so dobile specifikacijo in pregled za njihovo območje. Upravna enota ne odreka svoje pomoči v nadaljevanju delitvene bilance, vendar na način in v obsegu, ki ni izven njenih pristojnosti. Na sosvetu je bil sprejet predlog, da pri lokacijskih ogledih sodeluje tudi predstavnik občine. Upravna enota poudarja, da ni ona tista, ki gospodari s prostorom, ampak so osnova za njeno delo pri izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj prostorski ureditveni plani, ki jih po zakonski proceduri sprejemajo občine same oziroma njihovi občinski sveti. Problem se kaže v tem, da omenjeni plani marsikje (še) niso sprejeti. V zaključnem delu seje sosveta je tekla beseda še o delu notarja in o delu krajevnih uradov. Franci Kotnik čas pri tem tudi ostalo, saj je bolj malo možnosti, da bi notar uradoval tudi v kateri od ostalih občin v dolini. Zakon namreč jasno govori, da je normativ za notarja 30 tisoč prebivalcev in da ima svoj sedež na sedežu sodišča. Kolikor je znano, se občina Gornji Grad sicer pogovarja s celjskim notarjem Finkom, vendar je rezultat vprašljiv, saj zakon tudi določa, da sta za območje Upravne enote Mozirje pristojna najbližja notarja v Velenju in Žalcu. Za nove notarje bo postopek imenovanja še strožji, kot je bil za prvo generacijo. Vsak kandidat bo moral opraviti dveletni pripravniški notarski staž in takrat bo lahko na predlog ministra za pravosodje uvrščen na razširjeno listo notarjev. Šele čez dve leti bo torej mogoče realno razmišljati o tem, da bi bil zaradi specifičnih geo- notar posebej za Zgornjo Savinjsko dolino, seveda pa je to povezano tudi s spremembo zakonodaje. Franci Kotnik Turistično društvo Gornji Grad Nov razstavni prostor V sklopu prireditev ob 115. obletnici kulturno prosvetnega delovanja v Gornjem Gradu je tamkajšnje turistično društvo v petek, 20. oktobra pripravilo otvoritev novega razstavnega prostora “Pod velbom" v gornjegrajski graščini. V obnovljenem prostoru so postavili obširno zbirko starih razglednic, fotografij in voščilnic z različnimi tematikami (ženske, otroci, cerkve, samostani, I. svetovna vojna, planine, kraji občine Gornji Grad, ...), zbirko nabožnih podobic pa so razširili še z zbirko starih molitvenikov in starih stenskih podob. Vse zbirke so last gornjegrajskega zbiratelja Janeza Mavriča, ki je ob tej priložnosti tudi spregovoril o svojem, za družbo izjemno dragocenem delu. Franc Pustoslemšek, “občinski minister za turizem", je opozoril na visoko narodnostno in kulturno zavest prednikov, ki so ohranjali izročilo preteklosti in ga očuvali za današnje rodove. Omenjene zbirke dokazujejo natančno to. Pustoslemšek je ob tem izrazil željo občine, da se uredi tudi etnološka zbirka, Gornji Grad pa potrebuje tudi kulturni, turistični in informacijski center. Nova Osnovna šola na Rečici ob Nova šola na Rečici ob Savinji predstavlja poleg športne dvorane v Mozirju enega od dveh pomembnih projektov nove občine v naslednjih treh letih; po obsegu pa je za Rečico in občino Mozirje ta projekt najzahtevnejši. Nova sodobna devetletna šola na Rečici bo namreč po načrtih bolje grajena in opremljena kot nove šole v preteklih desetletjih saj si Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije prizadeva, da bi gradili od samoosvojitve šole, ki bi se približale po opremljenosti šolam v razvitih zahodnih državah npr. v Avstriji in v Nemčiji. Lokacija in opis objekta Nov šolski objekt bo stal na zahodni strani trga Rečica na območju med pokopališčem na severozahodu, cerkvijo in župniščem na vzhodu in obstoječimi rekreacijskimi površinami na jugu. Vzhodni del nove šole bo tako stal na mestu, kjer danes stoji gospodarski objekt župnijstva oz. "farovški marof, ki se bo porušil. Nov šolski objekt se prilagaja okolju. Če pogledamo objekt od zgoraj (v tlorisu), ga tvorita dva pravokotno po- stavljena pravokotnika: telo- vadnica in šolska avla, ki se na zahodni strani nadaljujeta v dveh krakih v obliki črke V, v katerih so učilnice. Nova šola bo delno spremenila dosedanje prometne poti proti pokopališču in kapelici na zahodu. Nova dostopna cesta do pokopališča bo za župnijskim vrtom zavila proti severu in se povezala s potjo, ki vodi proti pokopališču in proti cerkvi. Ob spoju tega podaljška so predvidena večja parkirišča za šolo in župni-jstvo, ki bodo segala do pomožnega objekta župnije na vzhodu, saj istočasno polna zasedenost parkirišča nastopa le v redkih primerih. Ob vznožju nove dostopne ceste je predviden gospodarski vhod v vkopane servisne prostore šole v pritličju in poseben vhod v telovadnico s tribunami in garderobo, saj se bo v telovadnici odvijala tudi dejavnost izven šole, npr. športne aktivnosti in občasne večje prireditve. Na tej lokaciji je tudi vhod v otroški vrtec s 4 do 5 oddelki in v podaljšku na šolsko dvorišče - podaljšek avle. En del dosedanje ceste proti pokopališču ob sedanjem marofu in podaljšek proti kapelici bo torej opuščen, saj bo tu stala nova šola. Obstoječa cesta od zahoda bo pri kapelici spojena s cesto na jugu ob parkirišču teniških igrišč. Nov šolski objekt bo dvoetažen, zaradi poševnega terena bo del šole delno vkopan in bo služil predvsem servisni dejavnosti šole - to so kuhinja, skladišča, kotlovnica, nadstropje oz. zgornja etaža pa pridobi na vrednosti, saj je zaradi tega glavni vhod v šolo za učitelje in učence na severu v nadstropje šolskega objekta. Peš dostop je možen po poti ob cerkvi in po glavni dostopni cesti/poti za župnijskim vrtom. Takoj po vstopu skozi glavni vhod so na začetku vetrolov na desni strani garderobe, WC-ji, na levi pa prostori uprave šole, zbornica ter dostop do šolske knjižnice. Za vhodom vodi tudi široko Stopnišče v pritličje, obiskovalec pa lahko zavije proti desni po galerijah do učilnic višjih razredov šole. Ob južni galeriji je predvidena še terasa, ob obeh krakih učilnic pa je še eno prostorno stopnišče v spodnji pritlični del šole. Avla, v nadstropju obkrožena z galerijami, v pritličju pa s steklenimi površinami proti dvorišču šole, je sploh centralni del šole. Omogoča dostop in povezavo z vsemi prostori šole, v avli naj bi se ob odmorih ali drugače zbirali učenci in osebje, ob različnih priložnostih pa tudi obiskovalci. V pritličju avle pod stopniščem in galerijo je predviden del prostora za jedilnico in dostop do garderob telovadnice. Šola bo obsegala 20 učilnic, 15 za devet oddelkov šole in 5 specializiranih učilnic. Upoštevaje statistiko rojstev je Ministrstvo za šolstvo in šport RS določilo, da bo na Rečici šola z dvema paralelnima oddelkoma, vsak tretji razred pa se predvideva kot enojen. V vseh 9 razredih šole bo torej 6 razredov s po dvema oddelkoma in 3 razredi z 1 oddelkom. Večina učilnic je locirana v pritličju, kjer bi se odvijal pouk v nižjih razredih šole in je omogočen tudi direkten dostop na šolsko dvorišče in v okolico oz. možnost pouka na prostem - pred učilnicami. Savinji dobiva svojo podobo V nadstropju bo potekal pouk v višjih razredih in specializiranih učilnicah. Šolska knjižnica je locirana v nadstropju, ob upravnih prostorih, v nadaljevanju pa se razširi v prostorno javno knjižnico in čitalnico s posebnim ločenim vhodom. Ta ločen vhod je predviden za upravo, javno knjižnico in stanovanje hišnika in je lociran ob glavnem vhodu. Posebna pozornost je v idejnem projektu posvečena večnamenski telovadnici, ki je namenjena obveznemu šolskemu programu pa tudi vsem možnim izvenšolskim dejavnostim. Dostop v telovadnico izmere 17 m X 30 m je zato možen iz šolskega objekta in direktno od zunaj s posebnim vhodom ob gospodarskem vhodu. Poseben vhod omogoča tudi dostop do tribun za 130 do 150 gledalcev, čeprav je prireditve, če je potrebno, mogoče spremljati tudi v telovadnici ali iz avle. Ob posebnem vhodu v telovadnico so predvidene tudi sanitarije. Kot je prikazano na skicah in načrtih, se nova šola lepo vklaplja v pokrajino oz. vaško “tipiko". Na objektu ni ravnih streh, vgrajenih bo obilo naravnih materialov: lesa, modularne opeke, belega ometa, lesenih okvirjev... Najbrž bo potrebnih pri izdelavi glavnega projekta še veliko dela in pogovorov, ki bodo določili do podrobnosti sestavne elemente in materiale, ki bodo vgrajeni v šolo. Novo šolsko poslopje bo obsegalo brez prostorov za vrtec 3259 m2. Pomen nove šole za krajane Rečice in Občino Mozirje Nova šola na Rečici zagotovo ni pomembna samo za krajane Rečice, ampak predstavlja tudi oživitev izo- braževalne, športne in kulturne/prosvetne dejavnosti v Občini Mozirje in v širšem prostoru Zgornje Savinjske doline. Poleg šolske dejavnosti bo mogoče načrtovati npr. raznoliko športno aktivnost v novi telovadnici, pa tudi občasne večje prireditve. Telovadnico bo s posebno opremo mogoče spremeniti v dvorano za nastope domačih ali vabljenih gledaliških skupin ali druge prireditve, saj po velikosti večkrat presega stari prosvetni dom na Rečici, ki pa bo še nadalje v uporabi. Pri športnih prireditvah upamo, da se bo šport na Rečici spet razvil na višjo raven. Rečica bo tako lahko gostitelj oz. prireditelj nekaterih dogodkov za celotno občino Mozirje oz. širšo regijo in seveda pričakujemo, da bo podobno s prireditvami v novi športni dvorani v Mozirju. Krajani Rečice in krajani Mozirja pa se bodo morda namesto starih rivalskih diskusij vsako leto raje pomerili v prijateljski nogometni ali košarkarski tekmi v telovad- nici ali zunaj nje. Poleg nove šole načrtujemo še nov popoln otroški vrtec, o katerem pa bomo zapisali več v kaki naslednji številki Savinjskih novic. Gradnja in financiranje nove šole (50%) in vrtca je z zakonom Ministrstva za šolstvo in šport predvideno v letih 1997 in 1998. Ostala sredstva bo zagotovila občina in krajani. Trenutno je Občina Mozirje že plačala del sredstev za zemljišče in idejni projekt. V letu 1996 bo pripravljeno vse za gradnjo: glavni projekt, lokacijsko dovoljenje, dostopne ceste, izkop. V letih 1997 in 1998 pa bo intenzivno potekala gradnja. Dopolnjen projekt nove šole bo na vpogled na zboru krajanov KS Rečica v začetku novembra 1995 ter na sedežu KS Rečica in Občine Moziije. Idejni projekt nove šole na Rečici je izdelal znani arhitekt Boštjan Fürst dipl. ing. arh. za podjetje Vegrad Velenje, s katerim smo sklenili pogodbo. Anton Jezernik fflsn/lü - WVT7TJ fasada - VZHOD -»t -KV^itk________________ w/finnyi rwtwe,_________Trk«*»*» IZ UPRAVNE ENOTE IN OBČIN Upravna enota Mozirje Različen obseg dela krajevnih uradov Upravna enota Mozirje od samega začetka dela, torej od letošnjega 1. januarja dalje, vodi natančno evidenco o številu strank, ki se zglasijo bodisi na sedežih krajevnih uradov bodisi na sedežu upravne enote. Podatki za prvih devet mesecev so bili predstavljeni na seji sosveta načelnika UE Mozirje. Na krajevnem uradu v Gornjem Gradu se je v tem obdobju zglasilo 444 strank, na sedežu upravne enote pa 495, kar pomeni, da je razmerje 47,3 proti 52,7 odstotka v korist obiskov na sedežu UE v Mozirju. Na Ljubnem je razmerje med številom strank, ki so urejale zadeve na KU in na UE 50 proti 50 (532 oz. 531 strank). V Lučah je razmerje podobno kot v Gornjem Gradu: 48,5 proti 51,5 odstotka (303 - 322 strank). V Solčavi se je na krajevnem uradu v tem času zglasilo 92 strank (36,8%), na sedežu upravne enote v Mozirju pa 158 strank (63,2%). V Nazarjah je razmerje še nekoliko manj simetrično: 33,7 proti 66,3 odstotka (294 - 579 strank), največji razpon pa se kaže na krajevnem uradu na Rečici, kjer je razmerje 21,8 proti 78,2 odstotka (156 -560 strank) v korist tistih, ki so svoje zadeve urejali kar na sedežu Upravne enote Mozirje. V skupnem seštevku znaša razmerje 40,8 proti 59,2 odstotka v korist sedeža UE Mozirje. Statistika torej govori, da je organizacija dela na Krajevnih uradih dokaj racionalna, zaradi ekonomičnosti poslovanja se postavlja le vprašanje nadaljnjega obstoja KU Rečica. Po besedah načelnika Darka Repenška bodo podatke o obisku na krajevnih uradih skrbno spremljali še naprej in ne bodo sprejemali nobenih odločitev brez predhodnega razgovora z občinami. To velja tudi za krajevni urad na Rečici. Ob koncu devetmesečja ugotovljeni trend se zdaj namreč še bolj nagiba v korist sedeža upravne enote, kar pa je po svoje tudi razumljivo, saj je veliko opravil povezanih s pridobivanjem dokumentov RUJP in drugih institucij, ki imajo svoje sedeže v Mozirju. Franci Kotnik V Moziiju so minuli ponedeljek odprli prenovljeno slaščičarno Polonca, ki ima svoje prostore v zgradbi poleg cerkve. Lastnica slaščičarne je domačinka Jožica Marovt, ki je vodila lokal še v času, ko je bilo njegov najemnik gostinsko pod- Gomji Grad Bo lakomnost "zrušila" most? Komur je poznana cesta skozi zadrečko središče, se bo gotovo strinjal s trditvijo, da je poleg ostalih nedorečenosti, ki jih cesta nudi, najnevarnejši del prav gotovo tako imenovani Graščinski most na južnem delu Gornjega Gradu proti Novi Štifti. Številne nesreče, med drugim tudi z smrtnim izidom, to samo potrjujejo. Tega se očitno zavedajo tudi na občini Gornji Grad, saj so v sklopu rekonstrukcije ceste skozi Gornji Grad, ta naj bi se izvajala fazno, prav omenjeni most uvrstili na prioritetno mesto. Tozadevno so bili opravljeni razgovori na Direkciji za ceste Republike Slovenije in po zagotovilih direktorja Antona Šajne naj bi bila sanacija mostu uvrščena v program s korekcijo ceste do podjetja Smreka že prihodnje leto. Do tu je menda še vse v redu, v kolikor smemo verjeti državi. Problem se pojavlja na domačem dvorišču, točneje pri soglasju lastnikov zemljišč ob omenjeni trasi. Občina Gornji Grad, zadolžena za pridobitev soglasij, je uspela urediti tudi to vprašanje, razen z Francem Mermalom in Marijo Erjavec, solastnikoma okrog 100 kvadratnih metrov zemljišča. Odločitev je seveda njuna in jo je potrebno spoštovati. Lastnina je pač lastnina; gre pa za to, da omenjena ne živita v kraju oziroma dolini, da zemljišča ne koristita, torej v nobenem oziru nista življenjsko vezana na ta del zemlje. In da je slika popolnejša, v zameno za teh nekaj kvadratov naj bi občina preostali del hribovskega in s strani lastnikov neobdelanega zemljišča parcelnih številk obravnavala in urbanistično vodila kot zazidljivo zemljišče. Gre za očitno izsiljevanje, pri katerem je interes kraja in širše skupnosti povsem obrobno vprašanje. Na občini Gornji Grad pravijo, da se bodo ponovno poskušali dogovoriti, v nasprotnem se kaj lahko zgodi, da bo realizacija planiranega projekta odložena za nedoločen čas. Vsemu navkljub je potrebno zapisati, da gre za moralno vprašanje s posledicami življen-skega formata. Smo pač samo ljudje. Edi Mavrič jetje Turist Nazarje. Na otvoritvi slaščičarne je spregovoril mozirski župan Jakob Presečnik, blagoslov pa je opravil častni kanonik Janez Žagar. KF Gornji Grad Razsvetljava do mrliške vežice Lansko leto je Elektrotehnično društvo Celje izdelalo projekt javne razsvetljave za naselje Tlaka in Podsmrečje. Gre za področja, ki sta od krajevne razsvetljave docela odrezana in predvsem v zimskem času predvsem za tujce težko razpoznavna. V ta namen naj bi na trasi do mrliške vežice še letos namestili pet svetilk. Finančno breme 1,2 milijona SIT naj bi pokrila krajevna skupnost. V zaselku Podsmrečje pa naj bi obcestne svetilke zasvetile prihodnje leto. EM Prevozi otrok 1. V vozilu lahko vozite le toliko otrok, kot je navedeno v prometnem dovoljenju. 2. Za manjše otroke priporočamo vgradnjo in uporabo posebnih otroških sedežev. 3. Otroci naj uporabljajo varnostne pasove tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih, ne glede na starost. 4. Otroci do 12. leta naj bodo potniki le na zadnjih sedežih. 5. Majhni otroci lahko vozijo kolo le v spremstvu odraslih oseb. 6. Samostojno vožnjo koles in koles z motorji jim starši lahko dovolijo šele potem, ko pridobijo potrdilo o znanju cestnoprometnih predpisov. 7. Med vožnjo koles z motorji morajo obvezno uporabljati zaščitno čelado. 8. Na kolesu z motorjem ali kolesu lahko vozite otroka starega do sedem let samo, če je na vozilu posebej pritrjen sedež za otroka s posebnimi stopalkami. 9. Kolo in kolo z motorjem morata biti predpisano opremljena, naprave na vozilu morajo brezhibno delovati. 10. Otroka starega nad sedem let ni dovoljeno voziti na kolesu. 11. Na kolesu z motorjem pa lahko vozimo otroka starega nad sedem let le na sedežu, ki je namenjen za prevoz. 12. Vozila, s katerim se prevažajo otroci, morajo imeti na sprednji in zadnji strani predpisan znak za označevanje vozil, s katerimi se prevažajo otroci. 13. Pri vstopanju in izstopanju otrok se takega vozila ne sme prehitevati. 14. Voznik vozila, ki vozi otroka mora vedno, če je le mogoče, ustaviti izven cest. 15. Starši! Vedno pospremite svojega otroka od vozila do varne poti oziroma šole. Otvoritev Slaščičarne Polonca Pogovor s Petrom Weiss o m. novim doktorjem znanosti iz Zgornje Savinjske doline Namesto da bi postal matematik, je zdaj slovenist Pred dobrim mesecem dni je bila v Ljubljani svečana podelitev diplom novim doktorjem znanosti. Tokrat smo imeli svojega predstavnika tudi Zgornjesavinjčani, kar se sicer zgodi zelo redko. Peter Weiss je maja letos namreč uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Teorija in praksa slovenskega narečnega slovaropisja: Primer govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami. nalogo pri prof. Tinetu Logarju zapisal govor Kraš. Vendar takrat še ne tako natančno kot sedaj, ko je določene stvari še izpopolnil. Po končani fakulteti leta 1983 je nekaj časa delal na Filozofski fakulteti, potem pa je dve leti poučeval slovenščino v bivši NDR, v Leipzigu in Vzhodnem Berlinu. Po vrnitvi v Slovenijo je spet nekaj časa delal na Filozofski fakulteti, leta 1987 pa se je Petra Weissa smo obiskali v Črnučah, kjer je dislociran, kot se je sam izrazil. Zaposlen je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani, toda ker je žena Manca doma iz Bočne, je bolj kot z eno nogo ves čas v Zgornji Savinjski oziroma Zadrečki dolini. Še vedno najbolj pogosto uporablja domače narečje, le če je v stiku z neznanimi ljudmi ali z ljudmi, s katerimi se sicer pogovarja v knjižnem jeziku, uporablja slednjega. Ko pa zasliši glas od doma, takoj spet "preklopi" na narečje. Kar nekaj let je že minilo od takrat, ko se je Peter Weiss kot osnovnošolec zanimal predvsem za matematiko. A ker je imel nato v gimnaziji za matematiko slabega profesorja, za slovenščino pa dobrega, se je odloči! zanjo. V tem času, bilo je leta 1975, je v celjski knjižnici našel razpravo Josipa Tominška Narečje v Bočni in njega sklanjatev, ki obsega slabih 30 strani in je iz leta 1903. Takrat je začel zapisovati narečje na način, ki je bil uporabljen v omenjenem delu. V Tominškovi disertaciji je po besedah Petra Weissa kar nekaj napak, saj so bila narečja v tistem času v Sloveniji slabo raziskana. Po končani gimnaziji je šel študirat slovenščino in za diplomsko gvant ► g'vsnt -a (tudi glva:-) m 0 star. obleka [oblačilo, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa predvsem moškega\: 'nuom g'vant sm s§ 'kup’u ■ d'vä: g'vanta ‘mä: 'nuccva • u 'teimale s'täircna g'vanta 'pa: 'na:^m š'la: | 0 ■=b OBLEKA 0 SSKJ gver ► g'vie:r -a (in g've:-) m <> star. puška: g'veir sm 'jam’o | 0 c» pukša Đ 0 gvinjati ► g'vinet -§m d. <) star. zmagati \v vojaškem, fizičnem spopadu, na tekmovanju, pri družabni igri\’. sma 'ka:rte š'pilelf, sm t'rikard g'vin’o ■ ”a:na pa 'ša: 'ja:dn sta se š'la: . zaposlil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Ker se je zaposlil kot mladi raziskovalec, je moral v določenem času dokončati magistrski in doktorski študij slovenščine. Naslov magistrskega dela je bil Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami s podnaslovom Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja. Zaključek študija pa 'va:d’let pa na 'veim, g'do: ja g'vin’o ■ u 'tat§ 'va:js’k§ se “rus^ pa Pogled v spodnjezadrečki narečni slovar seveda pomeni doktorska disertacija z naslovom, ki smo ga omenili na začetku. Tudi pri teh dveh delih je sodeloval s prof. Logarjem. Peter Weiss je izdelal prvi del narečnega slovarja, v katerem je vsaka beseda posebej obdelana. Kasneje namerava zapisati tudi vsa hišna imena v omenjenem območju Zadrečke doline, kako se reče domačemu gospodarju, tudi imena krav in konj itd. Tako podrobnega narečnega slovarja, kot naj bi bil ta, doslej v Sloveniji še ni bilo. Žal pa je druga plat medalje nekoliko manj lepa. Kajti takšni slovarji so prodajno oziroma založniško manj zanimivi, medtem ko je dela z njimi ogromno. Ne nazadnje mora imeti tisti, ki slovar piše, normalne razmere za delo in življenje. Tak slovar nastaja 10 do 15 let, v takšnem obdobju pa se seveda nakopičijo veliki stroški. Ne bo torej povsem enostavno najti financerja, ki bi bil pripravljen dati toliko denaija, da bi lahko Peter Weiss spodnjezadrečki narečni slovar dokončal. Vendar, kot pravi sam, možnosti so, predvsem v sklopu Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki tudi financira inštitut, v katerem je zaposlen. Zemljepisno področje, ki ga proučuje dr. Weiss, je sorazmerno majhno. Obsega 14 vasi s skoraj dva tisoč tristo prebivalci. Toda po jezikovni plati je zelo bogato, saj bo slovar obsegal 20 tisoč besed, katerim bo dodanih še približno šest tisoč imen. Pri izdelavi slovarja igra zelo pomembno vlogo tudi čas, saj bodo sicer določeni narečni izrazi utonili v pozabo. "Človek bi si želel," pravi Peter Weiss, “da bi ta slovar pisal pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, ko je bilo živih še veliko ljudi, ki bi vedeli marsikaj povedati." A bo tudi tako nekako šlo, saj so prijazni ljudje vedno pripravljeni pomagati s tem, kar vejo. In kako naš sogovornik gleda na dogajanja v rojstni dolini, ki jih spremlja tudi prek Savinjskih novic? "Tudi v večjih centrih ni kaj prida," pravi in dodaja, da je prednost le-teh morda v tem, da so možnosti za zaposlitev večje. Sam bi se moral v Savinjski dolini zelo potruditi, da bi lahko našel dodaten zaslužek v svoji stroki ali pa kulturne dobrine, ki so na voljo v knjižnicah in knjigarnah. Toda če se bo izboljšala infrastruktura, potem se bodo centri približali podeželju. Trenutno se Peter Weiss največ ukvarja s pravopisom; je namreč član komisije za sestavo slovarskega dela novega slovenskega pravopisa, ki ga pripravljajo na inštitutu. Ravnokar je pregledal jezik v slovenskem prevodu slovitega računalniškega programa Windows 95, za prihodnost pa si želi predvsem zdravja. Po prvi tretjini svojega aktivnega življenja Peter Weiss ugotavlja, da je treba za knjižni jezik napisati še veliko slovarjev, ki jih sicer drugi jeziki že imajo. Pred tem pa si, kot rečeno, najbolj želi dokončati narečni slovar, kajti "knjižni jezik se bom že še naučil, narečje pa bomo vsi skupaj samo še pozabljali." Želimo mu, da bi se mu vse želje in načrti izpolnili v kar največji meri. Franci Kotnik Lenartov sejem Doživetje na Rečici ob Savinji Lenartov sejem na Rečici je bil pravo doživetje, tako v pogledu zabavne kot izrazito narodopisne prireditve. Vse kaže, da bodo Rečičani sledili Ljubencem, ki so s svojo "flosarijo" že dosegli vsestranski sloves. Turistične prireditve je treba graditi tudi na izročilu, pristnem in nepotvorjenem. Tedaj dobi “predstava" smisel in doseže željene očitke. Ti pa nedvomno so, če ljudje sprejmejo prireditev za svojo. Rečiški turistični delavci nas že vrsto let presenečajo s svojimi idejami. Vse črpajo iz ljudskega izročila, to pa ima kulturno in vsestransko narodnostno vrednost. Ko so si tokrat zadali za nalogo prirediti sejem, ko smo ga poznali pred drugo svetovno vojno, si verjetno niso predstavljali, kako željni so ljudje podobnih prireditev. Rečica ima svojo trško preteklost. Če poznamo preteklost, vemo, da so bili v uresničevanju trških privilegijev prav tam zelo uspešni. Življenje je tedaj potekalo precej drugače od današnjega. Trške pravice so delile prebivalstvo na tiste, ki so pravico imeli in z njimi določene prednosti, in tiste, ki so bili "prihajači" in teh pravic niso uživali. Prav tak način zaprtega "purgerskega" življenja je bil značilen za vse trge in mesta preteklega časa. Organizatorjem je prireditev v celoti uspela in lahko že trdimo, da bomo v naprej imeli tod "tradicionalne" prireditve z močnim zvenom narodovega izročila. Ni mogoče podrobno opisovati vsega, kar je bilo videti na Rečici oziroma na Lenartovem sejmu. Vsekakor smemo trditi, da so veseli obrazi obiskovalcev potrditev, da je bilo zanimivo za "staro in mlado". Pomembno je, da prireditelji niso dovolili prodajati kiča. Tako "čista" ponudba je bila ljudem blizu. Mladi pa so lahko vsaj približno dojeli utripe nekega davnega časa. Gotovo smemo trditi, da je že prvi poizkus na Rečici uspel in da bo treba v naprej misliti na izpopolnitve dogajanja oziroma predstave. Če so v kratkem času uspeli privabiti na Rečico toliko "kramarjev, rokodelcev in drugih ponudnikov", bodo čez leto dni gotovo vrsto "kramarjev" še popestrili. Opazno je bilo prizadevanje organizatorjev, da bi bili pristni, tudi v oblačenju. Poskrbeli so za stara oblačila in treba je reči, da so se jim kar prilegala. Tudi ponudniki blaga so v glavnem upoštevali stara oblačila. No, to je le začetek, tako je treba gledati na te reči. Osrednja osebnost, trški stražnik, je seveda izstopal, saj je tudi moral! Toda v opise osebnosti se sploh ne kaže poglabljati, vsi so bili dobri in vsi originalni. Obiskovalci so bili zadovoljni, prireditelji lahko uspeha veseli. Vsi mi si želimo podobnih prireditev v vsakem od naših krajev v Dolini. Turizem smo pač ljudje in ko vabimo v našo sredino obiskovalce od blizu in daleč, jim moramo ponuditi "nas" v preteklosti in sedanjosti. Naša preteklost in ljudsko izročilo sta neizčrpen vir domislic, le poznati je treba navade naših prednikov in se po njih zgledovati, ko želimo predstaviti našo izvirno kulturo. Rečičanom pa želimo smele korake v priprave za prihodnji Lenartov sejem - pa da bi bil živ! Trški stražnik je spregovoril (foto: ToP) Familija na sejmu (foto: ToP) Kupčija je cvetela (foto: ToP) Klošar s hčerko (foto: ToP) Splošna bolnišnica Celje Potrebujejo ultrazvočni aparat Na pobudo Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje v regiji že nekaj časa poteka akcija zbiranja sredstev za nakup ultrazvočnega aparata, za katerega se na omenjenem oddelku kaže izrazita potreba. Ultrazvočna diagnostika je postala v pediatriji ena najbolj iskanih diagnostičnih metod. Njene prednosti so, da je dokazano nenevarna, neinvazivna in neboleča, kar je za otroke še posebej pomembno. Zato morajo prav otroci biti med prvimi z zagotovljeno možnostjo UZ diagnostike. Otroški oddelek celjske bolnišnice, tretji največji v Sloveniji, še nima ultrazvočnega aparata, ki omogoča nenevarno in neboleče zgodnje odkrivanje številnih bolezni in prirojenih napak. Ima pa usposobljene pediatre, tudi za UZ preiskavo srca, ki je izredno pomembna pri sumih na prirojeno srčno napako. Zdaj opravljajo preiskave samo v nujnih primerih na preobremenjenem aparatu internega oddelka. Podobno je z drugimi UZ preiskavami, ki jih opravljajo rentgenologi in se je nanje potrebno naročati. Pogoste bolečine v trebuhu v otroškem obdobju zahtevajo ultrazvočno preiskavo in velikokrat so z njo še pravočasno odkrili tumor v trebuhu. Tudi neprimerna rast glave terja spremljanje z ultrazvokom. Izgovor, da preiskav ne morejo opravljati, ker pač nimajo ustreznega aparata, je v času, ko potrebe venomer naraščajo, vedno manj vreden, kajti bolnim otrokom je treba nuditi vso razpoložljivo pomoč. Ultrazvočni aparat je seveda mogoč tudi na tem oddelku - vendar samo s pomočjo dobrih ljudi, saj bolnišnica sama zanj nima dovolj denarja. Za otroke bi naredili vse, pravimo, saj je največ naše ljubezni namenjene njim. Kaj pa za bolne otroke? Zanje bi naredili še več. Mar so to samo besede? To je priložnost, da besede potrdimo z dejanji. A.D. OBČINA NAZARJE Savinjska cesta 4 Nazarje Občinski svet občine Nazarje je na svoji 8. redni seji dne 6. 10. 1995 na podlagi 17. člena Sta- tuta občine Nazarje (Uradno glasilo občine Nazarje št 1/95) sprejel SKLEP Na osnovi prošnje Splošne bolnišnice Celje, Otroški od- delek, za pomoč pri nabavi "ultrazvočnega aparata" se naj akcija razširi med vse občane, tako da se prošnja objavi v lokalnem časopisu Savinjske novice. Občani lahko svoj prispevek nakažejo na ŽR občine Nazarje št. 52810- 630-10110 s pripisom 'ultrazvok za otroški oddelek'. Vse prilive v ta namen bo občina Nazaije prenakazala na ŽR Splošne bolnišnice Celje, Otroški oddelek. Predsednik občinskega sveta Pavel Bitenc, 1. r. Jubilej kulture v Gornjem Gradu "... drevo skrbno bomo gojili!" Slovesen zaključek prireditev ob 115. obletnici kulturno prosvetnega delovanja so v Gornjem Gradu priredili pred štirinajstimi dnevi v tamkajšnjem kulturnem domu. Za pozdravom gornjegrajskega župana Tonija Riflja je spregovoril slavnostni govornik, predsednik Kulturno prosvetnega društva Gornji Grad Edi Mavrič. Njegove misli so se dotaknile kulture nekoč in danes, tako v vsebinskem kot organizacijskem smislu. S spoštovanjem je govoril o ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcih, ki so bili v Gornjem Gradu to že od nekdaj le z ekonomskega vidika. Po kvaliteti svojega dela pa so bili in so še gornjegrajski kulturniki, to še posebej velja za gledališčnike, blizu profesionalcem tega stanu. V nadaljevanju je kulturni program potekal kot simpatičen splet igranja trobentačev Glasbene šole Nazarje, petja šolskega pevskega zbora pod vodstvom Martine Štiftar in igranja odlomkov iz iger Zadrečke zdrahe, Samorastniki in Deseti brat, slednjo pripravljajo gornjegrajski gledališčniki za letošnjo sezono. Edi Mavrič je kot predsednik društva ob tej priložnosti spre- jel priznanji s strani občine Gornji Grad in Zveze kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline, prebrano pa je bilo tudi pozdravno pismo in čestitka dramaturga Miloša Mikelna. Najbolj svečani del akademije je bila podelitev Linhartovih listin Viki Venišnik in Alojzu Mavriču za življenjsko delo. To je eno najvišjih priznanj na področju amaterske gledališke dejavnosti. Listini je dobitnikoma podelila samostojna svetovalka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije Metka Zobec. Prireditev, ki so se je poleg ostalih udeležili tudi župan občine Mozirje Jakob Presečnik, župan občine Nazarje Ivan Purnat in načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek, je bila zaključena z znanim verzom: "Mladiko uma ste vsadili, da beremo lahko po naše; hvaležni za vse brige vaše, drevo skrbno bomo gojili!" Franci Kotnik VIKA VENIŠNIK, dobitnica Linhartove listine, se je vključila v kulturno dejavnost takoj po prihodu v Gornji Grad. Od takrat pa do danes je odigrala že več kot 30 vlog, med katerimi so bile nekatere preprosto neponovljive: mati v Potrčevi trilogiji o Kreflih, jalova žena v Mrtvem kurentu, mati in žena v Samorastnikih. Njeno kulturno delovanje pa ni vezano zgolj na odrske deske, temveč tudi na mnoga druga področja, kot so proslave, literarni večeri itd. Njeno življenje je njena predanost kulturi, odru, besedi in pesmi, je zgled za pot mladih in je dobrota, ki pušča trajne sledove. Za te ih bodoče rodove. ALOJZ MAVRIČ, dobitnik Linhartove listine, se je v delo prosvetnega društva vključil že pred petdesetimi leti. Od takrat skoraj ni bilo dramske uprizoritve v Gornjem Gradu, v kateri ne bi sodeloval. Vlog zanj ni bilo treba nikoli posebej izbirati, saj se je znal prav vsaki prilagoditi. Krepko preko 40 upodobitev likov se mu je nabralo v njegovi bogati igralski karieri, med katerimi so ostale še posebej v spominu vloge Trlepa v drami Ko bi padli oživeli, kmeta Mihola v Mrtvem kurentu in oblastnega Karničnika v Samorastnikih. Alojz Mavrič ostaja s svojim delom, požrtvovalnostjo, skromnostjo in poštenostjo v zgodovini društva zapisan z zlatimi črkami. KULTURA Gornji Grad Otvoritev galerije V ponedeljek, 16. oktobra so se v Gornjem Gradu obiskovalcem odprla vrata malega, obokanega akustičnega prostora, ki so ga tamkajšnji kulturniki "preoblekli" v galerijo. Spremenjen prostor, nekaj svečanega "v zraku" in sama misel na novo galerijo so ustvarili navdušujočo atmosfero. Tako so bili že prvi zvoki mladega pihalnega tria deležni vse pozornosti številne publike. V uvodnem govoru je Edi Mavrič povedal, da so takrat, ko vsebina dejanj govori sama zase, besede odveč. Zato je na kratko pozdra vil povabljene goste in poudaril, da naj galerija služi kraju in ljudem. Torej verjetno ni naključje, da so v novi galeriji najprej na ogled dela Jakoba Sovinška, čigar korenine izvirajo iz Nove Štifte. Za Mila Kačič (foto: Sašo Bernardi) popestritev programa so spet poskrbeli mladi pihalci, nato pa je Jože Venišnik podal kratek življenjepis umetnika, čigar dela so krasila prireditveni prostor. Zatem je spregovoril gornjegrajski župan Toni Rifelj in v kratkih besedah med drugim povedal, kako je vesel, da je uspelo urediti ta prostor tudi za tiste, ki jih poznamo le kot ljudi in ne kot umetnike. Župan je otvoril in predal galerijo svojemu namenu. Izpod prstov Franca Robana so se zvoki citer razlili po vsem prostoru in ga napolnili. Sledil je nastop gostje večera Mile Kačičeve, življenjske sopotnice Jakoba Sovinška. Prebrala je par njegovih ljubezenskih pesmi iz mladosti in štiri sonete z naslovom Pesmi starcev. Dodala je še nekaj svojih pesniških biserov. Čutno poezijo so čudovito povezovale citre, kar je prispevalo k nekakšni čustveni zamaknjenosti poslušalcev na vrhuncu programa ob otvoritvi neke galerije. Po končanem programu so si obiskovalci ogledali razstavljena dela iz brona in mavca ter skice in slike spomenikov Jakoba Sovinška. Gornjegrajska "kultura" je bogatejša za razstavni prostor in dogodke, ki se bodo tu odvijali. Z njo smo bogatejši tudi ljudje, saj le-ta ni sama sebi namen. Publikacija ob jubileju gornjegrajske kulture “Po njihovih stopinjah11 V času praznovanja 115-letnice kulturnega delovanja v kraju je Kulturno prosvetno društvo Gornji Grad izdalo publikacijo z naslovom 'Po njihovih stopinjah". V njej je v strnjeni obliki predstavljen razvoj kulturne dejavnosti v Gornjem Gradu od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Avtor publikacije, Edi Mavrič - Savinjčan, sicer tudi predsednik KPD Gornji Grad, je v uvodni besedi zapisal, da je publikacija "skromen sprehod skozi bogato kulturno dejavnost Gornjega Gradu in njegovih ljudi", ki "naj bo malenkostna oddolžitev vsem zas-lužnikom". Avtor se še posebej zahvaljuje vsem neimenovanim, ki so skozi celo stoletje verno zapisovali in beležili kulturne utrinke, kakor tudi neutrudnemu zbiratelju narodnega in kulturnega blaga Janezu Mavriču, ki je v ta namen odstopil slikovno gradivo. Javna predstavitev publikacije "Po njihovih stopinjah" je bila v sredo, 18. oktobra. Vodil jo je Aleksander Videčnik, odličen poznavalec zgodovine Gornjega Gradu, njegova sogovornika pa sta bila poleg avtorja Edija Mavriča dr. Matjaž Kmecl in Andrej Kurent, ki sta tudi zapisala svoje misli v uvodnem delu publikacije. Dr. Matjaž Kmecl je menil, da je z omenjeno publikacijo Gornji Grad dobil prelep družinski album, na katerega je lahko upravičeno ponosen. Ob čestitkah je izrazil tudi željo vseh, da bi gornjegrajska kultura z enako vztrajnostjo in močjo živela tudi poslej. Andrej Kurent se je osredotočil predvsem na repertoar, ki ga je vodil skupaj z režiserjem Acijem Urlepom. "Vesel sem, da sem lahko sodeloval z vami," je še dodal Kurent. Številnim čestitkam ob izidu publikacije "Po njihovih stopinjah" sta se ta večer pridružila tudi župan občine Gornji Grad Toni Rifelj in županja občine Ljubno Anka Rakun. Prijetno vzdušje so s svojim odličnim petjem popestrili pevci okteta Termoelektrarne Šoštanj. Franci Kotnik Na predstavitvi publikacije: Andrej Kurent, Aleksander Videčnik, Edi Mavrič in dr. Matjaž Kmecl (foto: Sašo Bernardi) ; KRESNIČKE ! Poslanstvo življenja izpričuje samo in edino smrtni j dan. V trenutku zadnje resnice postanemo Človek j ali pa ostanemo človek. i Edi Mavrič - Savinjčan KULTURA Kulturni teden v Gornjem Gradu Veijetno bodo morali v gornjegrajskem kulturnem tednu (pravico poimenovati kulturne dogodke v Gornjem Gradu med 14. in 21. oktobrom, sem si vzel kar sam) spregovoriti tudi kulturni analitiki. Vsekakor pa je nekaj stvari že sedaj popolnoma preglednih. 115-letnico kulturne aktivnosti v okolju, kjer pogoji za te reči niso bili vedno cvetoči, je treba sprejeti z rešpektom. To je dejstvo, ki že na prvi pogled ločuje kulturo v večjih naseljih, kjer so pogoji bolj ali manj stalni (denar, izražene potrebe publike, stalna izbira profesionalnih ali amaterskih izvajalcev, množica sponzorjev itd.), od pogojev na podeželju, kjer večina teh pogojev ni podana. Gre torej za zelo pomembno razvojno prvino, to je kulturno kontinuiteto, ki je na podeželju težje ostvarljiva kot v mestih. Šele kontinuiteta pa omogoča vse potrebne učinke, ki jih od razvite kulturnosti pričakujemo. Gornjegrajski kulturni teden je dokazal kontinuiteto v kulturi in kulturnosti tega kraja, potrdil je kulturne potrebe in zmožnosti ter hote ali nehote promoviral (odkril) tudi kulturni fundament, oporo, brez katere je kulturno početje mnogokrat kratkotrajno, vzorčno. Ta fundament so glasni ali tihi podporniki, to niso le gledalci in poslušalci. To so tudi pleskarji, čistilci in blagajničarke, to so sponzorji, to so slučajni prebivalci, to so zlasti "odlita" inteligenca, ki se navdušena vrača na prireditve ali pa samo na počitnice. To so tudi nedomači umetniki, to so gostilne, tudi tvorni del cerkve, ki je na tleh, med ljudmi - skratka: fundament je naboj, ki izžareva in vsrkava, ki posledično prile-plja kraju civilizacijsko znamko. Vse to velja za Gornji Grad, ki mu je njegov zgodovinski kulturni ritem skrbno odkrival Edi Mavrič-Savinjčan. Njegova publikacija Po njihovih stopinjah je odkritje in zapis nekega duha, ki se ne da. Ki ohranja kraj, ljudi, govorico in življenje skozi stoletja. Avtor dvigne zastor z letom 1880, ki pa po njegovem še zdaleč ni začetek. Tako kot vsaka igra, ki začenja že veliko prej in ki potrebuje še veliko vsega izza odra in zunaj dvorane. Takrat so v Gornjem Gradu ustanovili Narodno čitalnico. Tako je to le dogodek v nizu razvoja neke jezikovne, kulturne, zaved-nostne in tudi proizvodne civilizacije tega kraja. Avtor je z znanstveno doslednostjo pri zapisovanju in opisovanju tega razyoja, obšel mnoge možne špekulacije. Kar je zapisal o gornjegrajski kulturi, pravi avtor, "sedi"! Pripovedi, ustna izročila in bibliografsko pomanjkljivi zapisi, so lahko le spremljajoče ilustracije. Marsikaj bodo odkrila še poznejša proučevanja. Toda to, kar je v Mavričevem delu, je proučevalsko okostje, ki že takšno kot je, definitivno promovira kulturo in ljudi tega kraja. Vprašanje, ali je kulturni teden v Gornjem Gradu postaja neke nadaljevanke ali ima značaj promocije, je zgolj retorično. Gorogranski duh je danost, ki je nastajal stoletja. Zlit z mnogimi obrazi - od popotnika Benedikta, menihov, škofa Hrena, pedagoga in planinca Kocbeka, znamenitih učiteljev, župnikov in zdravnikov, padlih vojakov in talcev, ljudskih izumiteljev, obrazov celih družin, do mnogih, v publikaciji nepopisanih in neposlikanih Gornjegrajcev, to je ta duh. Vsak od njih ima svoj delež - vsi skupaj v ospredju zgodovinskega slovenskega osamosvajanja. Takšen teden ima še poseben pomen v uveljavljanju nove upravne razdelitve, v kateri je Gornji Grad spet dobil status, ki ga je nekoč že imel. Občina, ki prej ni bila središče, ima veliko več možnosti za svoj hitri uspeh, če produktivno izkoristi svoj duhovni ustvarjalni potencial. Gornjemu Gradu s takšno dediščino bo seveda mnogo lažje (seveda pogojno!). Za pridobitev pridevnikov upravnega središča, mu ne bo potrebno "prodajati megle". Strateško proučena in učinkovita izraba mnogih resurskih danosti, med katerimi je ta, o kateri govorim, redka toda potrebna dobrina, lahko Gornji Grad hitro popelje v družbo "pravih" občin. Marko Kmecl Glasbena šola Nazarje Koncert pedagogov ob otvoritvi dvorane Glasbena šola Nazarje ima vsako leto več učencev, zato potrebuje nove instrumente, več učilnic za pouk, več pedagogov in tudi primeren prostor, kjer lahko učenci in pedagogi svoje znanje pokažejo. Končno se je našel tudi takšen prostor, saj ima glasbena šola odslej v Gradu Vrbovec svojo dvorano. Otvoritev dvorane je bila v četrtek, 26. oktobra. Na njej je ravnateljica šole Olga Klemše spregovorila o novi pridobitvi, ki pa ni in ne bo zgolj glasbenega značaja, ampak bo lahko dvorana služila tudi za likovne in druge razstave. Pridobitev torej, ki ni zgolj šolskega ali občinskega značaja, ampak pomeni korak naprej za celotno dolino. Seveda pa se je prav domača občina še posebej zavzela za razvoj glasbene kulture in priskočila na pomoč glasbeni šoli z nakupom novega klavirja, brez katerega bi bila dvorana kot "telo brez duše". Olga Klemše se je za to potezo občinskemu svetu ih županu Ivanu Purnatu iskreno zahvalila. Zupan je nato izročil ključe klavirja pianistu glasbene šole Antonu Acmanu. Pianist Anton Acman in rogist Stefan Garkov med nastopom (foto: ToP) Otvoritvi so dali svoj čar pedagogi glasbene šole, ki so pripravili koncert. Profesor Stefan Garkov je skupaj z učenci šole Damjanom Zvipljem, Andrejem Mikekom in Tomažem Funtkom zaigral v trobilnem kvartetu. Anton Acman je zaigral na klavir, nakar sta v duetu zaigrali prof. Teodora Garkov (viola) in Katja Klemše (kitara). Silvana Gorjanc se je predstavila s harmoniko, rogist prof. Stefan Garkov in pianist Anton Acman pa sta nato nastopila skupaj. Za tem smo poslušali duet Davor Plamberger (vibrafon) - prof. Jelka Veber (klavir). Omenjena pedagoginja poučuje na Glasbeni šoli Velenje in je tokrat nastopila kot gostja. Na kitaro je zaigral Boris Štih, nato pa je nastopil še en duet - Bojan Zeme (klarinet) in Anton Acman (klavir). Koncert se je nadaljeval z muziciranjem vibrafona (Davor Plamberger) in kitare (Boris Štih), zaključil pa z nastopom oboista Jureta Vovka, dijaka srednje glasbene šole Velenje in lanskoletnega prvonagrajenca na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, in pianista Antona Acmana. Koncert, ki bo vsem prisotnim ostal še dolgo v lepem spominu ne samo zato, ker je bil prvi v tej dvorani, temveč tudi zaradi kvalitete izvajalcev. Šola sloni na dobrih učiteljih. Če to drži, potem to gotovo drži tudi za Glasbeno šolo Nazarje. KULTURA IN ORGANIZACIJE Razstava del akademske slikaike Terezije Bastelj v mozirski galeryi Mehkobnost tkanine Pred tednom dni je bila v prostorih mozirske galerije odprta razstava del akademske slikarke Terezije Bastelj. To je slikarkina letošnja že tretja samostojna predstavitev, medtem ko je v tem času uspešno sodelovala tudi na treh skupinskih razstavah v Šaleški dolini (dobitnica 1. nagrade EX TEMPORE - Šaleška dolina ’95), Piranu in New Yorku. Terezija Bastelj, ki živi in ustvarja v Gornjem Gradu, je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gustavu Gnamušu. Po diplomi je nekaj časa poučevala likovni pouk, nato pa je leta 1992 pridobila status samostojne kulturne delavke. Leta 1993 je postala članica Društva slovenskih likovnih umetnikov. O njenem delu, ki ga je tokrat postavila na ogled, je na otvoritvi razstave spregovoril umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek. Njegove besede nedvomno najbolj slikovito opisujejo razstavljene slike: "V kompozicijah nastalih že leta 1988, poimenovanih ’Stanje L’ in ’Stanje II.’ v kombinaciji oblik iz krp in barve, je slikarka Terezija Bastelj z zanjo značilno zagonetno simbolično vsebino vzpostavila začetek serije slik, ki so tokrat njena preokupacija. Samo da je svobodno, vsebino poudarjajočo organsko obliko obrobe omenjenih dveh slik tokrat zamenjala s slikarsko običajnejšim pravokotnikom. Zdajšnje slike, ki so v bistvu večje ali manjše volnene, na statvah ročno stkane tapiserije, zopet nimajo običajnih okvirjev. Vlogo okvirov je namreč v vseh primerih prevzel širok, gladek ali reliefno obdelan rob tkanine, ki je kot nekakšen poslikan paspartu najbolj trdni sestavni del slike. ’Sanje’ imenovane slike - tapiserije so zadaj vpete na konstrukcijo, ki dopušča v središčni s paralelnimi nitkami prepredeni niši spremenljivi del ’ozadja’ slik s poslikanim steklom in podobnim. Že zgolj tehnično zahtevno in domiselno Ljubljana skupinsko delo je slikarka s poslikavo, ter z dodatki kot je risba iz debelejše volnene vrvice, žice ter z raznimi domiselnimi vložki kot so stekleničke in podobnim, spremenila v privlačno vsebinsko in Dr. Mirko Juteršek čestita Tereziji Bastelj (foto: F. Kotnik) estetsko sodobno zasnovano likovno delo. Mehkobnost tkanine, nekakšna prosojnost, ki jo središčna kvadratna odprtina slik -tapiserij še stopnjuje, je nosilec sledov prekrite figuralike, večinoma v nežni svetli barvni kombinaciji, učinkovitem izhodišču za sanjarjenje." Otvoritev razstave, ki je odprta do 10. novembra vsak dan od 16. do 18. ure, je z igranjem na klavir polepšal pianist Anton Acman. Franci Kotnik Zahvale iz Bosne za medicinsko pomoč Sredi junija letos je bila poslana na področje Gračanice v severni Bosni doslej že deveta pošiljka humanitarne pomoči v zdravilih, sanitetnem materialu in medicinskih pripomočkih. Za pomoč je preko radioamaterjev zaprosil Zdravstveni dom v Stjepan Polju, kjer so pošiljko srečno in v celoti prejeli. Zbiranje pomoči je potekalo v okviru Območne organizacije Rdečega križa Mozirje. Stjepan Polje s 3600 prebivalci leži pod znano in strateško važno planino Ozren, na kateri so potekali srditi boji med Srbi in Muslimani. Tem je v zadnjem času uspelo osvojiti velik del Ozrena, s katerega so Srbi ves čas vojne granatirali in raketirali muslimanske vasi in mesta, med katerimi je tudi Gračanica z okolico zelo hudo trpela. Med Gračanico, Stjepan Poljem in Mozirjem poteka že četrto leto preko radioamaterske KV zveze izmenjava humanitarnih sporočil, saj živi v naših dolinah še precej beguncev oz. delavcev iz tega dela Bosne. Prav radioamaterji, predvsem pa neumorni predsednik radiokluba v Stjepan Polju Mevludin Memič, so si prizadevali za grafično lepo oblikovane zahvalne listine, ki so jih prejeli: Območna organizacija Rdečega križa Mozirje, Karitas Mozirje, Zdravstveni postaji Ljubno in Gornji Grad, Lekarna Ljubno ter še trije posamezniki. Preko Rdečega križa in Karitasa se mestna skupnost Stjepan Polja želi zahvaliti vsem tistim posameznikom, ki so prispevali ali zbirali pomoč za izredno velike potrebe njihove zdravstvene službe. Tako kot vse dosedanje humanitarne akcije je tudi zadnja dokazala pripravljenost mnogih naših ljudi pomagati trpečim ljudem v nesrečni Bosni. Ludvik Es Razstava likovnih del Gorana Horvata to: Zlatko! Slikar Goran Horvat iz Nizke je minuli mesec razstavljal v galerijskem prostoru ČZD Kmečki glas v Ljubljani. Na otvoritvi, ki je bila v sredo, 4. oktobra, je spregovoril likovni kritik prof dr. Mirko Juteršek, v kulturnem programu pa je sodelovala Jerca Mrzel. Goran Horvat je za še eno uspešno razstavo prejel številne čestitke in pohvale. KF Pri cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah gačno od lanskega. Zelo se je povečala staroslna razlika, saj je najmlajši udeleženec štel 17 let, starosta med pohodniki pa je bil 60-letnik. Romarje je opogumljalo prelepo jesensko vreme, zanimiva srečanja z ljudmi pa so potovanju dala poseben čar. Romarji so poskrbeli tudi za duhovno hrano, saj so jih neprestano spremljale narodne in cerkvene pesmi ter seveda molitev na nekaterih krajih. S pomočjo tega so pozabili na čas, mačim mlekom in čajem. Drugi dan so romarji najprej obiskali Velesovsko cerkev v Adergasu, nato pa so potovali po nekoliko odmaknjenih poteh proti Brezjam. Kljub utrujenosti nihče ni mogel skrivati sreče, ko so prišli k Marijini cerkvi na Brezjah, kjer so jih pozdravili domači župnik in romarji, ki so se k maši na Brezje pripeljali. Takoj po končani poti so romarji že razmišljali o prihodnjem letu - takrat namreč ponovno nameravajo peš na Brezje. P. K. Kokarje Tragedija v Slapnikovem hlevu Kaj je bil vzrok tragedije v hlevu zakoncev Slapnik iz Kokarij, ki se je zgodila minuli ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah, v času, ko zaključujemo redakcijo, še ni znano, dejstvo pa je, da je poginilo 12 krav. Kot je povedal Jože Slapnik, je tega jutra ob 4.45 uri zaslišal oglašanje živine v hlevu, zato je takoj stekel gledat, kaj se dogaja. Ko je prižgal luč, je videl, da je v vrsti na levi strani hleva od osmih krav pokonci le ena, na desni pa od osmih tri. Tri krave od tistih, ki so ležale, so še kazale znake življenja, zato jih je takoj odklenil in jim skušal pomagati, vendar je bilo prepozno. Jože je o tem takoj obvestil veterinarje in policijo. Kriminalisti, ki so pregledali kraj dogodka, so največjo verjetnost za pogin krav pripisali električnemu grelniku vode (bojlerju) oziroma električnemu toku. Gospodar se s tako teorijo ni strinjal, saj je prepričan, da bi v tem primeru moral tok udariti tudi njega, ko je reševal krave, poleg tega pa je bil grelnik vode izključen. Zato je zahteval analizo vzorcev krme in vode ter pregled poginulih živali. Kraj dogodka je pregledal tudi kriminalist s službenim psom, vendar ni našel nobenih sledi. Tega jutra je namreč rahlo deževalo. Kriminalisti so s sabo na strokovni pregled odpeljali tudi omenjeni grelnik vode, nobenih rezultatov pa v času, ko o tem poročamo, še ni. Zato vas bomo z njimi seznanili v prihodnji številki. Franci Kotnik Grozljiv prizor v hlevu (foto: F. Kotnik) Z Rečice so ponovno romali na Brezje Skupim Recicanov, ki so se lani po dolgih letih podali na dolgo pes-pot na Brezje, vest in želja nista dali miru. Lani so spodbudo za dolgo pot dobili od dveh krajanov Ljubnega, letos pa je skupino romarjev k Marijini cerkvi na Brezjah vodilo več vzrokov. Tako se je v začetku oktobra zbrala na Rečici skupina 12 romarjev, ki so dolgo pot pričeli zgodaj zjutraj v farni cerkvi s sveto mašo. Nekateri od udeležencev so pot na Brezje že poznali, saj je bila trasa podobna kot lani, torej Rečica, Gornji Grad, Črnivec, Šenturska gora, Velesovo, Visoko, Strahinj, Podbrezje in končno Brezje. Letošnje romanje je dru- žulje in boleče noge. Prvi dan, ko so se romarji z Rečice že bližali Velesovemu, kjer so nameravali prespati, so malo pred zaključkom poti naključno srečali g. Mita Trefalta. Znani televizijec jih je malo razkužil s “kačjo slino” in jim zaželel srečno nadaljevanje poti. Pri Bašljevih dobrotnikih, kjer so rečički romarji tudi letos brezplačno prebili noč, so jih pogostili s potico, do- trGOVINA-EN KRAJCAR j .. fik « S»«M' tel: 841-512 KOMPOT ANANAS 104,90 RUM FRUCTAL 1 1 999,90 DET. ZA POSODO 3 1 299,90 MEHČALEC 4 L 299,90 PAMPERS PLENICE 1399,00 MILKA MELEČNA 99,90 MILKA OSTALE 104,90 BANANE 89,00 RIŽ SPLENDOR 99,90 %;' PŠENIČNA KRMILNA MOKA 15,90 + P.D. KORUZNA KRMILNA MOKA 20,90 + P.D. JEČMEN 19,90 + P.D. MLEKOVIT 25 kg 4.290,00 Zaposlimo trgovko z izkušnjami! Piše: Aleksander Videčnik Škrat na Vodolah V okolici Gornjega Grada je znana pripoved p tem, da je bil kmet Vodušek zelo bogat, pa prav tako skop. K Vodušku pa je redno zahajal škrat. Zanj so imeli vedno kaj za pod zob. Nekoč so mu pripravili štruklje, toda lačna dekla jih je našla in pojedla. Ko je škrat to ugotovil, ji je dejal: "Ker si pojedla moj štrukelj, boš nesla moj punkelj". Baje poslej dekla hodila, kot bi nosila težko breme. Škrat v Suhem Vrhu Kmetija Suhovršnik pri Novi Štifti je bila redno obiskana, tja so namreč hodili škrati. Ponoči so prinašali žito. Ko so se razbremenili tovora, so žvižgali. Najraje so to počeli na podstrešju. Toda ko so neke noči prišli fantje pod okno domačih deklet, so škrate opazovali in jih nagnali. Od tedaj niso več zahajali na Suhi Vrh. Zlodej v Gradišču Prav nenavadna je zgodba o "hacipikl-u". Tako so imenovali vraga, ki je redno hodil po Gradišču. Baje so ga lahko opolnoči poklicali, tedaj je delil denar. Hudič v Suhem Vrhu Baje je nekaj časa Suhovršnik slabo gospodaril. Težave so se stopnjevale, hkrati pa tudi obup. Nekega dne je prišel k njemu v lovsko obleko opravljen gospod. Prav prijazno sta se s kmetom pogovarjala. Suho- Ljudske vraže in verovanj a vršnik mu je potožil svoje težave. Gospod malo pomisli, potem pa reče: "Če mi daš tvojo hčerko, boš imel toliko zlatnikov, da jih bo pod (skedenj) poln." Ko mu je kmet obljubil hčer, je gospod res pokril ves pod z zlatniki. Gospoda je zanimalo, kdo bo to bogastvo varoval. Kmet se je hotel prikupiti dobrotniku in ga je prosil, da ga naj kar on (gospod) čuva... Hipoma se je sredi travnika naredila velika luknja in zlatniki so se skotalili v njo in izginili. To je Suhovršnika hudo razočaralo. Domača hči je prav tedaj nesla koscem kosilo in jim potožila, kako da jo oče prodaja. Žalostna se je vračala domov. Ko pa je prispela do predela, kjer so rastli jeseni, je nenadoma potegnil strašen vihar in dekle je izginilo. Ljudje so bili prepričani, da jo je prišel zlodej iskat. Križ na stropu v Štoku Gospodar Štoka (Gornji Grad) je imel brata v Lešah. Nekoč sta se sprla do te mere, da sta hotela vse skupaj razrešiti z dvobojem. Štokovni je pričel brusiti sabljo. Ko jo je dobro nabrusil, je z njo navkriž zamahnil proti stropu. Ko se ozre navzgor, vidi na stropu krvav poševni križ. Ta prizor je moža spametoval, da se je z bratom po mirni poti sporazumel. Čarovniški ovčar Kmet Prodnik iz okolice Solčave je imel velik trop ovac. Potreboval je kar dva pastirja. Eden je pasel stare ovce in mrkače, drugi pa jagnjeta. Kot pač v življenju rado nanese, si ljudje niso vedno naklonjeni. Pastirja sta se mrzela, kot redko kdo. Jagnjičar je znal tudi čarati, to so vsi vedeli. Iz hudobije je zacopral jagnjeta. Mnoga med njimi so pocrkala. Nesrečen pastir je šel k župniku po nasvet kako naj ravna, da odvrne to nesrečo od sebe. Moder mož ga potolaži in reče, da bo izgubil še eno ovco in potem nič več. Kmalu je na paši zdivjal oven vodnik. Ljudje so ga ulovili in ga spravili v domač hlev. Pa ni šlo lahko, oven je ušel in se vrnil na planino. Tam pa ga je pričel loviti volk, ki je bil sam vrag. Tako sta se lovila, da se je okoli Olševe vse treslo... Zahomski organist ni bil nestrpen do soljudi, bil je pravičen in ugleden mož. Mrzil pa je tiste, ki so hodili k maši le zato, da so potem popivali ali kako drugače "kradli Bogu čas". Dolgo časa je opazoval dva možakarja, ki sta prihajala na kor in sedela na klopi za orglami. Tam pa nista molila, ampak kovala načrte za njune nepoštene kupčije. Niti nista videla pred oltar, da bi vsaj malo sledila dogajanju v cerkvi. Nekoč je organist sklenil z možakarjema obračunati. Hotel je, da ne prihajata več na kor in motita pevce, najbolj pa njega, ki je oba nepridiprava dobro poznal. Neke nedelje se je odločil! Fantu, ki je "gonil" meh, je naročil, da mora pred darovanjem močno pritiskati, da bo dovolj "sape". Fant je seveda rad storil, kar mu je prijazen organist naročil. Poskrbel je, da so piščali orgel imele dovolj zraka ob določenem času. Po pesmi, po darovanju, je organist odprl vse registre orgel, te so bučale, da so ljudje v cerkvi pogledovali Čarostrelec Že dolgo je tega, ko so povsod lovili divji lovci. Nekoč so bili tudi Planinšci, Gambel, Nace in Pavel. Baje so se sprli zaradi delitve plena in so se med seboj obstreljevali. Najbolj pameten med njimi, Pavel, pravili so mu tudi "ta coprasti Pavel", si je narezal prste in v lastni krvi lovil krogle. S krvjo jih je zacopral, da so letele nazaj na tistega, ki jih je izstrelil... proti koru... Možakarja za orglami nista slišala svojega glasu in sta na ves glas vpila o tem, katerega voli so boljši in kako bo kateri od obeh ogoljufal kakega kmeta... Nenadoma pa organist neha igrati in orgle utihnejo. Glas obeh mešetar-jev pa je bilo slišati po vsej cerkvi... Ljudje so vedeli, da gre za možakarja, ki sta rada mastno zaslužila na račun kmetov in kar privoščili so jima sramoto, pred vso faro. Baje nista nikoli več sedela za orglami. Od tedaj dalje sta opravljala pobožnost v klopi cerkve. Baje sta tistega usodnega dne tudi doma doživela presenečenje. Ženi sta se dogovorili, obe sta bili v cerkvi in slišali sramoto, da bosta kosilo tako popoprali, da jima bo hudo vroče. Res sta tako tudi ravnali. Tisti Štefan vina, o katerem je bila stava tedaj za orglami, pa nista nikoli izpila. Kot vedo povedati stari ljudje, sta to bila H. in Z., saj ne gre, da bi ju sedaj, ko ju že dolgo ni med živimi, tako grdo "obirali". Organist in mešetarija Živali v pregovorih in rekih Pravo bogastvo ljudskega izročila so reki in pregovori. Številni vključujejo vsebinsko tudi živali. Ta zvrst ljudske modrosti najde le redko "na svetlo", izvira pa gotovo iz davnih časov, vsaj po vsebini sodeč je tako. Ako bi koza rep imela, bi se muh branila. Ako bi ljudje ne mrli, konj ne drli, bi bili že davno svet podrli. Ako bi mačka konja skotila, bi šel na peč. Ako ima priklenjen pes več kosti, vendar jih drugim ne prepusti. Ako koza laže, rog ne laže. Ako stopiš mački na rep, zacvili. Babe, fajfe in konja ne posojuj sosedu. Bel konj in velika ženska sta dve nesreči pri hiši. Beseda ni konj. Bika zgrabi za roge. Bližnji pes je najhujši. Boječ pes huje laja kakor grize. Bo vrnil kot maček salo. Bog ni dal kozi dolgega repa. Bog ni dal volu rogov, da bi se bodel. Bog že ve, zakaj rep prikrajša. Bolje danes kos, kakor jutri gos. Bolje dati volno, kakor živo ovco. Bolje je prihranjeno jajce, kakor sneden vol. Bolje je vrabec v roki, kot golob na strehi. Bolj kot ovca mekeče, več volkov se steče. Bolje živ pes, kakor mrtev lev. Brez starega vola, ne gre voz iz Dola. Če je šla krava, naj gre še tele. Kjer je krava, naj bo še tele. Če krava veliko veka, ima malo mleka. Če pes ošanti, vedno ga love. Če se kozel navadi na sol, rad liže. Čeprav odrežeš svinji rilec, bo še vedno rila. Če volkovi tulijo, zvest pes ne zapusti črede. Čigar kokoš, njegovo jajce. Zgodovinska posebnost vabi Zgornja Savinjska dolina ima poleg naravnih posebnosti še veliko kulturno - zgodovinskih lepot. Med slednje sodi gotovo mala cerkvica vrh Primoškega hriba. V njej so med prenavljanjem odkrili dobro ohranjene romanske dekorativne poslikave. Strokovnjaki zatrjujejo, da podobnega primera zlepa ne poznajo. Sam ogled, brez poznavanja skromnih zgodovinskih podatkov, ne bo zadostoval, vsaj ne ljubiteljem podobnih spomenikov. Žal je arhiv nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu izgubljen, zato podrobnih podatkov o cerkvici sv. Primoža in Felicijana ni- mamo. Na prečnem tramu podvoj je zapisana letnica 1094, kot leto dograditve. Z ničemer se ta podatek ne da strokovno utemeljiti, to bodo pokazale nadaljnje raziskave, ki jih načrtuje celjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Toda če upoštevamo zapise znanega umetnostnega zgodovinarja Avgusta Stegenška v knjigi Dekanija gornjegrajska, potem smo uganki nekoliko bliže. Že tedaj, to je bilo leta 1905, je opozoril, da je vsaj del zgradbe romanski, to potrjuje tudi sedanje odkritje oken, ki so brez dvoma iz tega obdobja. Še okoli leta 1560 sta bili vrh ostrega hriba dve zgradbi. Cerkvica sv. Felicijana in kapelica sv. Florjana. Obe sta imeli po Stegenšku na stre- hah lesen stolpič. Na severnem delu, tik nad hudo strmino je po mnenju pisca stala kapelica. Očitno je tedaj bila cerkvica zelo majhna. Kot je ugotovljeno, so jo pozneje dozidali, verjetno hkrati, ko so kapelico sv. Florjana podrli. Stegenšek meni, da so kapelico podrli okoli srede 16. stoletja. To se ne ujema z vizitacijskim zapisnikom iz leta 1631. Ignac Orožen ga je v knjigi Das Dekanat Oberburg (1877) prevedel in ga v latinščini iz iz- virnika prepisal. Iz vsebine je razvidno, da je vizitator tedaj videl še obe zgradbi. O kapeli ni bistvenih pripomb, jo pa navaja. Za "cerkvico na gori" pa zahteva zazidavo oken in izdelavo novih, večjih s steklom v njih. Iz tega bi smeli sklepati, da so romanska okna bila zastrta z opno in ne steklom in da niso zaradi majhnosti omogočala dovolj vidljivosti v cerkvi. Zapisal je tudi, da je v cerkvici en sam oltar. Tako bi torej lahko sklepali, da so kapelo rušili po letu vizi-tacije, torej v sedemnajstem stoletju. Gotovo je, da je stavba doživljala skozi čas veliko sprememb. To je bilo običajno pri sakralnih stavbah. Raziskave bodo pojasnile, kdaj je narejen prizidek in kdaj približno zgrajen zvonik. Sedanji izgled je pač posledica raznih posegov v zgradbo. Notranja oprema cerkvice je seveda tudi bistveno drugačna, kot je bila ob navedeni vizi-taciji, ko zapiše vizitator, da je v cerkvi en sam oltar. Kot navaja Stegenšek, je oltar sv. Primoža in Felicijana delo Ivana Cesarja iz Mozirja. Sedanji oltar sv. Florjana pa je po njegovem mnenju prenešen iz katere druge cerkve in je bil nekoč posvečen Mariji Roženvenski. Restavratorka celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine prof. Anka Aškerčeva, ki je strokovno opisala dosedanje ugotovitve v tej cerkvici, domneva, da je letnica izgradnje na prekladi dveri stvarna. Sicer pa bo raziskava pokazala ali to drži ali ne. Vsekakor je tam zapisano: "Od prvo virnih kristjanov sim bla pustavlena v leti 1094". Morda je celo res tako kot piše! H cerkvi se pride po cesti na Menino, ki zavije iz Bočne. Pod kmetijo Spodnji Sempri-možnik je treba pustiti železnega konjička in se napotiti h kmetu, ki poskrbi za spremstvo in ogled. ÜL) PEJfVQ VfRMH MSTiANOV S/ft 8lA ftSfAVUNAVLO)ftCßh- IvZvcmrt VmPommtHUivitäU Napis na prekladi vhodnih vrat Ocetno itmfotograf^ V prejšnji številki smo objavili sliko kulturnikov iz Radmirja. Ivan Slatinšek iz Mozirja nam je sporočil nekaj več o sliki. Gre torej za pevski zbor 'Zarja' iz Radmirja, ki ga je vodil Franc Natlačen. Hkrati je poslal sliko radmirskega tam-buraškega zbora iz 1937. Z leve sedijo: Anton Klemenčič, Franc Petek, Franc Natlačen, Burja. Stoje z leve: Anton Benda, Nerat, Ivan in Franc Krajnc. Bili so tako tamburaška kot pevska skupina. NASVETI Zdravniški nasveti KMETIJSKA BALE NA TRAVINJU SVETOVALNA ' SLUŽBA SLOVENIJE Vprašanje: Star sem 45 let, zdravim se zaradi povišanega pritiska. Že nekaj let jemljem zdravila za znižanje krvnega pritiska, za odvajanje vode in za živce. Ker ni nobenega pravega učinka, sem zadnjič rekel svoji zdravnici, naj me pošlje še h kakšnemu specialistu v Ljubljano. Zabrusila mi je, da me lahko pošlje, ampak da bom moral najprej predvsem sam kaj narediti za svoje zdravje. Potem je nekaj namigovala na pijačo in cigarete, pa z očmi me je premerila okoli pasu. Zelo sem se razburil. A bolniki res nimamo nobenih pravic več? Lojze Odgovor: Dragi Lojze! Pravzaprav se vam je zgodilo skoraj tako, kot da bi se zdravili pri meni. Razlika je le v tem, da jaz nič ne namigujem, ampak kar naravnost povem, če se mi zdi potrebno. 0, dragi Lojze, bolniki imate pravice! Imate pravico izbire osebnega zdravnika, izbire specialista (Seveda to ne pomeni, da imate pravico izbire cele serije specialistov iste specialnosti.), predvsem pa imate pravico izvedeti vso resnico o svojem zdravju. Slednja je navadno najbolj boleča, posebej kadar bolnik zve, da si je za svojo bolezen v veliki meri kriv sam. Če bolnik ne sodeluje, ne more biti nobeno zdravljenje uspešno. Posebej velja to za bolezni, pri katerih je zelo pomemben življenjski slog. Povišan krvni pritisk je že ena od bolezni, ki jo lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. To je pomembno še zlasti pri bolnikih, ki imajo poleg povišanega krvnega pritiska tudi sladkorno bolezen in povišane maščobe v krvi. Sprememba življenjskega sloga je najmanj nevaren način zdravljenja povišanega krvnega pritiska. Istočasno je to največ, kar lahko naredi bolnik za svoje zdravje. Pravzaprav bi se moralo vsako zdravljenje povišanega krvnega pritiska začeti z nasveti za spremembe v načinu življenja. Sem sodi zmanjšanje telesne teže, redna telesna aktivnost, omejitev pitja alkoholnih pijač, opustitev kajenja in omejitev uživanja natrija (kuhinjska soli). Imam občutek, da se vam vaša zdravnica sploh ni upala vsega tega razložiti, saj je kar nekako pričakovala vašo jezo. Jaz bom to tvegala. Povedala vam bom, da lahko že nekaj izgubljenih kilogramov povsem normalizira krvni pritisk. In da manj kot 30 mililitrov alkohola na dan ne povzroča povišanja krvnega pritiska. Kolikor ga zvrnete več, vam krvni pritisk povišuje. In da bolniki, ki so redno telesno aktivni, lažje shujšajo, nehajo kaditi in bolje prenašajo strese. Zato je tudi njihov krvni pritisk nižji. Omejitev kuhinjske soli v hrani na 6 gramov na dan lahko krvni pritisk močno zniža. Tako pri blago povišanem krvnem pritisku včasih sploh ni potrebno zdravljenje z zdravili, če se bolnik drži omejitve, pri težjih oblikah pa je potreben nižji odmerek zdravila. Pomembne so še druge dietne omejitve. Predvsem mislim na omejitev maščob v prehrani, svetujejo tudi dieto, bogato s kalijem, nekateri tudi omejevanje količine prave kave itd. Sicer sem pa prepričana, da vam bo vaša zdravnica rada razložila vse, kar vas zanima v zvezi s spremembo načina življenja. Sploh pa se mi pa zdi, da vas to bolj malo zanima. Vi bi najraje kar lepo naprej po svoje živeli (pa če še tako nezdravo), zdravniki naj pa naredijo, da boste spet zdravi... Bojim se, da jim brez vašega sodelovanja to ne bo uspelo, pa če jih zamenjate še toliko (zdravnikov namreč). dr. Maja Natek, spec. spl. med. P. S. Dragi Lojze, lepeh vas prosim, nikar se ne razburjajte! Pozabila sem vam namreč povedati, da tudi jeza viša krvni pritisk. V septembru in oktobru, ko je bilo še lepo vreme, je veliko kmetov zadnji odkos siliralo v valjaste bale. Zadnjo košnjo je res najbolje, da silirate v bale, še posebno tisti, ki ne delate sendvič silaže s koruzo. Vse lepo in prav, ampak te bale je po končanem ovijanju najbolje odpeljati pod streho oz. odstraniti s travnika. Na travnikih vidimo vedno več bal, ki ležijo tam, kjer se je končalo ovijanje. Poleg tega, da kazijo videz okolja, lep razgled, se bo v spomladanskem času pojavil problem. Vsaka ležeča bala pokriva cca 1 m2 travne površine. Tam, kjer leži bala, bo v začetku nastala svetlo zelena lisa, ki je posledica pomanjkanja sončne svetlobe (ni fotosinteze). S svetlo zeleno barvo se že naznanja propad trav in detelj. Na tem mestu pa se bodo slej kot prej pojavile zeli. Če teh zeli ne boste zatirali, se bodo začele širiti in kmalu bodo postale pleveli. Pleveli so tiste rastline, ki jih je preveč na določeni površini in jih je potrebno zatirati. Spomladi se bodo začele širiti zeli, ki lahko zaple-velijo tudi večjo površino kot le 1 m2. Kjer ne boste bal pospravili s travnika, bo potrebno spomladi ta prazna mesta po odstranitvi bal dosejati. Če imate na travniku 10 bal, sicer to ne zavzame tako velike površine - le 10 m2, vendar bo potrebno dosejati travno mešanico ali posamezno travo. Za 10 m2 potrebujete približno od 3 do 5 dkg travnega semena. Katero seme boste dosejali, je odvisno od vrste tal in od načina rabe travne površine. Za dosetev je res potrebno malo semena, pa tudi malo časa vam bo to delo vzelo, pa vendarle je bolj enostavno, da odstranite bale s travnika takoj po končanem siliranju ali še bolje - pred ovijanjem. Da bi preprečili širjenje zeli oz. plevelov na travinju je potrebno bale čimprej odstraniti s travnika. Z dosetvijo pa boste zatrli oz. zmanjšali nevarnost zaple-veljenja z nezaželjenimi rastlinami na travniku ali pašniku. In kako naj stojijo bale v skladišču? Pravilno: T 1 i i i 'j' Nepravilno: dS Tatjana PEVEC, dipl. inž. kmet. SPIX-TIPLES TRGOVINA IN PREDELAVA LESA, d.o.o. Zgornje Pobrežje V obdobju od 1. septembra do 15. maja odkupujemo: bukovo, češnjevo in javorjevo hlodovino vseh klas. te Plačilo po prevzemu. Informacije: 0609-624-771 tel./fax: 831-371 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Tečaj za varno delo z motorno žago V eni prejšnjih številk Savinjskih novic je bil kratek informacijski sestavek o problematiki sečnje gozdnega drevja in obvestilo kmetom lastnikom gozdov, ki sami opravljajo sečnjo gozdnega drevja v svojih gozdovih, da bo organiziran tečaj na to tematiko. Kot je bilo napovedano, je bil v organizaciji CE Zavoda za gozdove Slovenije in OE Nazarje, tečaj izveden 6. in 7. oktobra, v čudovitih vremenskih razmerah in lepem okolju na "Krašici" nad Naz-arjami. Prvi dan se je odvijal predvsem na poligonu GG Nazarje. Poligon je ostal še iz časov vsakoletnih tekmovanj gozdnih delavcev (od izbirnih tekmovanj do evropskih prvenstev). GG Nazarje ga je z razumevanjem dal na razpolago in ga opremil s potrebnimi sortimenti, za kar smo mu organizatorji zelo hvaležni. Na poligonu je bil izveden najprej teoretični del - predstavitev sodobne motorne žage, glavnih sestavnih delov, delovanje in vzdrževanje ter prikaz orodja, opreme in sredstev za varno delo. Po predavanju so inštruktorji demonstrirali izvedbo zaseka, podžagovanja, podiranja, prežagovanja in kleščenja - to je vseh faz podiranja gozdnega drevja. Vse to je trajalo do malice, ki je bila ob 12. uri. V popoldanskem delu - do 17. ure - so inštruktorji pregledali motorne žage tečajnikov in kritično ocenili vzdrže-vanost le-teh in dali napotke za odpravo pomanjkljivosti. Zatem so tečajniki po skupinah s štirimi inštruktorji praktično izvedli faze podiranja, ki so jim bile dopoldan prikazane na poligonu, nato pa kot po vsa- kem delovnem dnevu očistili motorne žage. Drugi dan so se v štirih skupinah tečajniki z inštruktorji preselili s poligona v gozd, v pravo delovno okolje. Najprej so inštruktorji izvedli podiranje drevja po prikazanih postopkih na poligonu, zatem pa so tečajniki, pod budnimi očmi inštruktorjev, samostojno preizkusili, kaj so se naučili. Lahko trdim, da so se res mnogo naučili. Po malici je bila še demonstracija sproščanja obviselih dreves, čiščenje motork in zaključek tečaja. Tečaja se je udeležilo 14 lastnikov gozdov vseh starosti, od 17 do 40 let, najstarejši pa je imel kar 58 križev na plečih. Vsak je v svojem gozdu podrl že stotine, nekateri tisoče m3 gozdnega drevja, vendar je bilo mnenje vseh, da bi ob tem znanju, ki so si ga pridobili v teh dveh dneh, vse podrte kubike opravili z mnogo manjšimi napori, predvsem pa bolj varno. Inštruktorji (3) so bili iz Gozdarskega šolskega centra iz Postojne, eden pa naš domači iz GG Nazarje. Vsi so res vrhunski strokovnjaki na svojem področju, sigurno najboljši v Sloveniji in se jim (upam, da to odobravajo vsi tečajniki) v imenu udeležencev in v imenu Zavoda za gozdove Slovenije najlepše zahvaljujem za posredovano znanje. Zahvala gre seveda tudi udeležencem tečaja, da so kljub dolgoletni praksi pri delu v gozdu tako zavzeto sprejemali nova spoznanja gozdarske stroke. Zaradi omejitve števila tečajnikov je bilo interesentov za tečaj več, kot se jih je lahko udeležilo prvega te- čaja, zato smo se takoj dogovorili, da tečaj še enkrat ponovimo in sicer 27. in 28. oktobra na istem mestu. Prijavljenih je že 16 interesentov in prepričan sem, da bo ravno tako uspel kot prvi. To je začetek izobraževanja Na tridnevni ministrski konferenci Okolje za Evropo v Sofiji od 23. do 25. oktobra so se zbrali ministri za okolje in različni predstavniki vlad vseh evropskih držav ter predstavniki najpomembnejših mednarodnih organizacij in institucij, ki skrbijo za okolje. Na zasedanju so bila obravnavana tri pomembna področja: - strateški načrt za ohranjanje biološke pestrosti in varovanja krajin - financiranje okoljskih aktivnosti - udeležba javnosti kot pomembnega inštrumenta varovanja okolja. Konferenca kaže na pripravljenost evropskih držav za skupno varovanje okolja in s tem tudi uveljavljanje principov trajnostnega razvoja. Tudi na tej konferenci so bili podpisani novi mednarodni dogovori. Po podpisu mednarodnih konvencij pa pride najpomembnejša faza: potrebno jih je uresničevati. Tu pa pridemo do spoznanja, da je vloga javnosti pri varovanju okolja ključnega pomena. Država namreč pri uresničevanju okoljske politike potrebuje sogovornika. Javnost mora povedati, kakšno okolje želi imeti in kaj je zanj pripravljena storiti. Kajti državljani poznajo svojo državo in njene značilnosti bolje kot katerakoli vlada. Zaradi številnosti in primarnega interesa živeti v prijaznem okolju so bolj učinkoviti in prodorni kot vladne ustanove. Ker javnost živi, dela, potuje in se igra v svojem okolju, ima vsak posameznik interes za ohranitev njegove lepote, zdravja in trajnosti. Udeležba javnosti v postopkih odločanja o zadevah varstva okolja koristi javnosti, ker lastnikov gozdov s strani Zavoda za gozdove Slovenije, ki ga bomo v prihodnjih letih še nadaljevali na drugih področjih gozdne proizvodnje. Jože Jeraj, dipl. ing. gozd. posameznikom omogoča večji vpliv na sprejemanje odločitev o zadevah varstva okolja. Hkrati se posamezniki seznanijo s tem, kakšne nevarnosti in obremenitve pomenijo določene dejavnosti zanje in za njihove družine. Imajo občutek in možnost, da neposredno vplivajo na razmere v lastni državi. Svoje poglede in stališča na določen problem lahko predstavi državljan kot posameznik. Veliko bolj učinkovito pa je delovanje v organizirani obliki. V Sloveniji je vrsta prostovoljnih nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z okoljskimi problemi. Naj jih nekaj naštejem: Prirodoslovno društvo Slovenije, Društvo za opazovanje ptic Slovenije, Slovensko ekološko gibanje, Sklad za varstvo narave, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza gozdarskih društev. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je bilo pred leti organizirano društvo za varstvo okolja, ki že dolgo ne deluje več. Aktivno je Savinjsko gozdarsko društvo in turistična društva ter ribiške in lovske družine. Treba je priznati, da javnost Zgornje Savinjske doline danes ni tako organizirana, da bi lahko kot enakopraven sogovornik vplivala na razvoj doline. Torej se na milost ali nemilost prepuščamo modrosti naših političnih voditeljev in strokovnih vladnih ustanov. Te vrstice sem zapisal v premislek vsem, ki jih zanima ohranitev kvalitetnega okolja naše doline in so pripravljeni zato tudi kaj storiti. Treba bo zbrati pogum, žrtvovati prosti čas in poiskati neko obliko skupnega delovanja. Lep pozdrav! Zeleni Franček f, Udeležba javnosti pri varovanju okolja MLADI BOBENČEK Hallo! En lep jesenski pozdravček! Kako napreduje šola? So tovarišice pridne? So odmori dovolj dolgi? Kaj se dogaja? Bi mi kdo zaupal? To je čisto preprosto. Vzameš list papirja, pa en svinčnik in nakracaš nekaj zanimivega nanj. Resje rahla težava v tem, da je potrebno list papirja spraviti v kuverto, pa "napopatC' znamko in na koncu še ta "omot" vreči v nabiralnik. Ja, pa ne pozabi napisati vsaj približen naslov Savinjskih novic. Potem pa počakaš, da to stvar bobenček objavi na svojih straneh. To je znak, da je bobenček zadevo prebavil in je z njo zadovoljen. V redu! Upam da sem te prepričala in pripravila k sodelovanju. Sicer pa te danes bobenček nagovarja k preurejanju tvojega, če se ne motim, priljubljenega "kosa pohištva"-postelje. Pa previdno ravnanje s škarjami! Če pa ti je od vsega tega največ do dobre papice, pa kar kuhljo v roko in dober tek. Postelja v novi preobleki Kdo pa ne bi rad živel v lepo urejenem stanovanju. Gotovo si tudi ti želiš zvečer zaspati v lepi postelji. Obstaja pa možnost, da si se postelje že rahlo naveličala. To ne bi smel biti resen problem, saj obstaja na svetu ogromno tekstila, ki z nekaj domišljije lahko zelo polepša tvojo sobo oziroma posteljo. Blago za izvršitev obnove tvoje postelje je najbolje iskati v kaki industrijski prodajalni, saj so potrebne večje količine tkanine. In kakšni materiali bi bili primerni? Najbolj naravno, najcenejše, dovolj trdno in pralno blago uporabi! To je bombažna tkanina. Razne vrste tkanja in za zimski čas še kosmaten bombaž (flanela) bodo gotovo prispevali ne le k pestremu izgledu ampak tudi k ustrezni kvaliteti za uporabo. Kar se tiče barv izberi take, za katere se ti zdi, da se jih ne boš kmalu naveličala in da pristajajo stilu tvoje sobe. Priporočam že nekaj časa modno 'peachwoi šivanje izdelka iz kosov ali koščkov raznovrstnega blaga (krpanka). Če greš h kakšni šivilji bi ti mogoče rade volje odstopila nekaj ostankov blaga. Tak "mosaik" je prav zabavno sestavljati. Opozoriti te moram na to, da se bombaž krči. Priporočam pranje blaga pred pričetkom šivanja, v nasprotnem primeru pa moraš sešiti prevleko za blazino večjo, kot bo po pranju. Šiv naj bo trden (2 do 3mm vbod), saj bo le tako bombažni izdelek vzdržljiv pri pranju in uporabi. Zelo lepe so kombinacije cvetličnega vzorca in parov tkanine ali pa cvetlični motiv s črtastim blagom. Loti se dela in ne bo ti žal. Tovrstno šivanje ni nobena umetnost, le volja je potrebna, da začneš. Ko se boš prebudila v novi preobleki postelje, bo začetek novega dne zate še lepši kot običajno. SKUTNI CMOKI 4006 »MAŠINE SKUTE 4 JUGA IN' SOL 1S06 BELE MOKE. 2 3 L VNELE SIANE VODE, PRN.06A: DAMO NA CEDILO IN JO PUSTIMO STATI ČEZ NOČ. DA SE ODCEDI. NATO POČASI PRIMEŠAMO PRESEJEMO JO VMEŠAMO V SKUTNO ZMES IN DOBRO PRE6NETEM0. ČE SE TESTO LEPI. DODAMO ŠE MALO MOKE, NATO PA IZ TESTA S POMOKANIMI ROKAMI OBLIKUJEMO CMOKE. M POLOŽIMO V ZAVREMO IH KUHAMO PRIBLIŽNO 20 MINUT 00 MEHKEGA. RAZPUŠČENO IN PORJAVELO MASLO. SLADKOR M CIMET. SLIVOV KOMPOT MLADI BOBENČEK Tetka Jesen Kot že toliko let poprej, se je tudi to leto skrivnostno pritihotapila v vas starka, ki ji pravimo Jesen. Nekateri jo imenujejo zlata Jesen. Prav nihče je ni videl, kdaj je vstopila v vas z ogromnimi vedri toplih barv. Razigrano je poslikala listje v živo rdeče, rumene in rjave barve. Listje je res čudovito. Lahno se pozibava v vetru in žari v jesenskih barvah. V jabolka je Jesen dahnila svojo sapico in postala so tako sočna in vabljiva, da so zamikala marsikatero otroško ročico, da bi jih par utrgala. Včasih se tetka Jesen tudi razjezi. To s zgodi takrat, ko se ji ponesreči kakšna njena slika. Takrat nam od srdite jeze pošlje nekaj dežja. Seveda se kmalu pomiri in spet posuje zlato, bleščeče sonce. Ko mi ponoči sladko sanjamo jesenske Jesen pridno slika; slika in slika, da konca novembra vse poslikala in se skrivnostno, kot je prišla, potuhnje. vasi. Ostale nam bodo le njene tudi počasi izginejo za njo. Hudič in sramotilni kamen Nekoč, ko so še na Rečici obsojali na pranger in ko je še hudič hodil po zemlji in nagajal ljudem, se je zgodilo tole. Ko je nekega dne na neki kmetiji prosil za delo, so mu privolili pod pogojem, da ne bo kaj ušpičil. Hudič je bil nekaj časa pošten, potem pa je začel krasti. Nazadnje je ukradel še gospodarjevega otroka. Spet drugič se je pri eni hiši zlagal, da je general in spet so ga pitali in ubogali celo leto. Enkrat pa so ljudje le spoznali prevaranta. Nekega večera so ga odvlekli do prangerja in ga obsodili. Od tedaj hudič ne prestopi praga Rečice. (Pranger: keimen na katerega so privezovali grešnike) Mojca Štorgelj Jesen je odprlo svoje duri. Ustje se v soncu blešči v tisočerih barvah, v barvah, ki naznanjajo prihod mrzle zime. Naši glasbeniki pa se gredo neko pomlad. Rdi in Matjaž, saj vendar ni maj. - Na gradu v Preddvoru sta se sončno septembrsko soboto vzela popdesignovec Matjaž Vlašič in njegova lepa izvoljenka Urša. Matjaževa priča je bil Tone Košmrlj, Uršina pa Helena Blagne. - Slash se je iz svojih Snakepit vrnil h Gunsom, kjer bo izpolnil pogodbene obveznosti, ki ga vežejo za skupino, kar preprosto pomeni, da bosta z Axiom napisala nekaj novih skladb. To pa je tudi potrditev, da Slash ostaja pri Guns N'Roses. 'Tisk je najin spor napihnil. Pravzaprav se sploh nisva prepirala," pravi Slash. - Metallica po petih letih spet snemajo. Sedaj so po neuradnih podatkih posneli devet skladb, katerih končne verzije še ljubosumno skrivajo. Na novem albumu naj bi bilo devet skladb, kar bi pomenilo, da bodo tokrat skladbe dalj - Prav tako se je oženil tudi Rdi Smolar s svojo drago (in brez dvoma tudi lepo) Lidijo. Na gostiji ga je zabaval priljubljeni koroški ansambel After €ight. Adijevo poročno veselje je še povečal izzid nove kasete Bognedaj da bi crknu televizor, na kateri prepeva o vsakdanjih temah, v eni od pesmi pa ugotavlja, da je skrajni čas oženiti se. Nagrado za pravilen odgovor v mesecu bktobru (€lvis Presley in Ali €n), to je uualkmen, ki ga podarja pokrovitelj Zadruga Mozirje, je žreb naklonil Anji Bergant, Luče 85. j* Zadruga mozirje SPORT Zgomjesavinjska liga v malem nogometu Kokarje jesenski prvak Rezultati 9. kola, 20. oktobra: Solčava : Razborje 1:5 (1:2) Policija : Kokarje 1:2 (1:0) Bočnica : Davidov hram 0:3 b.b. Foršt-Gamit : Zg. Nazarje 2:0 (1:0) Prosta ekipa: BAG-Šmartno/D. Da se nahaja ekipa Solčave v krizi in da igrajo nogometaši Razborja iz tekme v tekmo bolje, je pokazalo tudi uvodno srečanje zadnjega kola jesenskega dela. Po napaki vratarja so Solčavani sicer povedli, vendar so jih Radmirci v nadaljevanju povsem nadigrali in prikazali svojo najboljšo igro v tem delu prvenstva. Sledilo je najbolj zanimivo srečanje tega kola med vodilno in četrto uvrščeno ekipo. Prvi polčas je pripadel Policiji, katere igralci so znali izkoristiti začetno nervozo Kokarčanov. Le-ti pa so, čeprav oslabljeni, v drugem polčasu zbrali dovolj moči in s pametno igro zasluženo osvojili naslov jesenskega prvaka. Spet smo zaman čakali na tretjo tekmo, saj ekipe Bočnice že drugič zapovrstjo ni bilo. Kaj se dogaja z njo, ne vemo. Vemo samo to, da takšen odnos do drugih ekip in do organizatorja ni korekten, zato bomo morali najostreje ukrepati. V zadnji tekmi smo spremljali igro z obilico priložnosti na obeh straneh. Na koncu je imela več športne sreče ekipa Foršt-Gamita, ki tako zaostaja za vodilno ekipo le eno samo točko. Lestvica po jesenskem delu: 1. Kokarje 8 710 33:9 (+24) 15 2. Foršt-Gamit 8 701 33:12 (+21) 14 3. Davidov hram 8 512 20:11 (+9) 11 4. Policija 8 323 22:21 (+1) 8 5. Razborje 8 233 18:20 (-2) 7 6. Zg. Nazarje 8 314 14:17 (-3) 7 7. BAG-Šmartno/D. 8 215 15:32 (-17) 5 8. Solčava 8 125 10:24 (-14) 4 9. Bočnica 8 017 6:25 (-19) -1 Najboljši strelci: 11 - Marko Valte (Foršt-Gamit), 10 - Franc Hren (Kokarje), 7 - Aleš Bolko (Foršt-Gamit), Bojan Mikek (BAG-Šmartno/D.) itd. Tako je končan prvi del Zgornjesavinjske lige v malem nogometu, ki je prinesel obilo športnih užitkov tako udeležencem kot gledalcem, ki jih je bilo iz tekme v tekmo več. Najvažnejše je to, da se je vseskozi igralo zelo fair, zato tudi ni bilo večjih poškodb. Razen ekipe iz Bočne so vse ostale dostojno predstavljale svoje matične lige in z odličnimi igrami dokazale, da je razvoj malega nogometa v naši dolini res na visokem nivoju. Če na kratko predstavimo kvaliteto ekip po jesenskem delu, izgleda nekako takole. KOKARJE - ekipa starejših, izkušenih igralcev, ki je s svojo borbeno in požrtvovalno igro zasenčila nasprotnike. FORŠT-GAMIT - kvalitetna, tehnično dovršena ekipa, ki spada v ožji krog kandidatov za končni uspeh. DAVIDOV HRAM - močna, mlada ekipa, ki ji morda zmanjka koncentracije prav takrat, ko bi jo najbolj potrebovala. POLICIJA - ekipa dobrih posameznikov, ki še ni našla idealne postave. RAZBORJE - uigrana ekipa, ki v začetku lige ni imela športne sreče. ZG. NAZARJE - začetek slab, v nadaljevanju vse boljši. BAG-ŠMARTNO/D. - nepredvidljiva ekipa, ki lahko večkrat preseneti. SOLČAVA - začetek dober, v nadaljevanju brez prave igre. BOČNICA - ne toliko slaba ekipa kolikor neresna. Predstavljamo vam: ekipo Policije EKIPA USTANOVLJENA: leta 1992 VODJA EKIPE: Janez Janžovnik KAPETAN: Slavko Šmigoc IGRALCI: Matjaž Kselman, Erik Küster, Boris Mihin, Marko Burger, Marjan Javornik, Bogdan Zvir, Marko Kolenc, Marko Kljajič, Borut Keršič, Milan Vogrinec in Leon Cajner MATIČNA LIGA: Tolkac liga Mozirje USPEHI V MATIČNI LIGI: 2. mesto v sezoni 1992/93 in 1. mesto v sezoni 1994/95 DRUGI USPEHI: 1. mesto na regijskem turnirju UNZ Celje leta 1994 NAČRTI: čimbolj uspešno igranje v Zgornjesavinjski in matični ligi Igralci Policije se zahvaljujejo sponzorjem Gostišču Markelj Sp. Rečica, Pekarni Cevzar Gornji Grad in podjetju Mavrič d.o.o. Mozirje za finančno in drugo pomoč. PF 1.A slovenska odbojkarska liga - ženske Zg. Savinjska še brez točk Po četrtem kolu 1.A slovenske odbojkarske lige so igralke Zgornje Savinjske še vedno brez točk. Po porazu pred štirinajstimi dnevi proti Blejkam so pred tednom dni znova klonile, tokrat proti Koprčankam. Na tekmi 3. kola, ki so jo Zgornjesavinjčanke proti ekipi Bank Austria Bled odigrale v dvorani Doma krajanov na Gomilskem, je v začetku kazalo povsem drugače, kot je bilo na koncu. Gostiteljice so povedle že z 8:1, a nato prvi niz kljub temu izgubile. V drugem nizu sta se ekipi menjavali v vodstvu, v odločilnih trenutkih pa so bile spretnejše gostje. V tretjem nizu so bile Blejke zanesljivo boljše in tako zmagale 3:0 (14, 12, 6). Na tej tekmi je za Zgornjo Savinjsko prvič zaigrala Duška Czurda, ki so jo v klubu sprejeli kot veliko okrepitev. V 4. kolu so odbojkarice Zgornje Savinjske znova igrale doma. Njihov nasprotnik je bila ekipa Cimosa. Po prvem izgubljenem nizu so domačinke izenačile. enako jim je uspelo tudi po tretjem nizu. V petem nizu pa je domači ekipi zmanjkalo točk splaval po vodi. moči in tako je prvi par Infond Branik 4 4 0 12:0 8 Bank Austria Bled 4 3 1 9:3 6 Celje 4 3 1 9:4 6 TPV Novo mesto 4 2 2 8:6 4 LIK Tilia 4 1 3 3:11 2 Zgornja Savinjska 4 0 4 3:12 0 Nova Gorica 4 0 4 2:12 0 Jutri potujejo odbojkarice Zgornje Savinjske v goste k prvouvrščeni ekipi na lestvici, Infond Braniku iz Maribora. Tolkac liga Mozirje Rezultati 9. kola, 22. oktobra: Hmeljar : Lepa njiva 3:0, Polda’s club : Trg 7:0, Policija : Motorčki 4:4, Podvrh : Ljubija 5:2, Trnava : Žabe 7:0. Lestvica po jesenskem delu: 1. Trnava 14, 2. Polda’s club 14, 3. Žabe 13, 4. Policija 13, 5. Hmeljar 10, 6. Trg 8, 7. Lepa njiva 6, 8. Podvrh 5, 9. Motorčki 5, 10. Ljubija 2. Krajevna liga Nazarje Rezultati 10. kola, 21. oktobra: Odpisani : Pekel 1:15, Mladost : Metka-Tragal 8:1, Mesarija Bogner : Pizzerija Turky 1:2, Miš-Maš : Polda’s club 0:8, Markelj : Kokalje ml. 0:11, Kokarje : Zg. Nazarje ERBO 8:2. Rezultati 11. kola, 28. oktobra: Kokarje ml. : Kokarje 1:8, Pizzerija Turky : Markelj 8:1, Metka-Tragal : Mesarija Bogner 3:2, Pekel : Mladost 2:4, Zg. Nazarje ERBO : Miš-Maš 2:1, Polda’s club : Odpisani 7:0. Lestvica po jesenskem delu: 1. Kokarje 20, 2. Polda’s club 20, 3. Kokarje ml. 15, 4. Pizzerija Turky 15, 5. Mladost 14, 6. Mesarija Bogner 13, 7. Zg. Nazarje ERBO 10, 8. Metka-Tragal 10, 9. Pekel 5, 10. Markelj 3, 11. Odpisani 2, 12. Miš-Maš -1. HO-RUK liga Ljubno Rezultati 9. kola: Savina : Solčava 4:2, Trbiž : Struge 0:2, LD Ljubno : Lumpi 1:5, CVR : Foršt-Gamit 1:6, Rastke : Zalugnca 0:1. Lestvica po jesenskem delu: 1. Foršt-Gamit 25, 2. Zalugnca 18, 3. Lumpi 18, 4. Solčava 18, 5. Savina 13, 6. CVR 12, 7. Struge 11, 8. Rastke 10, 9. LD Ljubno 3, 10. Trbiž 1. Veteranska liga Rezultati 6. kola, 17. oktobra: Trnava : Trg 9:4, Odpisani : BAG 4:1. Lestvica po jesenskem delu: 1. Trnava 10, 2. Odpisani 8, 3. Trg 4, 4. BAG 2. V torek, 17. oktobra so zaključili jesenski del tekmovanja tudi naši neumorni veterani. Dvokrožni sistem igranja je v tem delu prinesel največ uspeha ekipi Trnave, kateri pa se nevarno približuje ekipa Odpisanih. Tudi ostali ekipi nista brez možnosti od dobrih nastopih v spomladanskem delu. Vse tekme je dobro sodil sodniški veteran Slavko Volovšek, ki ni imel težkega dela, saj se je igralo fair in športno. Res prijateljski odnos med ekipami se je izkazal tudi po zadnjem kolu jesenskega dela, ko so si vsi skupaj za zaključek privoščili še okusnega odojka. Le tako naprej. PF Mednarodni turnir "Forrest round" Lokostrelski klub Mozirje je bil v soboto, 21. oktobra organizator mednarodnega lokostrelskega turnirja v disciplini "Forrest round“ na lovskem strelišču na Zgornjih Pobrežjah. Na turnirju je sodelovalo 51 tekmovalcev. V najmočnejši konkurenci - compound člani - je zmagal domačin Dušan Perhač (LK Mozirje) s 342 krogi pred Ravnjakom (337 krogov) in Skubicem (325 krogov). Pri članicah compound je zmagala Jožica Emeršič (LK Polzela) s 310 krogi, druga je bila Bernarda Zemljak (LK Mozirje) s 301 krogom in tretja Irena Rosa (LK Ankaran). V ostalih kategorijah smo zmagali: goli lok člani - Zdenko Horvat (Varaždin) 321 krogov, goli lok članice - Irena Šantelj (Postoj na) 276 krogov, olimpijski lok člani - Marjan Podržaj (Šenčur) 328 krogov, olimpijski lok članice -Leja Rosa (Ankaran) 252 krogov. Pri najmlajših do 14 let je zmagal AlešRosa (Ankaran) z 292 krogi. To je bil zadnji turnir na prostem v letošnjem letu, sedaj pa se lokostrelci Zmagovalec v najmočnejši selijo v dvorane. F. Kotnik konkurenci: Dušan Perhač Srečanje strelcev in častnikov Strelska zveza Mozirje in Združenje slovenskih častnikov Zgornje Savinjske doline sta v nedeljo, 22. oktobra na strelišču v Zagradišču pri Gornjem Gradu organizirala strelsko tekmovanje z malokalibrsko pištolo Drulov. Tekmovanja se je udeležilo 29 tekmovalcev iz petih strelskih organizacij in združenja častnikov. Med njimi se je najbolje odrezal Ciril Kolar iz strelske sekcije Bočna, ki je s 85 krogi osvojil prvo mesto. Drugo mesto je s krogom manj pripadlo Pavlu Petrinu iz strelske družine Ljubno, tretji pa je bil Janez Štiglic (ZSC) z 80 krogi. Pri trije tekmovalci so za svoje dosežke prejeli iz rok predsednika Strelske zveze Mozirje Janeza Kolarja medalje in majice Formula EL. Po končanem tekmovanju so strelci in častniki ob toplem okrepčilu in sproščenem pogovoru izrazili željo, da se tovrstna srečanja nadaljujejo tudi v prihodnje. Stane Miklavžič Srečanje v spomin na Avgusta Križnika Zgornjesavinjski šahovski klub Rečica je v spomin na svojega dolgoletnega predsednika Avgusta Križnika 22. oktobra organiziral srečanje ekip SŠK Velenje, ŠKS Šempeter in ZSŠK Rečica. Igrali smo na osmih deskah. Zmagala je ekipa SŠK Velenje, drugo mesto so zasedli gostje iz Šempetra, tretje pa ekipa ZSŠK Rečica. Najuspešnejši šahist našega kluba je bil Ernest Špeh, ki je v 16 srečanjih le enkrat izgubil ter trikrat remiziral. Marjan Knapič Vabilo šahistom Zgornje Savinjske doline ZSŠK Rečica, ki združuje šahiste na celotnem območju nekdanje občine Mozirje, vabi vse šahiste na hitropotezne turnirje, ki bodo potekali v času od novembra 1995 do marca 1996, v prostorih Športnega društva Mladost Rečica. Srečanja - turnirji bodo dvakrat, mesečno - vsak drugi in četrti petek v mesecu s pričetkom ob 17.00 uri. Informacije: vsak dan od 18.00 dalje na telefon 831-531 (Toni Tiršek). Marjan Knapič Turistični rally GEOSS '95 Revija STOP iz Ljubljane je tudi letos, tokrat tretjič zapovrstjo, priredila turistični rally pod nazivom GEOSS ’95, katerega organizator in izvajalec je bilo ljubljansko podjetje Itinerar. Letos je trasa rallya potekala tudi skozi našo dolino. Tekmovalci so startali iz geometričnega središča Slovenije in se nato spustili skozi Moravško dolino. Pot so nadaljevali mimo Izlak in Medijskih toplic čez Trojane, mimo Vranskega, v Šentrupertu pa so zavili levo proti Zgornji Savinjski. Regionalna cesta jih je pripeljala v Mozirje in nato v Nazarje. Do tukaj so se dvočlanske posadke pripeljale v svojih osebnih avtomobilih, pri čemer so morale v celoti upoštevati vse cestno prometne predpise. Pri tem jih je organizator rallya kontroliral tudi z radarjem. V Nazarjah je na parkirišču pri Delavskemu domu potekala w spretnostna vožnja z vozili Audi A4. Vsi vozniki so imeli jjr SPORT IN KRONIKA Med stožci je odločala spretnost (foto: ToP) zaradi enakih vozil enake izhodiščne možnosti, odločala je le njihova izurjenost in spretnost. Po opravljeni nalogi so se vsi udeleženci rallya okrepčali v gostišču Markelj v Spodnji Rečici. Sledila je pot, znova s svojimi avtomobili, do Radmirja, skozi Gornji Grad in čez Črnivec, v Kamniku pa je bila na vrsti druga spretnostna vožnja, tokrat z vozili Škoda. Po ogledu Arboretuma v Volčjem potoku so se tekmovalci odpeljali skozi Komendo in mimo Zbiljskega jezera v Goričane, kjer je bil cilj rallya. Posadke so poleg nalog v zvezi s samo vožnjo odgovarjale tudi na vprašanja o kulturno zgodovinskih znamenitostih v krajih, skozi katere je vodila trasa rallya, denimo o Mozirju, gradu Vrbovec, okoninski in radmirski cerkvi, Gornjem Gradu ipd. Šlo je torej v prvi vrsti za družabno srečanja, vonj po bencinu pa je bil le "sopotnik" celotne prireditve. Med dvaintridesetimi je zmagala posadka Danilo Hilič - Romana Špende, ki je zbrala najmanj kazenskih točk. Vrstni red ostalih niti toliko pomemben, 'bolj zanimivo je ob tem dodati, da so se turističnega rallya GEOSS ’95 udeležila tudi nekatera zveneča imena, kot so pevec Jan Plestenjak, fotomodel Martina Kajfeš, plavalec maratonec Martin Strel, TV voditelj Aljoša Rabolj, slikar Jure Cekuta, košarkar Marko Milič in drugi. Franci Kotnik PISMA BRALCEV_____________________ Na zabeležko z dne 22. 9. 1995 v policijski kroniki odgovaijam na kratko. Res je, da sem z g. F. Jamnikom v sporu. Tako se hiša oz. nepremičnina ne prodaja in ne kupuje. F. Jamnik se naj norčuje sam iz sebe in naj se ne igra več s tujimi življenji. Pristojno oblast pa prosim za javno pojasnilo. Kdo je dal dovoljenje za to teraso oz. prizidek k moji hiši? Ta prostor ni prodan in si ga je g. Jamnik samovoljno pozidal, čeprav sem rekla in prosila, da ne sme, da je za cesto zaščiten pas in po njem napeljan glavni PTT kabel in vodovod sosede Nade Radan. Elizabeta Kolenc Plac 10 Ljubno ob Savinji P.S. In kje je sedaj Jamnikov LIMAN d.d.? Saj je bilo vse brez dovoljenj, močno diši po podkupovanju. Čigavo je kolo z motorjem? 17. oktobra je Janez B. (37) iz Nazarij sporočil policistom, da v bližini njegove hiše že nekaj dni leži kolo z motorjem Tomos APN 4. Ugotovljeno je bilo, da vozilo ni na listi ukradenih, lastnik pa ga očitno še ne pogreša. Kdorkoli je že, z listinami o lastništvu se lahko zglasi na policijski postaji v Mozirju, kjer bo kolo z motorjem lahko prevzel. Uničen traktor s trosilcem gnoja 20. oktobra je ob 8.25 uri 67-letni Franc B. z Rečice sporočil, da je prišlo do nezgode, v kateri sicer ni nihče poškodovan, nastala pa je velika materialna škoda. Ko je Franc pral traktor, je le-ta, očitno so mu popustile zavore, začel drseti po pobočju navzdol. Pri tem se je večkrat prevrnil in se končno ustavil skoraj povsem uničen. Prav tako je bil uničen tudi priključen trosilec gnoja. Vozilo se je prevrnilo Prometni nezgodi, ki se je zgodila 22. oktobra zgodaj zjutraj, je verjetno botrovala neprimerna hitrost. Voznik osebnega avtomobila Darko F. (20) z Rečice ob Savinji je izven naselja Nazarje zapeljal z vozišča, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Pri tem se je sopotnica v avtomobilu, 15-letna M. S. iz Nazarij lažje poškodovala in je iskala zdravniško pomoč. Prekratka varnostna razdalja 22. oktobra se je okrog 17. ure zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena voznik motornega kolesa Jože G. (21) iz Hrastnika in voznik osebnega avtomobila Boris E. (25) iz Radmirja. Jože je z motornim kolesom zaradi prekratke varnostne razdalje in neizkušenosti trčil v zadnji del osebnega avtomobila in pri tem padel po vozišču. Na srečo je pri tem dobil le sled poškodb. Še ena nezgoda s traktorjem 28. oktobra je nekaj po 17. uri 46-letni Janez j. iz Varpolja sporočil policistom, da se je med vožnjo s traktoijem po travniku prevrnil na bok. Nastala je materialna škoda, ob tem pa velja vse voznike traktorjev opozoriti na večjo previdnost pri delu. Suzuki brez lastnika? 29. oktobra je na policijsko postajo poklical Ivan P. (47) iž Dola in povedal, da se pri njegovi kmetiji že nekaj dni nahaja motorno kolo Suzuki. Tudi tega vozila ni na seznamu ukradenih, zato ga lahko lastnik z dokazilom o lastništvu prevzame na policijski postaji v Mozirju. Napadel je policista 29. oktobra je prišlo ob 13.45 uri v Gornjem Gradu do kaznivega dejanja napada na pooblaščeno uradno osebo. Policista sta prišla na kraj stalnega bivališča Janka M. (30) z odredbo za njegovo privedbo na prestajanje zaporne kazni. Janko se postopku ni upiral, pač pa se je vmešal njegov 27-letni brat Rajko M., ki je policista najprej žalil, nato pa je s fizičnim napadom na enega od njiju skušal preprečiti izvedbo postopka. Policista sta morala uporabiti strokovni prijem in sredstva za vezanje in vklepanje. Ker sta ugotovila, da je Rajko pod močnim vplivom alkohola in ker so obstajali razlogi za pripor, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Ker je medtem na policijsko postajo prispela odredba za privedbo na prestajanje zaporne kazni tudi zanj, je bil po prenehanju razlogov za pridržanje odpeljan na prestajanje zaporne kazni v Celje. ANGELČKI V OČEH OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avten tičnost avtorja, in originalno podpisani. PREJELI SMO Tako čustveno je gospa Vera Poličnik opisala srečanje borcev na Čreti, da se kar od ganjenosti topi srce človeku, ki celotne zgodbe ne pozna. Ker je gospa Poličnikova -hote ali nehote prvo dejanje "žaloigre", ki se je začela pred 54-timi leti pri Čmak-ovih na Gomilskem in končala na Čreti in je bila vzrok za drugo dejanje - to je za spopad z nemško policijo, oziroma vojaško patruljo, izpustila, je resnici na ljubo le treba povedati, kako in zakaj je do spopada prišlo. Partizani so pod taktirko njihovega poveljnika tistega 25. oktobra leta 1941 "častno, hrabro in herojsko" izropali Čmakovo domačijo na Gomilskem; svinje poklali, konje odgnali, žago zažgali in vse razdejali. Otovorjeni z obilnim plenom so odšli proti Dobrovljam, s seboj pa so kot talce na silo odvedli očeta, mater in njihovega vrtnarja Bobeka. Kako so z njimi ravnali med potjo in na Čreti v cerkvi, je zapisano in ohranjeno v arhivih. Ko je nemška okupacijska oblast zvedela za roparsko razdejanje, je poslala vojaške patrulje in policijsko spremstvo na Dobrovlje. Ko so komunisti po kurirju zvedeli, da jih Nemci zasledujejo in da so jim že za petami, so svoje žrtve brez sodbe postrelili in se pripravili na spopad in beg. Takšno je bilo prvo dejanje "žaloigre" ali partizanskega "herojstva", katerega obletnico vsako leto na Čreti borci slavijo. Pesem: "Angelčki v očeh", ki jo je zapela učenka, je res ganljiva in polna miline in zato pravo nasprotje opisanega prvega dejanja "žaloigre" ali "hrabrosti". Zato bi bilo bolj primerno, da bi se slišala pesem partizanskega pesnika Mateja Bora, katera se dobesedno vklaplja v prvo dejanje "žaloigre", ki so jo komunisti na Čmakovi domačiji uprizorili: "Razpnite čez ves svet vešala, naš bog je rop, požig, umor..." "Angelčki v očeh" ob spominu na tragedijo in silno trpljenje - hote in namerno uničene slovenske družine. Ironija! V bistvu je bil to spopad nemške policije in patrulje s teroristično, roparsko tolpo. Slovenski komunisti, ki so za poklic revolucionarja polagali teorijo na slavni akademiji Dzeržinskega v Moskvi; prakso so opravili na španskem v komunistični revoluciji; zato ni čudno, da so "generalko" odlično izvedli pri svojih rojakih - začenši na Čmakovi domačiji. Da ne bo pomote in nesporazuma. Tudi če bi bilo res - kot so neki analitiki izračunali, da se je zaradi partizanskega odpora samo 20 minut prej končala vojna, kot bi se sicer, da bi bilo lepo in idilično s ponosom praznovati take obletnice in podobne jubileje (Saj je braniti domovino moralna dolžnost.), če se ne bi tako imenovane NOB držal krvavi madež revolucije, ki je pobila mnogo več rojakov, kot pa okupatorjevih vojakov. Znano je tudi Titovo povelje partizanskemu vodstvu: "Pustite Nemce, saj te bodo porazili Sovjeti; pobijajte naše idejne in razredne nasprotnike". Morda pa je vseeno prav, da imamo kljub vsemu - korekten in spoštljiv odnos tudi do komunističnih borcev, ki so veliko prispevali k temu, da imamo Slovenci - kot narod in kot Cerkev na tisoče svetih krščanskih mučencev. Vemo namreč, da tudi morilec sv. Marije Goreti - Aleksander Sereneli spada med neproglašene svetnike; seveda ne zato, ker je umoril Marijo Goreti, tudi ne zato, ker je odslužil 30-letno zaporno kazen, ampak zato, ker se je resnično spokoril in spreobrnil. Kri mučencev -seme kristjanov, je zapisal Tertulijan. Ivan Glušič, Loke 6 Mozirje Pisca članka o ležečih policajih na Ljubnem in o nestrokovnosti izvajalca želimo opozoriti na nekaj dejstev, ki jih je ob pisanju namenoma zamolčal, sicer članek sploh ne bi imel bombastične vsebine, še manj pa bi bil v kontekstu kritiziranja na naš račun. Občina Ljubno je na osnovi vloge krajanov Proda poslala J.P. Komunala Mozirje dne 10.7.1995 "Soglasje k postavitvi ležečega policaja" na odseku vozišča Delov most - Planinka. Na osnovi tega dopisa je J.P. Komunala skupaj s predstavniki krajanov Proda, (ki pa se resnično niso izkazali s pismom občine Ljubno, ki bi jih posebej pooblaščalo, da hitrostne ovire uredijo po lastni zamisli), določilo lokacijo in dimenzijo talnih hitrostnih ovir. Izdelala se je skica lokacije ovir, prometne signalizacije in tipični prerez hitrostne ovire. Dovoljenje za postavitev ovir je izdala Upravna enota v Mozirju dne 9.8.1995 pod št. 355-23/95-12. V izreku Dovoljenja so hitrostne ovire opisane kot: polni platoji po celi širini cestišča, dolžine cca 2,00 m, nad sedanjim voziščem pa dvignjeni za 10 cm in po-vozno rampo cca 0,50 m. Dovoljenje s povratnico je med drugimi dobil tudi . investitor ovir - to je občina Ljubno. Dne 3.10.1995 smo se lotili del na cesti. Istega dne so bile ovire tudi izdelane, naslednji dan pa se je začel proces sprenevedanja in obtoževanja. Dne 10.10.1995 je republiški inšpektor za ceste na kraju samem ugotovil, da izrek Dovoljenja UE Mozirje ni v skladu z navodili veljavnih predpisov. Inšpektor je upravljalcu ceste naložil, da ovire popravi, češ da niso v skladu z izrekom Dovoljenja UE Mozirje, popravi pa jih lahko v obliko polnega platoja višine 10 cm in dolžine 4 m, ali delnega platoja višine 5 cm in dolžine 2 m. Dne 12.10.1995 je UE Mozirje izdala Dopolnilno odločbo, 13.10.1995 pa še Sklep o popravi izreka te odločbe, s katerima je prvotno odločbo uskladila z veljavnimi standardi. Istega dne je J.P. Komunala popravila višine ovir v skladu s standardom JUS U.C. 1.285, ki je še vedno edini veljavni predpis v tej stvari. S tem bi lahko postopek "ležečih policajev" na Ljubnem končali, če... Komunala Mozirje je hitrostne ovire naredila na osnovi odločbe UE Mozirje, ki se v izreku ne naslanja na točne mere ovire (točna je samo višina ovire, dolžina in rampa sta podani z dodatkom cca, se pravi prepuščeni razmeram -beri razpoložljivim sredstvom). Občina Ljubno je kot investitor za izdelavo ovir s sklepom sveta namenila več, z dvema naročilnicama za izdelavo ovir pa denar omejila na 120.000,00 SIT. Za malo denarja pa je že od nekdaj bilo malo muzike. Zatorej so se spričo splošnega zadovoljstva in ignoriranja problematike pred izdelavo in kljub sofinanciranju ovir s strani krajanov Proda, ovire izdelale take kot so se pač. Sodbe o strokovnosti nekega početja je treba vselej pogledati z večih vidikov, ker se pogosto ugotovi, da je objektivna resnica presek med danimi dejstvi. Vaša Komunala $ SAVINJSKA trgovska družba Žalec NOT* N6Y6 S©Y® I0Y« B©Y© K0Y0 velika izbira francoske, španske in italijanske sanitarne keramike in ploščic 'S razprodaja starih zalog - popusti in prodaja na kredit brez obresti 'S super krediti za novo blago: - do 4 mesecev brez obresti, - do 18 mesecev minimalna fiksna obrestna mera INFORMACUE: POHIŠTVO ŽALEC, tel. 715-474 NAKUP POHIŠTVA PRI NAS NISO SANJE! VELIKA AKCI JSKA PRODAJA V ČASU od 16.10. do 16.11.1995 20% POPUSTA za vse vrste športnih copat eLeleri JTiizum, ^ LIGHT YOUB FIB1 20% POPUSTA ZA SNOWBOARD-e BURTON, NITRO, HOT WVSRJSTNO, VSNDAR RSSNIČNO! Vse blago, razen živil, lahko v naših prodajalnah kupujete na super kredit z odplačilno dobo do 12 mesecev, brez pologa in s samo 8% realno obrestno mero. Ves postopek v zvezi z urejanjem kredita vam uredimo v naših prodajalnah! Hotel flesniK ★ ★ ★ ★ LOGARSKA DOLINA lO, 63335 SOLČAVA TEL/FAX 063 846 110, 846 024. SOBOTA 4.11.1995 OB 16 h - ANDREJ ŠIFRER PEČEN KOSTANJ, MOŠT SOBOTA 11.11.1995 OB 19h - VESELO MARTINOVANJE V redno delovno razmerje zaposlimo: - 1 KUHAR/ICO Z VEČLETNIMI KUHARSKIMI IZKUŠNJAMI - 1 OSEBO ZA ČIŠČENJE V HOTELU INFORMACIJE: HOTEL PLESNIK, tel./fax 063 846-110, 846-024 fllffl POSRCDNIŠKR PRODAIR RTT6MSOV TRG 8. GORNJI GRRD tel. 0609-631-256 NOVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI - Nudimo Vom strokovni nasvet pri prodaji ali nakupu avtomobila - Omogočamo Vam nakup avtomobila na kredit - Posredujemo pri prodaji ali nakupu rabljenega avtomobila i - Urejamo prepise in prenos lostništva vseh motornih vozil MARSIKATERA POT VAM BO PRIHRANJENA! I ssmspmoimos__________________ PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Savinja vam nudi v vseh trgovinah z živili: KAVA BAR 100 gr 144,90 SIT OLJE ZVEZDA 1/1 169,00 SIT VINO LJUTOMERČAN 1/1 305,00 SIT BUTELJČNA VINA PTUJ 251,00 SIT ŽELEZNINA Mozirje: BARVNI TELEVIZOR GORENJE 49.900 SIT PEČ NA PETROLEJ od 19.000 SIT dalje ŽELEZNINA Rečica: RADIOKASETOFON 6.300 SIT EL. VRTALNI STROJ ISKRA 10.500 SIT (ffl lMIIlFWSISX&AMffl Na trg 63330 fvloziijev Tel.: 063A831 981 * jakne, telovniki, kape, traki, šali iz termovelurja... ... za otroke in odrasle * trodelne trenirke * pletenine za vsak žep in okus * termo nogavice, perilo, pajkice... NA PLAČILO BOMO POČAKALI DO KONCA LETA! MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 720-592 PE Velenje, Tel. 854-391 SUZUKI specialni popusti za specialne kupce!!! KREDIT 1-4 let, R+7,5 - R+8,8* SWIFT 1,3 GLS 3V (air bag) SWIFT 1,3 GX SEDAN (servo, air bag) BALENO - ZNIŽANJE! CENOVNO KONKURENČNA VOZILA 17.390 DEM 19.850 DEM BALENO 1,3 GL že od 18.990 DEM SAMURAI popust 60.000,00 24.390 DEM VITARA 3D popust 80.000,00 34.700 DEM VITARA 5 popust 100.000,00 39.700 DEM SUBARU - ZELO UGODNI KREDITI 5 let, D+5,9*, 25* POLOG JUSTY J 12 4WD 3V 22.020 DEM (OMEJENA KOUČINA VOZIL) IMPREZA SEDAN IN COMPACT 1,6 2WD 26.820 DEM LEGACY KOMBI GLJX 2,0 4WD 42.500 DEM - ZELO UGODNI KREDITI 5 let, D+5,9*, 25* polog (2 X air bag) ROVER ZNIŽANJE!!! 214 Si 16 V 23.800 DEM (servo, centr. zakl., elek. pomik ogledal in stekel, alarm, antena + 4 zvočniki, metalic barva...) FIAT - MOŽNOST KREDITA! UNO 1,0 LE. 93 11.990 DEM PUNTO 55S 3V 95 18.780 DEM T1PO 1,4 I.E. S 93 16.490 DEM TIPO 1,4 I.E. SX 94 18.490 DEM TEMPRA 1,6 I.E. SX MPI 95 22.990 DEM SCIONER1 UNO 1,1 I.E. S PUNTO 55S 5V TIPO 1,4 I.E. S TIPO 1,6 I.E. SX \mn Mozirje in Ljubno ob Savinji _________ tel: 832 011 in 841 267 Ugodna ponudba: - sanitarna keramika - Italija komplet 28.990 SIT - strešna okna GLIN - keramične ploščice od 700,00 SIT dalje - granitogres od 1.849,00 SIT dalje I. klasa - enoročne baterije - Italija Prepričajte se o ugodni ponudbi! IZOLES MOZIRJE HELKO IZOLES 832-011 Ljubno 841-267 Okrepčevalnica Gams Zekovec Obvešča. vSe tj-oile, tla je bistro odprt vSab dan, tudi ob ponedeljkih. Odpiralni čas: v S ab dan od 9b zjutraj cLzlje. * VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! * SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA MARTINOVANJE! DOPISNA SVETOPISEMSKA ŠOLA V« BltEZplAČNi dopiSNi TEČAJ VZVIŠENE RESNICE SVETEGA PISMA TFČAj obsEEjA 24 Ifkcij - 24 dn.ACjuljiv resnice ZAk.tj jih ne bi odkaili še vi? LrkcijE doSTAVijAMO po pošli Vi NiMAiE NikAkRŠNib obvEZNOsii DopiSNA SVElOpiSEMskA šoli PoŠlNi pREdAl 22 61105 LjubljANA 5 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Maksimiljana DOBOVIČNIKA iz Nazarij Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu pomagali v času hude bolezni. Hkrati se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku, gasilcem, pevcem, g. Marinki Napotnik in praporščakom za pogrebni protokol. Vsi njegovi. Kaj si človek - prah kaj življenje tvoje - hip vsi načrti tvoji - nič za teboj spomin - praznina zadnji dom tvoj - nizek grič. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije KRAJNC Elčijeve mame iz Ljubnega ob Savinji se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni. Zahvaljujemo se pevskemu zboru za lepo petje ob slovesu, g. županji Anki Rakun za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili v poslednji dom, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo pa izrekamo zdravniku dr. Antonu Žunterju, ki ji je skupaj s sestrama vsa dolga leta trpljenja lajšal bolečine in nam ob vsakem času stal ob strani. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Njeni otroci Kakor skromno, tiho si živel, tako prerano si od nas odšel. Le srce in duša ve, kako boli - boli, ko te več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Karla POZNIČA iz Gornjega Grada, Prekštan 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvala velja tudi gospodu Ivanu Korenu za pogrebno sveto mašo ter pevcem. Hvala, prisrčna hvala vsem za vse. Žalujoči vsi njegovi KRAJANOM REČICE IN MOZIRJA Obveščam vse krajane KS Mozirje in KS Rečica, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije 5.10.1995 sprejelo sklep, s katerim je zadržalo izvajanje 109. člena Zakona o lokalnih volitvah, ki določa, da se za izvedbo volitev v krajevnih skupnostih smiselno uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet v občini kot eni volilni enoti. Glede na odločitev Ustavnega sodišča RS je volilna komisija občine Mozirje USTAVILA vsa volilna opravila v zvezi z volitvami v sveta KS Mozirje in KS Rečica, ki so bile razpisane za v nedeljo, 10. decembra 1995. Volilna opravila se bodo nadaljevala oz. začela znova po odločitvi Ustavnega sodišča in spremembi Zakona o lokalni samoupravi. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Jakob PRESEČNIK POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. ParižUe 11/c. Braslovče iTel. 063 720-003. 720-660 Kompletne pogrebne /torilve Izdelavo vencev in o/talih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN ____________________S___________ Odšla si in rekla, da se boš vrnila, toda nazaj te ni bilo več. V 67. letu starosti si nas za vedno zapustila. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice Ljudmile BEZOVNAK Ljubno, Forst 53 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njenim nekdanjim sodelavcem Osnovne šole Ljubno in 5.b razredu za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ljubenskim pevcem, gospe Zali Toš in gospodu Prislanu za ganljiv poslovilni govor ob grobu, sosedi Marjanci Podme ninšek in stricu Francu Bezovnaku za vso pomoč, gospodu župniku Korenu za opravljen obred, posebna zahvala pa velja zdravnici dr. Maji Natek za skrbno nego in njene zadnje minute, ki jih je prebila ob njej v Valdoltri. Žalujoči vsi njeni OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 3.10. do 12.11. Ciril KRALJ, DR. VET. MED, Ljubno, tel. 0609 -633-417 13.11. do 19.11. Marjan LEŠNIK, DR. VET. MED, Mozirje, tel. 0609-633-419 20.11. do 26.11. Drago ZAGOŽEN, DR. VET. MED, Ljubno, tel. 0609-633-418 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418. Izdaja zdravil: vsak dan od 7. Do 8.30 ure. Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih puktih. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. N DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO 30.10. do 5.11. Franc JERAJ, PRIHOVA, tel. 831-910 6.11. do 12.11. Peter LEVER, PAŠKA VAS, tel. 885-150 13.11. do 19.11. Franc TRATNIK, PUSTO POLJE, tel. 831-263 V primem, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. * MATIČNA KRONIKA ZA MESEC OKTOBER 1995 ROJSTVA: Rodilo se je 9 deklic in 3 dečki. POROKE: 1. PRISLAN Matjaž, 1967, Radmirje 93 in OSOVNIK Marija, 1967, Radmirje 93 2. HREN Branko, 1972, Dobletina 9 in ŠTIGLIC Saša, 1966, Dobletina 9 3. POLJANŠEK#Branko, 1963, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 14 in RIHTER Anita, 1969, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 14 4. PIRC Tomaž, 1972, Rečica ob Paki 33 in KOVAČ Petra, 1970, Ljubija 109 5. ROBAN Primož, 1970, Robanov kot 35 in ČEPLAK Helena, 1975, Lačja vas 16 6. VODOVNIK Andrej, 1971, Lepa njiva 80 in JURKOVNIK Marjetka, 1974, Mozirje, Nove Loke 65 SMRTI: 1. PRISLAN Terezija, 1905, Mozirje, Na trgu 31 2. FALE Franc, 1918, Bočna, Bočna 80 3. PETRIČ Elizabeta, 1914, Lepa njiva 90 4. PREK Janez, 1925, Podveža 49 5. POLAJNER Ana, 1921, Šmartno ob Dreti 45 6. BARK Matilda, 1896, Mozirje, Ob Trnavi 7 7. KRAJNC Marija, 1907, Ljubno ob Savinji, Podter 2 8. DOBOVIČNIK Maksimiljan, 1931, Nazarje, Lesarska c. 25 9. OPRČAN Antonija, 1907, Mozirje, Praprotnikova 11 10. PLESEC Alojzij, 1912, Savina 33 11. BEZOVNAK Ljudmila, 1928, Ljubno ob Savinji, Foršt 53 12. POZNIČ Kari, 1918, Gornji Grad, Prekštan 1 13. KRAJNC Danijel, 1932, Bočna, Kropa 3 14. TERBOVŠEK Angela, 1921, Dol 41 15. GABER Matilda, 1907, Mozirje, Ob Savinji 12 4.in 5.11.1995 ; jgj (g ij ; J ffjj T ' ^ v PRVI VITEZ - ameriški film - avanturistični, spektakel gSS 'V „ I - _, | | \ Igrajo: Richard G ere, Sean Connery, Julia Ormond Epska pripoved, ki se dogaja v zlate ir: mestu Gameto», je pri pove,;! $ ljubezenskem trikotniku med lady Keonesko, kraljem Arthurjem In po-ytepuhomV^ Romantična pripoved o. ljubezni» strasti in izdajstvu. C-" ,;V"" % t''"; l|fl ' > ^ ; II.in 12.IU995 W '' DOLORES CLAIBORNE - ameriški film - triler Režija: Taylor Hackford Igrajo: Kaity Bates, Jennifer Jason Leigh, David Strathäim Jurtö^|a'lm|iOT4^P^'ß^^tephena Kinga» ki Ježe drugič obtožena naklepnega umora in je gotovo najbolj razvpita ženska v odmaknjenem mestecu na Visokem otočku. j " Zgodi pa se še en umor, id razkrije, kaj se je dogajalo davnega leta 1975, ob popolnem sončnem mrku«,e -;C ; Predstave so ob sobotah ob 20, uri in nedeljah ob 17« uri - vstopnina HBRS ' KINO NAZARJE 4. in 5.1 .1995 ŠKRLATNA PUMA - ameriški Him - psiho - akcijski triler Režija: Teeny Scoif. ♦JRusi - nacisti - na čelu z nevarnim fanatikom se oborožijo in prevzamejo ohiast nad jedrskimi fansimimi ploščami na daljnem ruskem vzhodu. Američani seveda takoj pošljejo proti ruskim vodam superpodmornico, ki i dobi zadnji ukaz iz Pentagona. ^Lansirajte jederske Izstrelke in pričnite 3, žsvetovnovpjno.” Potem Je zveza prekinjena,;,, .. * r M ■: RANGOON: -:ameiišM-vojna drama" , ' ; Režija: John Boorman Jgrajo; Fatričia Arcjuette, U Aung Ko, Frances McDormand Mlada, depresivna ženska, sicer zdravnica, ima ztt sabo družinsko tragedijo Izgubila je moža ih sina. Odide v Burmo. da bi ponovno našla ysebe... ' - v'o/o fr. - , ■ - T io t,;; - Predstave so ob sobotah ob 20« uri in nedeljah ob 17« uri« KINO LJUBNO Oft SflUINJI :4,m:5v!LI995 JESENSKA PRIPOVED * ameriški film«drama JRežija: Edward Zwick, '/ U ,,/v v Igrajoi Brad Pitt, Anthony Hopkins, Aidan Quinn Zgodba o treh sinovih, postavljena v zgodnja leta 21. stoletja v Montano, je po svoje tragična, vendar prepletena s pristnimi odnosi in čustvenostjo,'.žj <*1 1K in 12.1 J .1995 ; TOMAŽEK«* komedija Režija: Peter Segal Igrajo* Chris Fariy, David Spade, Bo Petek, Brian Dennehy - , j ■ Film je prijazna pripoved o štorastem junaku iz majhnega mesta. Je precej len in pogostokrat zapravi izvrstno priložnost. Nekoč pa mora prav Tommy svoje mesto rešiti pred polomom... i ,• .. ,' " Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 uri. jjVMoptrižta: dD0 SIS* ' ? ' * ' KINO (iORNJI GRAD 9 4.11.1995 JESENSKA PRIPOVED 11.11.1995 TOMAŽr.K Pri-«lslav«' su nli sobotah ob 17.45 uri. Vslo|miii.i 10(1 Sil’. in m In m in m lil M in M in m in m in m in m in m in m in m in m in OBVESTILO Med pravočasno prispelimi rešitvami 3. kola nagradne igre S SAVINJSKIMI NOVICAMI NA l€-TOVANJC (pravilen odgovor je bil: DA) smo izžrebali kupon, ki ga je poslala Ida Irmančnik, Šmartno ob Dreti 38, 63341 Šmartno ob Dreti. Nagrajenka prejme bon v vrednosti 10.000 SIT iz programa Turistične agencije SONJA iz Nazarij. Čestitamo! | RUMENILO HOROSKOP 3.11. - 16.11.95 M j Po objavi ankete o Savinjskih novicah vi j zadnji številki omenjenega časopisa so bilil odmevi silno različni. Nekateri so se vi (celoti strinjali z izjavami, ki so jih pre-I brali, nekateri so se strinjali delno, speti (drugi pa so menili, da so bili za anketo! izbrani izključno taki bralci, za katere sel 1 je že vnaprej vedelo, da ne bodo kritizi-l I rali. O tem smo takoj zaslišali odgovor-j nega urednika, ki je najprej naredil obrazi (nedolžnega jagenjčka, nato pa ostro protestiral. No, ko se je kasneje izcimilo, iz| (katerega vira so prišle navedene pri-l jpombe, je bilo v hipu vse jasno. Ubogi! (urednik leži v želodcu skupini! j posameznikov, ki so užaljeni zaradi pre-j (malo (merjeno v količini) in zaradi pre-| malo lepega (meijeno v kvaliteti) pisanja vi "novicah". (KER JIH NI HVALIL, GA KRITIZ1-| RAJO) Kolegi, ki so zadolženi za poročanje o| dogodkih iz ljubih nam občin, so sel pričeli pritoževati, da jih nihče več neg (mara. Svoje nosove so namreč začeli vti-| kari v delitveno bilanco bivše občine. Koti (kaže, so tovrstna vprašanje resnično nepri-| ljetna, kot da bi delili bogve kakšno pre-f (moženje. Bo menda držalo, da se za temi j skrivajo določena imena, o katerih pa pol (občinah, vsaj nekaterih, ne govorijo radi.l I Sicer pa, če je potrebno na koga (pokazati, naj to storijo tisti, ki v imenuj (ljudstva vladajo. Je že tako, da bo v tej L (godlji zagotovo ostalo nekaj lačnih.1 ((BOMO VIDELI, ČE RES VRANA VRANI L I VARUJE OČI) (Da nekateri po vsem tem času demok-l I racije niso uvideli, da je potrebno! (spoštovati tudi tujo lastnino, ne samo! jvarovati svojo, se je lepo pokazalo vi (zadrečki prestolnici ob postavitvi cvetličnih! J korit pred občino oziroma kulturnimi (domom. Precej hrupa in vroče krvi, nihčel pa se ni prepričal, da so omenjena korita! (stala na zemlji, ki po funkcionalnosti pri-! j pada kulturnemu društvu. Občina je zaenk-L I rat še podnajemnik. (MENDA SE JE NEKOČ* (SLIŠALO, DA SO ČASI KULAKOV MINILI...) j Prejšnji teden se je na obisku v ured-| jništvu mudila znana slovenska osebnost, kil I se vsaj približno spozna tudi na časopise.! (Nad podobo našega časopisa je bila pri-l ljetno presenečena, a ne samo to. Zelo joj (je zanimalo, kdo je boter časopisa, ki imal lob taki nakladi takšen obseg in ovitek v! (barvah. Bolj ko je odgovorni zatrjeval, dal botra ni, bolj skrivnostni nasmeški so sel (pojavljali na ustnicah obiskovalca. "Ne ver-J Ijamete?" je končno odnehal odgovorni.I 1"Ne povsem," je bil spet zvit obiskovalec.! In pri tem je tudi ostalo. Je pa obisk-j jovalec tudi menil, da se v takšni obliki ir. (vsebini ni bati raznoraznih "glasov" in 1 j podobnih muh. (LE KAJ POREČEJO NA TO j (TISTI IZ PRVEGA ODSTAVKA) ttt fMevenjettfr nene^*tič«te piše: astrologinja Milena Zakrajšek Oven 21.3^ do 20.4. Koristilo Vam bi, če bi si v tem času zagotovili mirno obdobje. Lahko se namreč zgodi, da boste nagnjeni k iskanju težav, ki vam bodo potem pobrale veliko energije. Ni dobro, da o vsem posnemate partnerja in nekritično ^tejeinate njegova mnenja. Zaslužili ne boste veliko, zato še posebno dobro premislite, kam boste vlagali V- naslednjem, tednu boste postali mirnejši in neopaznejši, kot ste bili sicer. Zdravstveno se boste počutili, super in tnj&lli boste, da bi na svet gledali bolj optimistično. V družbi rib in tehtnic se boste dobro Zabavali. J | i < \ Bik od 21.4. do 20.5. Zgodilo se bo, da bodo na dan zopet privrele stare zdravstvene težave, na katere ste že'skoraj pozabili. 2Vaš način življenja se v bistvenih stvareh ni spremenil. Če si želite skovati brezskrbriejšo prihodnost/ se böste morali nujno otresti nekaterih stvari. Ni dobro, da nenehno nadzorujete ljudi okrog sfbe in jih opozarjate na napake, saj tudi sami niste brez njih. Lahko se zgodi, da boste samo izgubili prijatelje;: saj se ob-.yas ne bodo dobro počutili. Pri neuspešnem poslu nadoknadite stvari z nečim drugim. Dobro se boste počutili doma v krogu svoje družine, ki vas ne bo obremenjevala. Pretirana odkritost lahko povzroči prizadetost, osebe, ki vam je blizu..!/>] 5 ' Dvojčka od 21.5. do 21.6. Čutil(^|^^Lipad lastne energije, kar pa še ne pomeni, da ste zboleli. Rajši več razmišljajte o sebi in tudi telesOlilgibšvečajte več pozornosti. Na vas bo vplivalo pomirjajoče, še posebno, če boste upoštevali zdravnikov nasvet. Najbolje je, da se ves teden držite doma, drugače bi brez pravega vzroka postali na partnerja ljubosumni. Nekaj pomembnih odločitev vas čaka v tem obdobju in prav bi bilo, da si vzamete čas za razmislek. Ni dobro, da w vsakem človeku vidite najprej slabo, šele potem dobro. Držite se<:;stafega p@JlC_i^.vse ta^° črno,2|jl5;.:-ne;:br bilo- tudi belo. Ob devicah se boste počutili mirni, če se bosteippriii:^ Rak od 22.6. do 22.7. Ponočevanje vam v tem času ni pisano na kožo, zato se mu raje odpovejt&IS partnerjem se bos|§ dobro razumeli, čeprav nekatera njegova stališča ne boste sprejemali. Ne tradite^£gj^\bi bili v vsakem pogledu nekaj posebnega, ker to ne bo potrebno. Razmišljali boste o novih naküpih^keMypä vam bo. pafnapjkovalo denarja, bosti: iskali možnosti, kako ga na lahek način pridobiti. Roke proč, .Vaje, se'obrnite na ljudi, ki veste, da so zanesljrvi---|Dober...Jsontgjkt z ribico, s katero boste tudi dobro so^avali.^f^o^^ffdgaaiost^Joste pokazali tako, xjs1* boste j|pi^ej|L Svoje mnenje pa le obdržite zase... nekomu nttmreč ne bi bilo vše&«f Lev o<$'23.7. do 23.6. Za vami je obdobje jpfi^a^ja in nezainteresiranosti, pred vami čas trpkega spoznanja, da obljub, ki ste si jih dali, niste «resničih. Če,se boste odločili, da nekaj na sebi spremenite, bi bilo dobro, da se odločite za večjo telesno aktivnost; ki vam bi pomagala do duševne sprostitve. Nikar ne. pretiravajte s hrano in pijačo. Naslednji teilen je pomerhbno. da od drugih ne pričakujete preveč, kajti v vaših odnosih se je marsikaj zlomilo prav zaradi tega, ker niste imeli občutka za to. do kod se lahko spustile. V težavah boste ob strelcih našli potreben mir. : Devica od 24.84 do 23.9. Ves naslednji teden in še nekaj dni zatem boste odporni, kar pomeni, da si lahko ma^irag^|^|sčlte, izogibajte se le večjim temperaturnim spremembam. V partnerstvu to pot ne bo šlo vse gladko, počutili se boste omejene in utesnjene, zato se boste partnerju izmikali, kar pa vaš partner verjetnb nf Ejo. razUpčI. Pogovor, ki vas čaka, poskušajte napeljati na temo, ki zanima oba. Po glavi vam bo šla vaša finančna situacija in spoznanje, da ste prekoračili svoje meje, vas bo vznemirilo. Spremembo razpoloženja lihk|i|:pričakujete tisti, kč. ste rojeni v drugi dekadi, kar pa vas kljub temu ne bo odrešilo občutka napetosti. Dvojčki vam bodo naklonjeni. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Obstaja«mbzhošt, \ da boste premagali težave, ki jih boste imeli z zdravjem. Potrebna bo zmernost v vsem, kar počnete1: /tsj|sf^dnji teden, ko boste veliko sami in boste premišljevali vse mogoče reči, boste hoteli pokapati svetif£|i£iko lepo se imate. Naložbe ne bodo velike, zato vam ne bo treba zategniti pasu. Najbolj vam bodo pri srcu biki, v odnosu z njimi boste spremenili marsikatero mnenje o drugih in sebi. Boste pa tudr?!®člo družabni in priljubljeni, ker boste na zunaj kazali brezskrben obraz. Veliko novic boste fžVedeli, in nekatere vam bodo po godu. Razmišljajte pozitivno, saj se nimate ničesar bati. ^ ž Škorpijon od 24.10. do 22.11. Sonce je prestopilo v vaše znamenje in občutek dobrega odnosa v družini vam bo 'dal'nove energije in možnosti, kar vam zagotavlja tudi Merkur. Osredotočili se boste na svoja pričakovanja, kar je dobra pozicija za nadaljevanje študija ali za napredovanje v službi. Zaslužili boste dovolj in tudi vaše Ffotrlbl\&ödö^' bolj skromne. Imeli pa boste težave s presojanjem in težko se boste znebili nekaterih iluzornih pričakovanj. Zdelo se vamjibo, da niste pripravljeni sestopiti s svojega oblaka v svet resničnosti, ki se vam riše v povsem drugačiji^' baryp|$ Sprva vam bo težko, potem pa se boste ujeli v novem svetu in seveda v novi vlogi. Strelec öd 23.11. do 21.12. V določemivftrenutkih se boste počutili zapuščeni, zato se boste radi obračali na partnerja. Svoja čustva bosteydd.|rl|öy- prizr^^g pokazali, kar vam narekuje Venera v vašem znamenju. Tudi ljubosumnosti ne boste skrivali, za kar bo kriv 'Mars. Finančni položaj bo ugoden, če boste sledili notranjemu glasu, ki vam poklanja vso sposobnost, ki jo zmorete. Lahko pa se zgodi, da se boste okoristili z naklonjenostjo nekoga tretjega, ki ga dO'Sedaj še niste čutili. Z ovni in levi se boste dobro razvedrili in prav je, da ste veliko ;p^jihovi dr|lžbi. Nejltite previsoko* Čas ni primeren. j . U Kozorog od:22.12. do 20.1. Močno si boste prizadevali, da bi uveljavili svojo voljo, kar se ne bo najbolje obneslo. Sprijazniti se boste morali z nekaterimi stvarmi, na katere nimate vpliva. Zapleti se bodo pojavili ob koncu naslednjega tedna,;'ko bo oseba, ki vam veliko pomeni, ubrala svojo pot. Presenečeni boste, ker ne boste razumeli dejanjg. Nekatere vaše misli so splavale po vodi in ostal je le globok spomin, zaradi katerega boste ujeti bolj Kot si mislite. Veliko vam bo ,dp|$ejga,‘ da se v družbi razkazujete in postavljate. Ker vam vaš nasmeh ne bo koristil, boste razočarani. V družbi ne boste sproščeni, zato se raje izogibajte ljudem, na katere bi morali napraviti vtis. Vodnar od if. 1. d6 20.2. Vaša odpornost bp inaio padla, zato je nujno, da zdravju posvečate več pozornosti. Se posebno se varujte poškodb in tudi na zobe bodite pozorni. Partner bo imel dovolj časa za vas, kar bo še poglobilo vajin odnos. Ker s financami ne bo težav, tudi pohlep v tem času ni potreben. V naslednjem obdobju se boste malce vase zapirali iplpkušali boste ohraniti razdayo. O sebi ne boste hoteli govoriti, zato bodo yudje do vas nezaupljivi.. V ^ružbi dvojčkov in ovnov se boste dobro počutili, ker boste imeli občutek, da. vas razumejo. Ločiti morate med prepričljivostjo in vsiljivostjo. ^ fpÄ|ibi od 21.2^Ho 20.3. Za partnerja boste v tem obdobju zelo pomembni, saj bo prek vas dosegel nekaj, kar drugače ne-bi mogel. Z zdravjem ne boste imeli težav, če si le zaradi naglosti in neprevidnosti ne bost£ ppško^vali.^lcer se boste zavedali svoje nadmoči nad nasprotnim spolom, boste postali vzvišeni. Ne iz^f#iš^te!^ypii^^^|3 egoistične namene. Raje se potrudite, da se boste zavedali tudi svojih dolžnost ne .-Jlmo.-.pravic^^ffipbju, ki je pred vami, boste precej enostranski. Ne postavljajte vedno sebe na prvo mestb^lpr boste dajali vtis človeka, ki sebe zanemarja, ker se ves čas razdaja drugim. Tehtnice bodo do vas odkrite. ZA RAZVEDRILO, OGLASI vici po '0orn/esdvin/sl(o CE NI ŠTORKLJA, BO PA CAPUA "Oči,” nagovori Mihec svojega očeta, ko le-ta bere revijo, "kaj bom že kmalu dobil sestrico?" "Hja," pogleda oče izza Novic, "veš, tvoja mamica zdaj čaka v I porodnišnici, da ji bo štorklja prinesla hčerkico. Štorklje imajo pa .j veliko dela in mamica bo morala počakati, da pride na vrsto..." "Kaj nima nobene prednosti, ko je pa noseča?" "Ne, Mihec. Tam so vse tete noseče in morajo vse počakati na j štorkljo," pametno razlaga očka. "A gre to potem po abecedi?" še ne odneha spraševati Mihec. Očka ga pogleda izza revije. "Kako to misliš?" ga vpraša. "Ja, jaz bi rekel, da štorklja prinaša otroke po abecedi. Kakšen I Andrej je takoj na vrsti, mi bomo pa gotovo dobili kakšno Zdenko, ki je čisto na koncu abecede in jo zato tako dolgo [ čakamo." "Mogoče bo pa res to..." modro zaključi oče in hiti dalje brati revijo. A to Mihcu ne da miru. "Kaj pa če je krivo to, da pri nas nimamo štorkelj?" "No, saj pridejo od drugod," se očka že rahlo nemirno preseda na j fotelju. "Hm... Če bi otroke prinašale čaplje, bi zdaj bili mamica in sestrica že doma," se bistroumno spomni mali Mihec. "Veš, oči, [ zadnjič sem videl kar tri čaplje ob Savinji!" "Res je," se sliši očkov glas s fotelja, "če bi otroke nosile čaplje, bi | bila mamica že doma in tvoja sestrica tudi..." "Upam," zaključi Mihec, "da se mamica štorklje ne bo preveč | I ustrašila, očka, saj veš, kako občutljive so noseče ženske..." NESREČNA VDOVA Mortov Gašper je bil zidar, kar ga ljudje poznajo. Bil je že star, ampak delal je še vedno. Njemu kakor da moči ne pešajo nikdar. Vsi so se mu čudili, kako da v taki visoki starosti še dela, on pa je ljudem venomer samo kratko dejal: "Jaz sem se kot zidar rodil in bom kot zidar umrl..." In je res. Kratkomalo, padel je z odra. Njegov dolgoletni prijatelj Joe, Polir so ga klicali, ni mogel kaj, nego da gre in žalostno novico previdno pove zidarjevi ostareli ženi. Gre k njej na dom, kjer ženica ravno lupi krompir. Polir obzirno reče: "Ali veste, gospa, da se je v Semenski ulici, kjer dela vaš mož, prevrnil zidarski oder?" "Tako?" reče ženička in mirno dalje lupi krompir. "Ja, in vsi, ki so delali na odru, so dol padli." 'Tako?" reče ona in lupi krompir naprej. Polir jo gleda nekaj časa začudeno in si misli: "Bom moral pa bolj konkretno povedati..." "Na odru je bil tudi vaš Gašper, žal mi je..." reče. "Aha," pokima pokojnikova žena, olupljen krompir pa še dalje leti v skledo. Zdaj reče Polir: "Mati Mortova, zberite se, vaš mož je mrtev!" "A, ja?" reče žena in neha lupiti: "No, potem ga bo pa že dovolj!" I RAZTRESENOST Profesor Miholca se pozno zvečer vrne domov. Pozvoni, ker nima ključa. Žena pri vhodu vsa zaspana ne prepozna moža v mraku: "Žal mi je, toda profesorja ni doma..." 'V redu, bom pa jutri prišel..." reče profesor zamišljeno, "saj sem itak pozabil, kaj sem ga hotel vprašati." ZADREČKA ŠPARAVNOST Justu pade suknjič v gnojno jamo. Gre po kavelj in ga lovi po gnoju. "Ah, pusti, saj je bil že star!" mu reče sosed. "Star, že star, ampak v žepu imam malico!" SNUBEC Gomjegrajčan Jani se odloči, da bo vzel Metko iz Nove Štifte za svojo ženo. Gre k njenemu očetu z namenom, da od njega dobi dovoljenje, a se mu med snubljenjem malo zatika: "Čast mi je, da vas zaprosim za ključ vaše hčere... pardon, hočem reči, za roko vaše blagajne..." I PICERIJA 92 "Ste že kaj naročili?" vpraša natakar mlada ljubimca, j "Ljubi, naroči hitro rešilca, tamle prihaja moj mož!" DARILO "Možu sem za rojstni dan kupila toliko daril, da vseh hkrati sploh ne more uporabiti..." "In kaj vse je dobil?" "Dve kravati!" I NEDOLŽNI KRIVEC "Sosed, vaš pes mi je sinoči odnesel čevlje!" "To pa že ni res! Naš Nero je včeraj prišel bos domov!" PADALSKI Padalci imajo vaje in enemu se ne odpre padalo. Ko tako leti mimo drugih, ves nesrečen kriči: "Na pomoč!... Na pomoč!..." I Drugi pa mu zakriči nazaj: "Kaj se pa dereš, saj so samo vaje!" NEVSAKDANJI PRETEP Lojzek se je stepel v šoli in med pretepom ga je sošolec ugriznil v | čelo. Doma ga je oče vprašal, kaj si je naredil. "Si se spet stepel?" "Ne, ne, v čelo sem se ugriznil..." "Kako v čelo? Kako pa ti je to uspelo?" "A,a,a? Na pručko sem stopil!" % K MAXI PONUDBA-MINI CENE PARFUMERIJA : NEGOVALNA IN , 1(|A> DEKORATIVNA KOZMETIKA 5 * VSE- <*v toinse *yX>y/vEČ, BOSTE NAŠLI °^V/V DROGERIJI MAXI OD ^/13. novembra dalje v pritličju\ ^ GRABNERJEVE HIŠE v Mozirju drogerijalS V PAMPERS . W NIVEA OIIOSIIPMFOMI * OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: apatija, Vatikan, apoteka, ral, bat, Jivaro, Oka, Anam, deviza, Alani, anomalija, DJ, vodeb, PU, Baa, Ika, Lasker, CA, ajdi, kasa, opati, lesket, nravnost, KB, ris, čin, ruta, ocepek, teror, panika, omara. Med pravočasno prispelimi rešitvami smo izžrebali križanko, ki jo je poslal Stanko Štiglic. Savinjska cesta 2. Mozirje. Prejel bo lepo nagrado -Pozabljivček. Čestitamo! MINI SLOVARČEK AGUTI: Južnoameriški zajec, MARIAN: Švicarski bakrorezec (Matthaus, 1593-1650), BOAS: Ameriški antropolog (Franz), LOLITA: Roman pisatelja Vladimirja Nabokova radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO E* FR I NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAS SOROTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,$ Mhz OGLASI MALI OGLASI jlfflorba «te <«fealt prab to... I PREROČIŠČE DELFI TEL. 090 4130 jAstrologinja Stella in znana jasnovidka Jožica iz Poljanske j doline vam razlagata in svetujeta... Strošek 78 sit/pol min. [ANTENE IN RTV SERVIS j Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. J Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgrad-jnja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE •Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni Igorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p., j Bočna 81, tel. 843-611. j RTV SERVIS PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -j tudi na vašem domu. RTV servis Puntat, tel. 843-424. ITRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN j Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, ■ gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. KS NAZARJE UGODNO PRODAJA ROLBO 'za odstranjevanje snega IMT s priključkom za traktor. Cena po dogovoru - informacije na tel. 831-988. j URARSTVO LJUBNO INovo! Za deklice: Barbie dodatki - torbice, denarnice, I dežniki; za dečke: velika izbira manjših in večjih modelov I avtomobilov; novo - igra LEGO! Tel: 841-084. j POLAGANJE I stenskih in talnih oblog ter kaminov, tel. 832-284. jpOLNILKE ZA SALAME J Izdelujem 5-litrske polnilke za salame in klobase iz ner-jjavečega materiala, tel. 832-190. iSMUUJS do&Wo Ser v/r»/sAa o\\ Grad Vrbi 5000002527,22 C0BI5S tel.:831-316 aktivni: mmm pochniol V KRANJSKI mm * Hotel Larix 22.I2.q26.I2.I99S - cena 200 DEM - otroci od 7. do 14. leta 140 DEM - plačilo na 3 oz. 5 čekov - cena vključuje: 4 POLNE PENZIONE. SUEČANO BOŽIČNO UEČERJO, UPORABO TENIS DUORANE. SAUNE. BAZENA. ORG. NOČNEGA SANKANJA IZPOD URŠIČA, IZPOSOJO SMUČARSKE OPREME. OBISK POLNOČNIC S POGOSTITUIJO S ČAJEM IN POTICO. SMUČARSKA KARTA SE PLAČA NA LICU MESTA. Toje samo eden izmed zanimivih programou, hi jih nudi agencija SOI! Jfl. Delovni Čas: ponedeljek - petek 9h do I4h S Savinjskimi novicami na letovanje! Kdo |e srečni dobitnik nagrade 3. kola nagradne igre Savinjskih novic, preberite na strani 34, vsem, ki boste sodelovali v 4. kolu, pa sporočamo: odgovor na tokratno vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4,63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je petek, 10. novembra 1995. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOSTI 10.000,00 SIT iz programa Turistične agencije SONJA Nazarje. Obilo sreče!